Poštnina plačana v gotovini
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
Posamezna številka P— Din
lnserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I.
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
Leto I.
V Ljubljani, dne 24. marca 1934
Štev. 4.
Naš temelj je—zdrav narod!
Najboljši odgovor na vse klevete in nasilne metode naših nasprotnikov
bodo naše vzorne organizacije Jugoslovanske narodne stranke prav v vseh krajih naše velike domovine
Vse naše delo mora biti globoko zasidrano v najširših plasteh vsega naroda! — to je bilo naše načelo, ko smo ustanovili JUGOSLOVANSKO NARODNO STRANKO in ko smo se s svojim odločnim, izklesanim programom predstavili javnosti. Da smo krenili po pravi poti, kakor jo je želela vsa naša domovina, ves narod od Vardarja do Triglava, nam je več, kakor zadostno priznanje in jamstvo velikanski odziv, na katerega smo naleteli v vseh krajih Jugoslavije. Z vseh strani nam naravnost dežujejo vzpodbujevalna pisma in druga odkrita, glasna priznanja, članske vrste v naši stranki pa se vedno bolj zgoščujejo in množe. Iz vseh krajev, še tako oddaljenih od naših kulturnih, prometnih in gospodarskih središč, prihajajo vedno pogostejše iskreni klici in prošnje po ustanavljanju krajevnih organizacij JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE.
Zdrave korenine mladega, čvrstega drevesa so se mogočno razrasle in prijele v zdravih, plodnih tleh našega naroda. Narod sam nam je izrekel, odkrito in brez strahu, polno legitimacijo za naš obstoj, za naše pošteno, veliko, skupno delo in borbo.
Potrebna nam je bila po zakonitem priznanju stranke s strani oblasti ter po še vzpodbudnejšem sprejemu ih potrditvi s strani naroda samega pisana beseda, ki naj bo zvest posredovalec med vsemi nami, ki stojimo neomajno na programu JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE, ki naj bo pa tudi neustrašen glasnik vseh narodnih potreb, zahtev in želja ter mogočen svetilnik sredi razburkanega političnega morja, ki nai kaže s svojimi žarki pravo pot v varno pristanišče narodnega napredka, zadovoljstva in splošnega blagostanja. Iz te potrebe in iz tega stremljenja se je rodila »EDINOST«, ki je že s prvimi svojimi številkami opravičila vse pričakovanje, ki se je stavilo na njo.
Tiskana beseda pa nam ni potrebna le za širjenje ideje JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE in njenega pokreta, temveč mora biti tudi javna tribuna, na kateri naj se in se tudi morajo objektivno iznašati vse krivice in težave naroda, katerih rešitev je prav na podlagi zakonov nujno potrebna in neodložljiva. Iz izkušenj bližnje preteklosti nam je dobro znano, da so se mnogi grehi in nepopravljive napake na narodov račun dogajali zgolj zato, ker narod ni imel na razpolago objektivnega javnega glasila, v katerem bi lahko ob pravem času opozarjal vse odgovorne in pristojne čini-telje na vsa svoja aktualna, pereča vprašanja in obenem z objektivno kritiko tudi pokazal pravi način, kako se morajo taka vprašanja reševati, da bodo koristna narodni in državni skupnosti.
Tretjič pa nam je bil lasten tisk potreben tudi v moško, odločno obrambo pred nasprotniki, ki nikakor nočejo razumeti veličine in neizmerne odgovornosti sedanjega časa in ki hočejo tudi z najtemnejšimi, najpodlejšimi metodami zavirati delo vseh onih narodnih borcev, ki korakajo k začrtanim ciljem brez bojazni in brez skrivanja po temnih, nezdravih in podzemskih političnih kanalih, zavedajoči se v dno duše, da more samo odkrita, dosledna, predvsem pa dostojna in poštena borba doseči in roditi ono zmago, kakršna je potrebna za ozdravljenje sedanjih bolnih razmer In za dosego onih svetlih ciljev, ki so nesporni prav pri vseh poštenih, pravih in zvestih sinovih naše lepe, velike in ponosne domovine.
Prav ta naša tiskana beseda nam je izvrstna, zvesta pomočnica na naši zmagoslavni poti med dobro, nepokvarjeno in pošteno čuteče ljudstvo, ki ima pač mnogo skromnejše želje in zahteve, kakor pa so v resnici njegove, z ustavo in zakoni zajamčene pravice. S to našo besedo se postavljajo mogočni, zdravi temelji ogromni, vsedržavni stavbi JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE, pod katere zavetniškim plaščem bo našel svoje mesto sleherni oni, ki ljubi to našo lepo, z dragoceno krvjo pridobljeno domovino, vsak oni, ki hrepeni po neskaljenem viru najčistejše poštenosti, odkritosrčnosti in medsebojne bratovske ljubezni med vsemi pravimi sinovi te junaške domovine.
Obračamo se na vse naše mnogoštevilne člane, prijatelje in somišljenike, obračamo pa se tudi na vse one, ki zaenkrat še stoje negibni ob strani in iz kateregakoli vzroka nočejo ali se ne upajo pridružiti nam na našem borbenem pohodu za zmago enakosti, pravičnosti in poštenosti, da s svojimi pridnimi rokami veselo primejo za delo pri ustvarjanju krajevnih organizacij JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE.
Že v bližnji bodočnosti nas čakajo še mnogo važnejši trenotki, kakor jih preživljamo sedaj. Ta čas bo zahteval od nas polno pripravljenost, vrste bodo morale biti strnjene kot mogočen jeklen zid in najostrejše, najzanesljivejše naše orožje bodo ravno naše disciplinirane, neomahljive in vzorne organizacije. Prvi kader naših vrlih borcev v dravski banovini je pridno na delu In za njim so že mnogoštevilni lepi, zavidljivi uspehi kljub temu, da to delo ni lahko in da mora sleherni med njimi postaviti v borbo polnega moža-borca.
Vsak naš človek ima v Jugoslaviji vso pravico do poštenega življenja in zato
ne smejo več ena usta odjedati kruha deseterim drugim, lačnim in potrebnim!
V dobi, ki nam je usojena, življenje ni lahko in ves silni, skrajni boj za eksistenco, za najosnovnejšo pravico dihanja in nehanja, je dovoljen le ljudeip močnih živcev, trdne volje in brezobizrne doslednosti. Slabiči, ki jim to trpko življenje ni izkovalo jeklene hrbtenice in kakor železne traverze trdnih ramen, klonejo že pred malenkostnim pišem težke sodobnosti in si ne upajo, često pa tudi ne morejo, pogledati v vihar z očesom, bistrim in vse prodirljivim, brez senčnikov, barvanih stekel in zaščitnih očal. Današnje življenje zahteva in izziva na plan res le junake, žive in ne pravljične.
Življenje bi izgubljajo svoj pravi značaj in smoter, če bi potekalo in se razblinjalo v mehkužnosti in v brezdelnem izobilju ter razvajenosti. Trdega dela, pa tudi trpljenja je treba, da g^ delata sladko in dobro ter da ne usahne človeško hrepenenje po njem. Resničnosti vsega tega se naš narod temeljito zaveda in ga zato razumeva z onim, zdravim in jasnim mišljenjem, kakor mu ga velevata nepokvarjena narava in pristno, ne-načičkano človeško dostojanstvo.
Kakor vedno doslej, pa še nikoli tako močno, so se na čvrstem, zdravem narodnem telesu pojavile skeleče, pekoče garje raznih »nacionalnih« zajedavcev, izkoriščevalcev in nepoštenih izrodkov zdrave jugoslovanske krvi. Niso bile najtežje, najbolestnejše one žrtve stotisočev junaških sinov naše velike Jugoslavije, ki so padli v svetovni moriji za osvobojenje in ujedinjenje, ki so položili svoja mlada, zdravja in moči prekipevajoča življenja na žrtvenik našega odrešenja, naših lepših, boljših dni.
Žal moramo gledati v nizu žalostnih posledic svetovne vojne tudi različna druga zla, ki jih prej nismo bili vajeni in o katerih skoraj da nismo niti slišali.
V dneh pomanjkanja in splošnega žrtvovanja so rasli, gosto kakor gobe po dežju, nekje iz temine življenjskih globočin ljudje, ki so zatajili in odvrgli s sebe vse, kar bi se še moglo prispodobiti in pri-stojati človeku, ustvarjenem po
svoji in božji podobi. Gnusna doba vojnega dobičkarstva, narodnega izdajalstva in bratomorne ko-njunkturščine je imela takrat svojo bogato setev in še bogatejšo žetev hkrati. Narod je stiskal svoje pošteno, razočarano in nebogljeno srce v nemi, pa kljub temu zgovorni boli, z njegovih usten, zgrizenih z ostrimi zobmi najglobljega spoznanja, ponižanja, krivičnosti in razžaljenja, pa je vpila ne-utišljiva obtožba vseh krivcev, divji krik proste nafhre, po svobodi, pravici in zadoščenju.
Dočakali smo zlato solnce jugoslovanske svobode in ujedinjenja, ker smo vedeli, da mora priti po krvavem viharju in črni noči tisočletnega suženjstva.
Naša globoka, trdna vera v dan vstajenja se je izpolnila.
Iskrena radost, pijana omamljenost svobodnega naroda sta marsikaj prepustili odpuščanju in pozabljenju. Tudi v tem velikem zgodovinskem trenutku smo ostali zvesti svoji tradicionalni slovanski širokogrudnosti, svoji usodni večtisočletni napaki. Prijeli smo zopet za svoje delovno orodje, pa nismo prerešetali svojih vrst in nismo trezno ocenjevali onih, ki smo jih posajali na svoj voz, v katerega smo se navdušeno vpregli. Narodno pozabljenje in odpuščanje je slavilo svoj veliki, nepremišljeni Jpir.
Mnogo zla smo privlekli v svoje novo življenje v mladi Jugoslaviji. Greh za to nosi na sebi narod sam, ki mora danes pod živimi, neizbrisnimi dokazi na lastni koži to tudi odkrito, čeprav z najglobljim obžalovanjem priznavati. Vsi ostali krivci, ki jih je dobri, vsakomur verujoči preprosti narod gojil kot gade na svojih prsih, bodo morali prej ali slej polagati točne račune o svojih grehih, ker pravici mora biti po vseh obstoječih zakonih zadoščeno.
Mimo vabljive, pa tem bolj odvratne korupcije, ki je okužila marsikoga med »najčistejšimi«, so nedvomno izredno nevarna, umazana rana na našem narodnem telesu brezvestni izkoriščevalci skupne dobrobiti dva-, tri- in celo še večkratni zaslužkarji. V
Naša skupna dolžnost je, da sestavimo take naše vrste in take organizacije, ki bodo burnega sodobnega življenja in odločne, brezobzirne borbe res zmožne, ki bodo sezidane res le na zdravih, ne-zrušljivih temeljih. Vse, kar se steka pod neomadeževani prapor JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE, mora biti prekaljeno v ognju najčistejše poštenosti, odkritosti, zvestobe in vztrajnosti. In zato, da bodo naše vrste res take, kakršne bo zahtevala od nas borba za svete narodne pravice in državne potrebe, se nemudoma oprimite organizatornega dela, pridobivajte nove dobre člane in širite veliko idejo velike JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE prav med vsemi brati in sestrami jugoslovanske krvi.
Od nikogar se več ne dajte strašiti in terorizirati, ker današnja resna doba zahteva le močne, odkrite in neustrašne borce, res prave može na svojem mestu. To mesto pa je le v JUGOSLOVANSKI NARODNI STRANKI!
Zato vsi v njene vrste, da bomo čimprej dosegli zmago in postavljeni cilj!
naši borbi proti vsemu nezdravemu in nepoštenemu v našem javnem in političnem življenju bomo morali posvetiti vso svojo pozornost v prvi vrsti tem zajedavcem in krvosesom, ki delujejo tiho in z najpoštenejšim obličjem v splošno škodo in ki so največji krivci, da toliko tisočev najzvestejših državljanov in najboljših sinov naše domovine ne more zagrizniti niti v skromen košček prepotrebnega vsakdanjega kruha.
Težko bo to delo in marsikje bo naletelo na bolesten odmev ter odpor. Prepričani pa srno, da bo narod lažje, z zadoščenjem in s polno zavestjo pravice poslušal te pojemajoče vzdihe svojih pijavk in brezvestnih izkoriščevalcev, kakor pa posluša pozni klic svoje vesti in trpke tožbe stotisočerih delovnih Jugoslovanov ter še obup-nejše, srce trgajoče prošnje po kruhu naših najmlajših, naših otrok, ki so seme in kri naše — bodočnosti.
Pisani in nepisani zakoni naroda ne poznajo in ne bodo nikdar priznavali enim ustom pravice, da bi odjedala v svoji nenasitnosti in brezobzirni pohlepnosti kruh deseterim drugim lačnim ustom rodnih bratov. S temi izprijenci sodobne človeške družbe je treba temeljito in dokončno pomesti. Iztrebimo iz svoje srede osat in plevel, ki sta se bohotno razrasla iz nezdravih, prvih povojnih razmer!
Ni skoraj dneva, da ne bi javnosti osupnila iti razburila nova vest o različnih razkritjih korupcije in mnogokratnega zaslužkarstva v tem ali onem stanu. Samo govorjenje in obsojanje teh izvrž-kov poštene človeške družbe nam ne bo pomagalo kvišku, k splošnemu ozdravljenju. Te garje in strupene tvore na narodnem telesu je treba zdraviti radikalneje, učinkovitejše in z odstranitvijo vsake možnosti, da se še kdajkoli povrnejo in ponove. Operacijski nož stroge pravičnosti in temlji-tega ozdravljenja bo treba zasaditi globoko v meso, ne oziraje se na bolečine in proteste, ki so pri takih operacijah neizogibni. Delati bomo morali brez vsake obzirnosti in umetnega uspavanja, brez kloroformiranja in brez vsakih »lokalnih anastezij«.
Do sem in niti stopinje dalje! — je naš klic, klic naše notranjosti, klic našega orožja v bodoči borbi za pravičnost, poštenje in narodno blagostanje. In ker globoko, trdno verujemo v pravičnost in zakone, v našo močno, lepo domovino in skupno boljšo bodočnost, v potrebo in nujnost naše borbe, zahtevamo:
Vsak sin naše bogate, lepe domovine mora imeti svoj obilen kos poštenega kruha, ker mu gre po pravici, ki je nihče ne more spremeniti, odrekati ali zanikati! Dokler ne bo sit sleherni naš človek, ne smejo ena usta jesti kruha deseterih drugih, najmanj pa smejo biti to usta tujcev in neprijateljev našega rodu!
Do poštenega, dostojnega življenja imajo prvenstveno pravico v Jugoslaviji le njeni zvesti, delavni in pošteni državljani!
ZADUŠITE KORUPCIJO,
DA NE ZADUŠI ONA NARODA!
Delo naših poslancev v narodni skupščini
Objavljamo v izvlečku nadaljevanje zanimivega in stvarnega govora narodnega poslanca Jugoslovanske narodne stranke g. dr. Mi-
ni, ker se morajo razne potrebščine nabavljati z javnimi licitacijami. Vi veste, da nam gospod finančni minister še vedno ni pred-
lana Metikoša v načelni proračun- ložil predloga o spremembi zako-ski razpravi dne 26. februarja t. 1. na o državnem računovodstvu in
predloga o spremembi zakona o glavni in krajevni kontroli. Vede-
v narodni skupščini:
Korupcijsko poglavje
ti pa morate tudi, da se dogajajo
odloki o izdaji našega državljan* stva tem tujcem pa da se uničijo in razveljavijo. Prav tukaj, gospodje. je vzrok naše krize. Sami smo omogočali mnogim, da se no-strificirajo v iiaši državi in da uničujejo naše narodno gospodarstvo.
Fred dnevi smo stavili nujen predlog, naj vlada nemudoma izda zakon proti korupciji. Ta predlog smo tudi podrobno razložili in utemeljili. Ce pa pomislimo sedaj, da je moral nedavno v Parizu, kjer se je pripetil znani ogromni pri-
Vse subvencije države najrazličnejšim ustanovam, katerih namen in obstoj sta dvomljiva z ozirom na korist in potrebnost ali nepotrebnost, se morajo temeljito revidirati, zlasti pa tam, kjer gre za večje vsote. Točno moramo ugotoviti, kje je treba dajati več ali manj, kje naj se sploh daje in kje je vsak izdatek nepotreben in celo protizakonit. Kjer država mora dajati in bi bilo to potrebno v višji meri, naj se daje več, nepotrebni izdatki pa se morajo brezpogojno črtati. Danes so med našim narodom tako težke razmere, da moramo skrbno računati prav z vsako paro. Slišali ste danes iz ust g. finančnega ministra, da imamo v državi nad 5000 šolanih mladeničev, kvalificiranih in sposobnih, ki čakajo na kruh in ki se ne morejo kljub vsemu dokopati niti do najuavadnejših dnevničarskih pisarniških mest, imamo pa na drugi strani kopo drugih mladeničev, ki sploh nimajo nobene kvalifikacije ali pa le to. da so sorodniki tega ali onega narodnega poslanca ali senatorja, ki jih protežira pri raznih državnih ustanovah, v katerih prejemajo visoke plače, celo po osem, deset in dvanajst tisoč dinarjev na mesec. In prav zato pravim, gospodje, da se mora varčevati splošno, če hočemo varčevanje izvesti res vestno in dosledno.
Velika bolezen naše uprave je -korupcija. Pred dnevi smo razpravljali o tem vprašanju in smo soglasno sklenili, da izročimo v nekem konkretnem primeru (afera poslanca Husejna Kadiča Op. ur.) krivca sodišču. Gospodje, vedeti pa morate, da se dogaja korupcija tudi v raznih drugih vprašanjih. Koliko službenih mest je bilo izpolnjenih le zato. ker je do-tičnik plačal intervencijo za svojo namestitev, imamo pa tudi mnoge, ki so napredovali po enaki poti in na isti način. Gospodje, preteklo leto ste brali v listih o javnem škandalu, da so se našli v finančnem ministrstvu ljudje, ki so fabricirali ponarejene dokumente in izplačevali pokojnine ljudem, ki sploh niso nikdar služili in niso nikdar bili upokojeni.
Prav tako ste slišali o raznih dobaviteljih, ki imajo svoje zahteve napram državi, da so se pritoževali, da morajo plačevati poseben obolus pristojnim činiteljem, ki odločajo, da pridejo njihova izplačila na dnevni red. Gospodje, ne boste mi zanikali, da so vsi ti primeri lista, obupna korupcija. Nastaja tudi vprašanje, zakaj plačuje finančno ministrstvo bencin za državne potrebe tako drago, do-čim ga dobiva vsak zasebnik skoraj na vsakem cestnem vogalu, v vsakem najmanjšem mestecu, mnogo cenejše. Dobavitelji bencina državi pravijo, da morajo tako drago in visoko kalkulirati, ker bi sicer njihovi računi ne zagledali tako zgodaj svojega izplačilnega dne.
Ne trdim, gospodje, da se to ni dogajalo tudi prej. Pri reparacijah se je kradlo še mnogo bolj, enako pa tudi pri raznih prejšnjih posojilih. Toda danes se je vse dvignilo narodu že preko vratu in zato moramo računati z vsako paro. Danes so materijalni izdatki zviša-
prav strašne stvari. Tako na pr. !mer korupcije, plačati sodnik, ki
ni mogel gospod minister za gozdove prodati železniške prage, izdelane v državni režiji, gospodu prometnemu ministru niti po lastni režijski ceni, temveč jih je moral prodati na javni licitaciji. Ob taki priložnosti pride katerikoli navaden tujec in jih kupi za kakršnokoli ceno. Ko pa poztieje gospod prometni minister razpiše licitacijo za dobavo železniških pragov, mu jih isti tujec, ki je kupil prage po 20 Din od ministrstva za gozdove, prodaja po 40 Din vsak prag. Zaradi nepraktičnih in nesodobnih predpisov mora torej država trpeti veliko gmotno škodo. Zato je sprememba omenjenih zakonov nujno potrebna, kar je obljubil.
Pred dnevi sem v nekem svojem skupščinskem govoru poudaril, ko sem se bavil z vprašanjem korupcije, da imamo v naši državi mnogo, premnogo tujcev, ki ne izpolnjujejo nobenih pogojev, da bi smeli biti naši državljani. Prišli so v našo državo le z namenom, da jo sleparijo in da izsesavajo našo narodno in gospodarsko moč. Naše državljanstvo so si pridobili le z denarjem, in prav zato sem predlagal, da se izvrši temeljita revizija vseh oseb od leta 1918. dalje, ki so dobile naše državljanstvo in da se točno ugotovi, ali so te osebe potrebne naši državi ali ne ter da se vsi oni, ki jih naša država ne potrebuje, izženejo preko naših državnih mej, vsi
je vodil preiskavo in je imel vse obtežilne dokumente v svojih rokah, svojo vestnost in uradno dolžnost z lastnim življenjem, bo vsakomur med vami jasno, da bo tudi pri nas trajala korupcija vse dotlej, dokler ne bomo imeli ostrega zakona proti njej. Že od leta 1926. se nam obljublja zakon proti korupciji, nimartio ga pa še danes, čeprav ga neobhodno in nujno potrebujemo.
Zahtevali smo, da se s parlamentarno anketo preiščejo vsi korupcijski primeri in vse nepravilnosti, ki so se dogajali v zvezi z izvajanjem agrarne reforme. Še danes se lahko na lastne oči prepričate, da imate v državi toliko in toliko tisoč agrarnih interesentov, ki zahtevajo to razčiščenje. Vsi tožijo in vpijejo po pravici. Imate pa tudi danes še mnogo onih, ki še po 14 letih po končani vojni niso prejeli po zakonu pripadajoče zemlje, čeprav so se zvesto borili za osvobojenje in uedi-njenje. dočim se je medtem zgodilo, da je dobilo dobrovoljska uve-renja do 30.000 oseb, ki so tudi prejele državno zemljo, ne da bi sploh kdaj bili dobrovoljci. To se je dogajalo le na ta način, da so znali ti iažidobrovoljci podkupo
Okraj	Kamnik:	1. Dob,	2. Pobrežje, 6. Podvelka, 7. Polska-
Domžale, 3. Homec (s	sedežem	v j va (sedež na Zgornji	Polskavi), 8.
Preserju),	4. Ihan, 5.	Kamnik,	6. j Poljčane (s sedežem	v Peklu), 9.
Kamniška	Bistrica (s	sedežem	v Pragersko, H). Rače,	II. Ruše, 12.
Slovenska Bistrica-mesto, 13. Slovenska Bistrica-okolica, 14. Studenci, 15. Sv. Lovrenc na Pohor-
Stahovici). 7. Komenda. 8. Lukovica, 9. Mengeš, 10. Moravče, 11.
Motnik, 12. Nevlje (s sedežem v
Vrhpolju), 13. Radomlje, 14. Tro-jju, 16. Šmartno na Pohorju, jane (s sedežem pri Sv. Gotardu).
15. Trzin, 16. Tuhinj (s sedežem v Šmartnem v Tuhinju). 17. Vodice.
Okraj Kočevje:	1.	Dolenja
vas, 2. Fara, 3. Kočevje-mesto, 4.
Kočevje-okolica, 5. Kočevska Reka, 6. Koprivnik, 7. Loški potok,
8. Mozelj, 9. Ribnica-trg, 10. Rib-nica-okolica, 11. Sodražica, 12.
Okraj Maribor-levi breg: 1.
Cerkvenjak, 2. Duplek ( s sedežem v Zgornjem Dupleku), 3. Jakobski dol (s sedežem v Zgornjem Jakobskem dolu), 4. Jurovski dol (s sedežem pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah). 5. Kamnica, 6. Korena, 7. Košaki, 8. Pesnica (s sedežem na Ranci), 9. Selnica ob Dravi, 10. Senarska (s sedežem pri Stari log, 13. Velike Lašče, 14. Vi-j Sv. Trojici v Slovenskih goricah),
dem-Dobrepolje (s sedežem v Vidmu).
Okraj Konjice: 1. Konjice-trg, 2. Konjice-okolica, 3. Loče, 4. Oplotnica, 5. Tepanje, 6. Vitanje, 7. Zreče.
Okraj Kranj: 1. Besnica (s) sedežem na Zgornji Besnici), 2. Cerklje, 3. Jezersko (s sedežem na Zgornjem Jezerskem). 4. Kovor, 5. Kranj, 6. Križe, 7. Naklo, 8. Preddvor, 9. Predoslje (sedež na Prim-skovem), 10. Stražišče, 11. Sv. Ana (sedež na Plazu), 12. Trboje,
13. Sv. Katarina (sedež na Slapu),
14. Šenčur (s sedežem na Visokem), 15. Tržič.
Okrajna izpostava Škofja Loka: 1. Javorje, 2. Oselica (s sedežem v Trebiji), 3. Poljane, 4. Selca, 5. Sorica, 6. Stara Loka, 7. Škofja Loka, 8. Trata (s sedežem v Gorenji vasi), 9. Zminec (s sedežem v Puštalu), 10. Železniki.
Okraj Krško: 1. Boštanj, 2. Čatež (začasni sedež istotam), 3. Kostanjevica, 4. Krško. 5. Leskovec pri Krškem, 6. Mokronog, 7. Radeče, H. Raka, 9. Studenec, 10,
vati one, ki so imeli o tem odloča- Sy ,jurjj pod Kumom, 11. Sv. Križ ti. Mi. opozicijski poslanci smo mnenja, da se morajo taka težka
vprašanja reševati tudi z vaše strani, s strani vladne večine v parlamentu, precej vestnejše in rigoroznejše.
Nove občine v dravski'
Občinska samoupravna razdeli- dež začasno na Senovem), 12. Sev-
tev v naši banovini je sedaj končana s komasacijo občin in z določitvijo njihovih sedežev. Z ozirom na važnost tega dejstva objavljamo vse nove občine po okra-jih m njihovih sedežih k rev.z	g	q	?
prvotnega komasacijskega načrta |	§	Petrovče,	9.	Sv.	Jurij	pri
v posameznih občinah pa se bomo še povrnili, zlasti glede onih bivših
nica, 13. Sromlje, 14. Videm, 15. Zabukovje. 16. Zakot (sedež pri Sv. Lenartu).
Okraj Celje: 1. Braslovče, 2. Celje-okolica, 3. Dobrna, 4. Dram-
in novih občin, kjer bi njihovi gospodarski in življenjsko važni vidiki zahtevali drugačno razdelitev iu ureditev. Takih občin imamo precej in bi bilo z ozirom na veliki pomen njihove preureditve naravnost greh molčati. V svojem programu si je Jugoslovanska narodna stranka začrtala med drugimi važnimi smernicami tudi gospodarski napredek, zadovoljstvo in dvig prav vseh državljanov, kar bo pa mogoče doseči le tako, če bomo razmotrivali gospodarske težnje posameznih pokrajin in krajev z res objektivnega, nepristranskega in stvarnega stališča. Prepričani smo, da se bo marsikatera napaka ali posledica prenagljenosti ter prepovršne pouči-tve gospodarskih potreb in življenjskih pogojev prebivalstva še dala primerno popraviti in revidirati.
Okraj Brežice:	1.	Artiče,	2.
Bizeljsko (s sedežem v Spodnji Sušici), 3. Blanca, 4. Brežice, 5. Dobova, 6. Globoko, 7. Kapele, 8. Pišece, 9. Pleterje (sedež v Zdolah), 10. Podsreda (sedež v Pokle-ku-Gorjanih), II. Rajhenburg (se-
pri Kostanjevici, 12. Skocijan, 13. Št. Janž, 14. Št. Jernej, 15. Št. Rupert, 16. Trebelno, 17. Tržišče, 18. Velika Dolina.
Celju-trg., 10. Sv. Jurij pri Celju-okolica, 11. Sv. Pavel pri Preboldu, 12. Sv. Peter v Savinjski dolini, 13. Škofja vas, 14. Teharje, 15. Tabor (sedež pri Sv. Juriju ob Taboru), 16. Velika Pirešica, 17. Vojnik-trg, 18. Vojnik-okolica (s sedežem v Vojniku), 19. Vransko, 20. Žalec.
Okraj Črnomelj: L Adlešiči, 2. Crnomelj-mesto, 3. Crnomelj-okolica, 4. Dragatuš, 5. Semič, 6. Stari trg, 7. Vinica.
Okraj Dolnja Lendava:	Ker
revizija prvotnega komasacijskega načrta še ni gotova, bo izdelana tozadevna ministrska uredba o spremembah in ureditvi novih občin ter njihovih sedežev naknadno v nekaj dneh.
Okraj Dravograd: 1. Brezno, 2. Crna, 3. Dravograd, 4. Guštanj, 5. Marenberg, 6. Mežica, 7. Muta, 8. Prevalje, 9. Ribnica na Pohorju, 10. Vuhred. 11. Vuzenica.
Okraj Gornji grad: 1. Bočna, 2. Gornji grad-mesto, 3. Gornji grad-okolica, 4. Ljubno, 5. Luče, 6. Mozirje-trg, 7. Mozirje-okolica, 8. Rečica ob Savinji, 9. Solčava, 10. Šmartno ob Paki.
Okraj Laško: L Hrastnik-Dol, (s sedežem na Dolu), 2. Jurklo-šter, 3. Laško, 4. Židani most (s sedežem v Loki, 5. Marija (iradec (s sedežem v Laškem), 6. Sv. Krištof (s sedežem v Laškem), 7. Sv. Lenart nad Laškim, 8. Trbovlje.
Okraj Litija: 1. Kresnice, 2. Krka (sedež na Vidmu), 3. Litija, 4. Polšnik, 5. Stična, 6. Sv. Križ pri Litiji. 7. Šmartno pri Litiji, 8. Št. Lambert, 9. Št. Vid pri Stični1, 10. Trebeljevo (s sedežem v Veliki Štangi), 11. Vače, 12. Veliki Gaber 13. Višnja gora, 14. Zagorje ob Savi.
Okraj Logatec: L Begunje, 2. Bloke (s sedežem v Novi vasi), 3. Cerknica, 4. Dolenji Logatec, 5. Gorenji Logatec, 6. Hotedršica, 7. Lož, 8. Planina, 9. Rakek, 10. Rovte, 11. Stari trg. 12. Žiri.
Okraj Ljubljana - okolica: 1.
Borovnica, 2. Brezovica, 3. Dobrova, 4. Dobrunje, 5. Dol (s sedežem v Beričevem), 6. Grosuplje, 7. Horjul, 8. Ig, 9. Ježica, 10. Log, 11. Medvode, 12. Moste, 13. Polhov Gradec, 14. Polje (doslej Devica Marija v Polju), 15. Preserje, 16. Rudnik. 17. Šiška (doslej Zgornja Šiška), 18. Šmarje, 19. Št. Jurij, 20. Št. Vid nad Ljubljano, 21. Tacen, 22. Tomišelj, 23. Vič, 24. Vrhnika, 25. Želimlje.
Okraj Ljutomer: L Apače, 2. Cezanjevci (sedež na Kamenšča-ku), 3. Gornja Radgona-mesto, 4. Gornja Radgona-okolica, 5. Križevci, 6. Ljutomer-rnesto, 7. Lju-tomer-okolica, 8. Mala Nedelja, 9. Negova, 10. Slatina-Radenci, 11. Sv. Jurij ob Ščavnici, 12. Štrigo-va, 13. Terbegovci, 14. Veržej.
Okraj Maribor-desni breg: I.
Kram, 2. Hoče (sedež v Spodnjih
Hočah), 3. Limbuš, 4. Makole, 5. Loki).
11. Sv. Križ pri Mariboru, 12. Zgornja Sv. Kungota, 13. Sv. Marjeta ob Pesnici, 14. Ščavnica, 15. Št. Ilj, 16. Št. Lenart v Slovenskih goricah, 17. Velka (s sedežem pri Mariji Snežni), 18. Voličina (s sedežem pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah).
Okraj Metlika: 1. Gradac, 2. Metlika-mesto, 3. Metlika-okolica, 4. Radatoviči.
Okraj Murska Sobota: 1. Bodonci, 2. Cankova, 3. Gornja Lendava, 4. Gornji Slaveči, 5. Gornji Petrovci, 6. Križevci, 7. Kupšinci, 8. Mačkovci, 9. Martjanci, 10. Murska Sobota-mesto, 11. Murska Sobota-okolica, 12. Pertoča, 13. Prosenjakovci, 14. Puconci, 15. Rogaševci, 16. Strukovci, 17. Šalo vci, 18. Tešanovci, 19. Tišina.
Okraj Novo mesto: 1. Brusnice, 2. Črmošnjice, 3. Dobrniče, 4. Dvor, 5. Hinje, 6. Mirna, 7. Mirna peč, 8. Novo mesto, 9. Prečna (s sedežem v Bršlinu), 10. Šmarjeta-Bela cerkev (s sedežem v Šmarje-ti), 11. Šmihel-Stopiče (s sedežem v Kandiii). 12. Toplice, 13. Trebnje, 14. Velika Loka (s sedežem pri Sv. Lovrencu), 15. Zagradec, 16. Žužemberk.
Okraj Ptuj: 1. Breg, 2. Cir-kovci, 3. Dornava, 4. Debretinci, (s sedežem pri sv. Andražu), 5. Gorišnica, 6. Grajena, 7. Hum (s sedežem v Pušencih), 8. Ivanjkovci), 9. Juršinci, 10. Kog, 11. Kora-čice. 12. Leskovec (doslej Zgornji Leskovec, 13. Majšperk, 14. Markovci. 15. Ormož, 16. Osluševci (s sedežem v Podgorcih), 17. Pobrežje (s sedežem pri Sv. Vidu), 18. Podlehnik (s sedežem v Stano-šini), 19. Ptujska gora, 20. Rogoznica. 21. Slovenja vas (s sedežem v Zlatoličju), 22. Središče. 23. Sv. Barbara v Halozah, 24. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 25. Sv. Miklavž, 26. Sv. Urban, 27. Trnovska vas, 28. Velika Nedelja. 29. Zavrč.
Okraj Radovljica: 1. Bled (s sedežem v Gradu), 2. Bohinjska Bistrica. 3. Bohinjska Srednja vas, 4. Brezje. 5. Breznica, 6. Dovje-Mojstrana (s sedežem v Mojstrani), 7. Gorje (s sedežem v Zgornjih Gorjah), 8. Jesenice, 9. Koroška Bela, 10. Kranjska gora, 11. Kropa (s sedežem v Kamni gorici), 12. Lesce, 13. Ovsiše (s sedežem v Podnartu). 14. Radovljica. 15. Rateče, 16. Ribno.
Okraj Slovenjgradec: 1. Ložnica pri Velenju, 2. Mislinje (s sedežem v Straži), 3. Pameče, 4. Podgorje, 5. Slovenjgradec, 6. Šmartno pri Slovenjgradcu, 7. Šo-štanj-mesto, 8. Šoštanj-okolica (s sedežem v Družmirju), 9. Topolšica, 10. Velenje.
Okraj Šmarje pri Jelšah: L Kozje, 2. Pilštanj, 3. Planina pri Sevnici, 4. Podčetrtek, 5. Ponikva, 6. Pristava, 7. Rogaška Slatina, 8. Rogaška Slatina-okolica, 9. Rogatec, 10. Sedlarjevo, 11. Slivnica, 12. Sv. Peter pod Svetimi gorami, 13. Šmarje pri Jelšah-trg, 14. Šmarje pri Jelšah-okolica, 15. Žetale, 16. Žusem (s sedežem v
»EDINOST«
Stran 3.
Iz našega pokreta
MURSKA SOBOTA.
V našem okraju je precejšnje zanimanje za Jugoslovansko narodno stranko, katere voditelji — nar. poslanci tako krepko nastopajo v parlamentu. Dan za dnem se množe novi priglašenci k stranki in kmalu nas bo stalo lepo število pod zastavo Jugoslovanske narodne stranke. Odziv, ki ga je našla Jugoslovanska narodna stranka v našem okraju, ki šteje nad 60.000 prebivalcev, naj vas potrjuje v zavesti, da ste na pravi poti in da boste med tukajšnjim ljudstvom uživali vso podporo v bodoči skupni borbi. Zagotavljamo vam popoln uspeh, ker so se ljudje z vsem srcem oprijeli programa Jugoslovanske narodne stranke. Z izvajanjem tega poštenega programa boste rešili narod iz sedanjega težkega položaja in ga popeljali na pot boljše bodočnosti. O razmerah v naših krajih vam bom poročal še mnogo natančneje in se boste kar čudili, kako se izrabljata ljudska dobrota in zaupljivost s strani nekaterih ljudi. Sedanje prekmurske razmere bi bile poučne za marsikoga in je zato potrebno, da jih pristojni činitelji, kakor tudi vsa naša javnost spoznata v popolnoma objektivni luči. Prosimo vas, da nam takoj dostavite vse potrebno gradivo za ustanovitev in razširjenje stranke. F. B. — L. g.
DORNAVA PRI PTUJU.
Sprejmite naslednje vrstice v prisrčen pozdrav Jugoslovanski narodni stranki s Ptujskega polja. Težki in dolgotrajni so bili dnevi čakanja. Pričakovali smo, da se bo parlamentarno in politično življenje z novo ustavo v septembru leta 1931. samo ob sebi normaliziralo in steklo po svoji pravilni strugi, določeni in zajamčeni v ustavi sami. Toda v svoji poštenosti nismo računali z ljudmi, ki so predvsem lakomni časti in oblasti in katerim se moramo predvsem zahvaliti za položaj, v katerem sedaj živimo. Današnje razmere nas spominjajo na čase Bachovih huzar-jev. Bili so to res nezavidni časi. Ko je v južnih pokrajinah naše domovine Jugoslovanska narodna stranka s svojim neustrašenim, odločnim nastopom dvigala pogum in hrabrila srca narodnih množic, smo pri nas še vedno trpeli in obupovali pod pezo političnih metod raznih samozvancev in njihovih trabantov, ki jih narod ne mara. Zato nam s suho besedo skoraj ni mogoče povedati, s kakšnim iskrenim veseljem smo v našem kraju sprejeli Jugoslovansko narodno stranko in pa »Edinost«. Strankinega programa so se naša srca oprijela kot nekakega evangelija, za čigar uresničenje smo pripravljeni delati in trpeti s trdno vero v končni uspeh. Zato nam bodite že ob svojem prvem koraku pozdravljeni vsi, ki ste glasniki in pionirji boljše bodočnosti. Vabimo vas, da prihitite k nam na plodno Ptujsko polje, da na njem razvijemo ponosni prapor Jugoslovanske narodne stranke, prapor svobode in enakosti vseh jugoslovanskih državljanov. Na teh zgodovinskih jugoslovanskih tleh hočemo razviti zastavo resničnega jugoslovanstva in narodnih pravic ter zgraditi mogočne temelje naše silne narodne organizacije. Vabimo vas od srca, ker je ves narod željan poštene in odkrite besede. Narod hoče poštene borbe za svoje poštene ideale. Pridite, da ramo ob rami v nepremagljivih vrstah pod zastavo Jugoslovanske narodne stranke pričnemo borbo proti vsem narodnim izkoriščevalcem in političnim hipokritom v do-
brobit naroda in države. Pogumno naprej v pošteno borbo!
Sedaj pa še kratko sliko iz občinske proračunske razprave. V navzočnosti skoraj vsega občinskega odbora, manjkala sta le dva odbornika, se je v nedeljo 11. t. m. razpravljal proračun občine Dornave za proračunsko 1. 1934 35. Po peturni debati so se odborniki brez vsake stvarne rešitve med splošnim prepirom razšli. Debata je bila zelo ostra zlasti z ozirom na predlog ožjega upravnega odbora, naj bi se občinske doklade zvišale na 163 odstotkov. Temu predlogu se je z vso odločnostjo uprlo pet odbornikov, ker se zavedajo, da je izvedba takega proračuna zaradi slabega gospodarskega položaja prizadetih občanov absolutno nemogoča. Pomisliti moramo, da so znašale lani občinske doklade v bivših občinah, ki so sedaj združene v dornavski občini, mnogo manj, tako na pr. v Borovcih le 50 odstotkov, v Mezgovcih pa celo le 45 odstotkov. Zavedamo se, da so žrtve v interesu skupnosti potrebne, vendar pa takega zvišanja občinskih davščin v sedanjih časih ne more nihče opravičevati in zato ljudi po nepotrebnem razburjati. Objektivna kritika je bila izre čena tudi o raznih postavkah v proračunu, ki jih bivše občine niso poznale in bi jih tudi nove občinske uprave lahko pogrešale. Izredno živahna je postala razprava pri osebnih izdatkih. Občinski odborniki, ki so upravniki posameznih, dornavski občini podrejenih vasi, so se z ozirom na težki finančni položaj soglasno odrekli svojih mesečnih nagrad po 50 Din, obenem pa so zahtevali, da se tudi ostalim članom občinskega predsedstva znižajo nagrade. Po velikem upiranju je ožja občinska uprava res nekoliko popustila, posluževala pa se je pri tem groženj s položitvijo funkcij. To ravnanje se nam zdi čudno z ozirom na nedavni čas, ko so se dajale obljube, da se bo delalo v občini brez vseh nagrad le za čast in njen blagor. Značilno je, da se je znižala podpora gasilskemu društvu s 700 na 500 Din, to pa na predlog osebe, ki ni niti član občinskega odbora. Vemo, da sme javnim sejam občinske uprave prisostvovati vsak, ni nam pa znano, na podlagi
raznih drugih poglavjih niti ne govorimo. Kakor sem že rekel, pa tukajšnje ljudstvo ni več tako naivno in neizkušeno, da bi nasedalo izmišljenim trditvam, sladkim obljubam in puhlim frazam raznih slabo zapisanih političnih agentov in špekulantov. Ko so ljudje že v prvi štev. »Edinosti« prečitali pošteni in pravični program Jugoslovanske narodne stranke, so takoj zauPamo VSI brez izjeme, hvalez-
spoznali, kje je njihovo mesto in ni J™ 2ax resnic°’ kiJe, n™ost se zato z navdušenjem pridružu- odrešujoča v sedanjih dneh. Ko pa jejo vašim odločnim, čistim bor- s™v j1™*1 številki našega lista cem za končno zmago poštenja, I v'deh’ da bo hodila »Edinost« do-enakosti in pravice. Seveda pa za-J . *n neomain° po poti pošte« htevarno, da se Jugoslovanska na- n*a.‘n resn'ce ter z namenom raz
POLJANSKA DOLINA.
Že po prvi številki »Edinosti« smo nekako lažje zadihali, saj so bile v njej izgovorjene besede, ki smo jih sprejeli kakor odrešenje.
Voditeljem, ki imajo pogum v teh brezznačajnih časih povedati besede, ki jih sicer v srcu vsi čutimo, pa jih ne upamo izgovoriti,
rodna stranka dosledno in brezpogojno drži začrtane poti in ne krene nikomur na ljubo niti na desno niti na levo. Ker vabite v stranko in v svoje vrste vse pošteno in pravično misleče, se vam radi pridružujemo in smo prepričani, da bomo s skupnim nastopom kmalu dosegli popolno zmago poštenosti in enakosti. Zavedajte se, da smo res zvesti in prepričani pristaši Jugoslovanske narodne stranke in njenega velikega, svetlega programa. Organizacijsko delo sprva sicer ne bo šlo tako hitro od rok, kakor morda drugod, ker se morate pač vživeti v tukajšnje izredne razmere, bo pa vsekakor uspešno, za kar vam jamči znana _ j poštenost in vztrajnost tukajšnje-
galiti vse, kar je krivo in korum-pirano, so se nam pridružili tudi še oni, ki so oklevali v nezaupanju ob strani in z nami vred sklenili podpirati »Edinost« tudi z naročnino. Vse priznanje in zahvalo izrekamo vrlim pobornikom Jugoslovanske narodne stranke, ki se niso strašili velikih ovir in zaprek ter se junaško, dosledno borili za rešitev naroda in domovine. Ta njihova pot brezkompromisnih načel in politične poštenosti je edino prava. Na tej ravni poti pa se jim bomo pridružili vsi pravi, zavedni državljani, ki hočemo dobro, zavedajoč se, da bi s politično abstinenco sami pomagali onim, ki jim je jugoslovanska ideja le sredstvo za eksploatacijo narodnega
ga ljudstva. Prepričani smo, da bo- premoženja in	ki	se	skrivajo	za
ste tudi v bodoče znali braniti na- ; nekak nacionalni	ščit	le zato,	da
še pravice, kakor so jih vrli na-j se okoriščajo z	javno lastnino vseh
rodni poslanci gg. Hodjera, dr.I Metikoš, dr. Kešeljevič in ostali njihovi tovariši branili z levjim pogumom tudi ob sleherni priliki doslej. Vas pozdravljamo in vam kličemo: Vsi poštenjaki smo trdno z vami! — J. M.
državljanov. Kot dobri, zvesti državljani naše ljubljene domovine odklanjamo vsako nadaljnje podtikanje protidržavnosti, ker se s polnim prepričanjem zavedamo, da je odklenkalo za vedno vsem onim, ki so hoteli imeti monopol na patriotizem in državljansko zvestobo v svojih rokah, čeprav so z vsem svojim delom in ravnanjem dokazovali prav nasprotno in škodovali državni skupnosti, splošnemu državnemu ugledu in narodnemu blagostanju povsod, kjer so le mogli. Zaščitnica vseh pošteno mislečih jugoslovanskih državljanov, neizprosna in poštena je le Jugoslovanska narodna stranka, pod katere neomadeževano zastavo se bomo zbirali vsi pošteni sinovi majke Jugoslavije in tako podpirali naše poslance v parlamentu in ostale naše borce po vsej širni domovini. V tem znamenju vsi v članske vrste Jugoslovanske narodne stranke in v naročniški kader naše »Edinosti«!
Prihodnjo nedeljo bodo v traten-ski občini ponovne občinske volitve. Upati je, da bodo potekle res objektivno in brez vsakega pritiska s katerekoli strani. Mi poznamo le eno pot: Pošteno, dostojno in odkrito borbo! Odklanjamo podkupovanja, razdeljevanje živil in vsakovrstne obljube v takih važnih trenutkih in hočemo čisto borbo za idejo, to pa za vsakogar brez ozira na levo in desno! —• M. M.
Iz vrst naših voditeljev in borcev
dr. Živan Lukič
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
Po kratkem prvem pozdravu se vam oglašamo takoj z drugim dopisom, da boste videli in spoznali, kako težko smo čakali Jugoslovansko narodno stranko in njeno glasilo »Edinost«. Kakor v mnogih drugih krajih, so tudi pri nas ljudje nekako zmedeni spričo neštetih agitatorjev in »dobrotnikov ljudstva«, ki nam obetajo kar nebesa na zemlji, pa s svojim neodkritim in svojini obljubam popolnoma nasprotnim delovanjem ustvarjajo le pravi pekel. Kakor pomlad ozeleni in razcvete vso prirodo, tako nam prinaša novo odobrena Jugoslovanska narodna stranka novih
katere zakonite določbe sme kdor- .moči in svežega, mladega živije-koli izmed občinstva stavljati ali nja. Napočil je skrajni čas, da smo pobijati razne predloge občinske j dobili list »Edinost«, ki odkrito go-uprave. Mnenja smo, da so razni Vori o našem težkem položaju, se
zunanji šepetalci za sejno mizo nepotrebni in da zato tamkaj nikakor nimajo mesta. Na razne druge zadeve se še povrnemo. — E. Š.
KOČEVSKA REKA.
Ljudje v naših krajih že dolgo nimajo več posebnega zaupanja v razne politične stranke preteklosti in sedanjosti, ker so doživeli že preveč bridkih izkušenj, za katere pa moramo biti raznim gospodom prav za prav hvaležni. Vsaka šola sicer nekaj stane, pusti pa pri onem, ki se je šolal v njej, marsikaj trajno zdravega in koristnega. To mlačnost in splošno nezaupanje ljudstva pa so hoteli zlorabiti gotovi elementi tudi proti vstajajoči Jugoslovanski narodni stranki že takoj ob njenem prihodu, češ, da je nova stranka le nekaka veja s skupnega debla nasprotne stranke, pri kateri pa pri nas ni nihče organiziran iz prepričanja, temveč se pod njeno okrilje zatekajo le oni, ki to morajo storiti v strahu za svoj kruh in obstoj ali pa oni. ki si obetajo iz svojega včlanjenja kakršnekoli koristi in ugodnosti. Seveda organizacija s take vrste članstvom ne more biti nikdar močna, zdrava in borbena, da o
zavzema za naše pravice in želje ter nas bodri k vztrajnosti. Naše mnenje je: Strinjajmo se in ne prepirajmo se med seboj, temveč se oprimimo skupnega dela za skupen blagor. Ne sledimo onim, ki so zasejali in še sejejo med nami nesporazum in neslogo. V naši občini, kjer so nam razmere dobro znane, skoraj ni mesta za plemenita človeška čuvstva, temveč gospodarita zgolj prepir in sovraštvo, čeprav bi bil prav pri nas nujno potreben smisel za složnost, edinost in skupnost. Vzroki so seveda različni in jih bomo ob priliki še obravnavali. Da pa dosežemo konec prepirov in sovraštva, zahtevamo tudi pri nas ustanovitev krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke, ki naj nas združi vse trezne in pošteno misleče državljane v skupnem delu za splošni narodov blagor in naj nas vodi po svoji začrtani poti naprej. Sledilo nas bo obilno število, zlasti še, ker je temelj že postavljen. Le v tem pokretu gledamo popolno zmago naših pravic in poštenosti. Zato želimo vam, kakor tudi samim sebi najlepše uspehe in vas pozdravljamo z narodnim pozdravom! J. O. — A. B.
G. dr. Živan Lukič, narodni po-jslanec in podpredsednik glavnega odbora Jugoslovanske narodne stranke, je bil rojen dne S. oktobra leta 1893. v Miloševcu v ora-škem okraju. Ljudsko šolo je končal v rojstnem kraju, gimnazijo pa v Požarevcu, kjer je leta 1912. tudi maturiral. Odšel je v Beograd, kjer se je vpisal na pravno fakulteto tukajšnjega vseučilišča. Pričetih pravnih naukov pa ni mogel, kakor marsikdo drugi ne, končati, ker mu je to preprečil izbruh svetovne vojne leta 1914. Kot pravi, zvesti sin svoje junaške domovine je takoj vstopil v vrste njene vojske in v nadčloveški borbi proti mogočnim sovražnikom ter po brezmejnem trpljenju dočakal s tolikerimi težkimi, krvavimi žrtvami priborjene osvobo-jetije in uedinjenje jugoslovanskega naroda.
Po vrnitvi s solunske fronte je leta 1919. nadaljeval svoje študije na beograjski pravni fakulteti, kjer je v januarju leta 1920. diplomiral. Nekaj časa je nato študiral tudi v tujini, končno pa se je vrnil v Beograd, kjer je v juliju leta
1921. položil sodno odvetniški izpit in bil v maju leta 1922. promoviran za doktorja prava.
Vstopil je v državno službo in služboval kot sodniški pripravnik pri beograjskem prvostopnem in apelacijskem sodišču, nato v svoj-stvu tajnika pravosodnega ministrstva, dokler ni bil v juniju leta
1922. z mesta sodnika beograjskega prvostopnega sodišča izvoljen za docenta državljanskega prava na beograjski pravni fakulteti. Na tem odličnem mestu je ostal do leta 1927., ko je postal advokat v Beogradu.
Od leta 1922. dalje je bil stalno voljen za predsednika glavnega odbora radikalne omladine. Pri volitvah leta 1927. je bil izvoljen za oblastnega poslanca za mesto Beograd, pri volitvah leta 1931. pa za narodnega poslanca v oraškem okraju. V naši vojski zavzema
položaj rezervnega sodnega kapetana I. stopnje. V vseh poslanskih krogih, tudi pri svojih nasprotnikih, kakor tudi v vsej beograjski in ostali 'javnosti uživa zaradi svoje objektivnosti, doslednosti in absolutne pravičnosti splošen ugled in priljubljenost.
Josip Stažii
(i. Josip Stažič, narodni poslanec za petrinjski okraj in tajnik glavnega odbora Jugoslovanske narodne stranke, se je rodil kot sin revnih kmečkih staršev dne 28. februarja leta 1896. v Podvinju pri Slavonskem Brodu. Kot zelo nadarjen ljudskošolski učenec je bil poslan v mesto, kjer se je po končanem učiteljišču posvetil učiteljskemu poklicu, v katerem je gledal najhvaležnejše in najuspešnejše področje za svoje delovanje med narodom. Že od zgodnje mladosti je stal v prvih vrstah pobornikov kmečke stranke. Pripadal je jugoslovanski skupini pod vodstvom pokojnega dr. Djura Basarička.
Kot učitelj je služboval v raznih krajih, kjer ga je narod povsod takoj silno vzljubil. V letih 1924 in 1925 je učiteljeval tudi v mestu Dobri v Srbiji, kjer je spoznal pri-prostega srbskega kmeta v dno njegove globoke, nepokvarjene duše.
Med vojno je bil kot politični sumljivec in odločen jugoslovanski orientiranec stalno preganjan ter je presedel daljšo dobo v ječah avstrijskih vojaških sodišč.
Leta 1928. je bil izvoljen za mestnega župana v Petrinji, na katerem mestu je ostal do 8. novembra leta 1931., ko je bil izvoljen v svojem domačem okraju za narodnega poslanca. V skupščini je kmalu spoznal pravi položaj in se neustrašeno pridružil ostalim borcem Jugoslovanskega narodnega kluba. Njegovo delo na težavnem opozicijskem stališču v narodni skupščini je zelo živahno, energično in plodovito.
Dogodki
Italijansko - avstrijsko - madžarski sporazum je bil dosežen pred dnevi na skupnih pogajanjih ministrskih predsednikov vseh teh treh držav v Rimu. Mussolini, dr. Doll-fuss in Gombos so se dogovorili, da ostane avstrijska neodvisnost neokrnjena, da se ustvari najtesnejše politično in gospodarsko sodelovanje med vsemi tremi državami, da pa se pusti tudi možnost ostalim državam, da se pridružijo tej zvezi. Pod kakšnimi pogoji, je seveda drugo vprašanje. Evropski mir naj se doseže po prepričanju omenjenih treh ministrskih predsednikov na podlagi gospodarskega sporazuma v Podonavju. Italija bo prevzemala od Avstrije in Madžarske večino njihovih izvoznih pridelkov, zlasti les, žito, govejo živino, svinje in konje, uvažala pa bo v obe ti podonavski državi svoje industrijske izdelke. Ves ta promet se bo seveda usmerjal po železnicah teh držav, Avstrija pa bo dobila poleg izredno nizkih železniških prevoznih tarif še proste luke v italijanskih jadranskih pristaniščih, zlasti pa v Trstu. Italijani, enako pa tudi njihovi zavezniki, poudarjajo, da se z rimskim sporazumom ni ustanovila nobena posebna podonavska politična skupina. Blažen, ki še lahko verjame.
Najvažnejši predmet evropskega političnega zanimanja je nedvomno podonavski problem s svojimi neštetimi načini rešitve. O tem važnem problemu s posebnim ozirom na pred dnevi sklenjeni italijansko - avstrijsko - madžarski sporazum je govoril pred zuna-nje-političnima odboroma češkoslovaškega parlamenta in senata te dni tudi češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš. Po vseh bivših, propadlih predlogih reševanja tega problema smatra g. dr. Beneš kot edino možno, sprejemljivo in umestno rešitev na naslednjih načelih: 1. Avstrija mora ostati popolnoma neodvisna, samostojna in res le avstrijska. 2. V Avstriji se nikakor ne sme ustvariti sistem, ki bi vodil propagando in borbe proti Nemčiji. 3. Podonavske države odklanjajo oziroma bi morale odklanjati z ozirom na svojo politično in državno zrelost vsako vmešavanje tujih držav v svoje zadeve, kakor tudi vsako varu-štvo nad seboj. 4. Zavedati se mo-
po svetu
ramo vsi, da nobena država ni tako močna, da bi mogla vsiliti drugim državam svoj način reševanja avstrijskega vprašanja, obenem pa je vsaka država dovolj močna, da prepreči vsako samolastno reševanje tega kočljivega vprašanja s strani drugih držav.
Italijanska ekspanzija se kaže v vedno bolj nervozni obliki in je zato pričela resno vznemirjati vse prizadete, pa tudi ostale evropske države. Mussolini naglaša, da se Italija mora razširjati zlasti v afriških kolonijalnih pokrajinah, kar bi šlo seveda na znatno škodo francoskih interesov. Predvsem gre Italiji za to, da bi naselila v tamkajšnjih pokrajinah svojo obilno emigracijo, obenem pa bi se polastila bogatih virov sirovin za svojo industrijo.
Nova avstrijska ustava bo urejevala Avstrijo na stanovski podlagi. Predlog tozadevnega zakona določa sedem stanovskih skupin, in sicer: 1. Kmečko-gozdarsko gospodarstvo. 2. Industrijo in rudarstvo. 3. Obrtništvo. 4. Trgovstvo in promet. 5. Denarstvo in kredit. 6. Svobodne poklice. 7. Javno upravno službo. Avtonomija posameznih avstrijskih zveznih dežel, kakor tudi federativni princip sam se ne bosta spreminjala.
V	Nemčiji bodo uvedli gospodarsko diktaturo. Minister za narodno gospodarstvo je že izdelal tozadevni načrt, po katerem se bo sestavila posebna 13 članska komisija, ki bo zastopala po svojih članih vse panoge nemškega narodnega gospodarstva, katerega aktivnost in razvoj bo vodila z diktatorsko oblastjo.
Delo za zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo se neprestano nadaljuje in se že kažejo v medsebojnem življenju vidni sadovi. Pred dnevi je prispela v Beograd večja skupina bolgarskih zdravnikov, ki so bili v naši prestolnici izredno prisrčno sprejeti. Po dva-dnevnem bivanju v Beogradu so bolgarski zdravniki odpotovali v ostale pokrajine naše države.
Stavke v Španiji so postale že tako pogoste, da si španskega rednega življenja brez njih skoraj ne bi mogli več predstavljati. Kljub temu, da v tej vročekrvni republiki vedno bolj vre, je republikanska vlada kljub vsem poskusom gospodar položaja in države.
Škandali v Franciji, ki jih je
sprožila Staviskijeva afera, se nikakor nočejo poleči, temveč vstajajo dan za dnem nova, umazanej-ša razkritja. Razpletenost te afere in korumpiranost v francoskem
Razgled p<
— Proračunska razprava v senatu se nadaljuje in na govore posameznih senatorjev, ki so kritizirali proračun in njegovo sestavo, kakor tudi razne druge zadeve v državni upravi, je že ponovno odgovarjal predsednik vlade, ki se je čudil takim izjavam iz ust senatorjev. Kakor je videti, tudi v senatu ne bo odnesel novi državni proračun soglasne odobritve.
— Jugoslovansko-češkoslovaška gospodarska zbornica je bila te dni ustanovljena v Beogradu. Od Slovencev sta v odboru gg. Ivan Mohorič iz Ljubljane in Srečko Krajnc iz okolice Maribora.
— Socialistična stranka prepovedana. Z odlokom notranjega ministra je bila prepovedana v naši državi ustanovitev nameravane »Socialno-demokratske stranke Jugoslavije«.
— Atentatorji iz vstaških vrst pred sodiščem. Že nekaj dni traja pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti trem članom znane vstaške organizacije hrvaških emigrantov v tujini, ki so hoteli ob priliki zadnjega kraljevega bivanja v Zagrebu v lanskem decembru izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja s pomočjo bomb in samokresov. Atentatorji so bili pravočasno izsledeni in prijeti. Ob aretaciji je bil neki policijski nadzornik ubit, drugi pa nevarno ranjen. Glavni obtoženec Peter Oreb je na dosedanjih razpravah na dolgo in široko opisoval organizacijo, vaje in delovanje hrvaških emigrantskih atentatorskih čet v Italiji, Nemčiji in na Madžarskem.
— Morilci ministra Neudorferja obsojeni. Državno sodišče za zaščito države v Beogradu je v sredo obsodilo znane morilce bivšega kmetijskega ministra in narodnega poslanca Mirka Neudorferja iz Zlatarja ter atentatorje na ekspresni vlak pri Rajhenburgu in Zapre-šiču. Obsojeni so bili Franjo Zrinjski in Štefan Pizeta na smrt na ve-šalih, Tomaž Kermen na dosmrtno ječo, Mijo Kelemen na leto dni in Marko Krobot na 5 mesecev strogega zapora.
javnem in političnem življenju sta tako veliki, da sta skoraj neverjetni. Vedno več najvplivnejših francoskih imen se meša v to umazano zadevo. Parlamentarna preiskava še ne bo kmalu zaključena.
> domovini
— Kinematografi naj prispevajo za gledališča. Ker naša gledališča neprestano hirajo in so vedno slabše obiskana, dočim se kinematografi nikakor ne morejo pritoževati nad naraščajočim obiskom, bodo morali sedaj kinematografi plačevati za vzdrževanje gledališč od vsake vstopnice do 6 Din vrednosti po 50 par, za vsako vstopnico v višji vrednosti pa po 1 Din.
Novi parlament, ki se gradi že od leta 1906. in še sedaj ni končan, ker mu manjka vsa notranja izgotovitev in oprema, bo najbrže še letos gotov, ker je dobil minister za zgradbe v narodni skupščini pooblastilo, da najame za do-gotovitev palače potrebni kredit pri Državni hipotekarni banki.
— Šmarnica mora iz naših vinogradov. Kmetijski minister je odredil, da mora iz vseh vinogradov v državi izginiti najpozneje v 10 mesecih vsa šmarnica. Kdor tega ne bi storil, mu bodo populile trte državne oblasti na njegove stroške. Le za domačo uporabo sme vinogradnik obdržati največ do 500 trsov šmarnice.
— Zadnji odmev nasilne smrti Ivane Rakefove, 72 letne posestnice in gostilničarke v Tunjiški mlaki pri Kamniku, ki jo je umoril lani 28. aprila njen sorodnik Anton Vombergar s pomočjo svojih prijateljev Avgusta Hafnerja in Ivana Košnika, je izzvenel te dni pred velikim senatom ljubljanskega sodišča. Dočim sta bila Vombergar in Hafner obsojena že lani, prvi na 20, drugi pa na 10 let težke ječe, je padel Košnik šele pozneje v roke pravice. Obsojen je bil tudi on na 20 let težke ječe.
— Strašna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu znane francoske tvrdke Batignol, ki gradi tudi novi zemunski most, se je blizu Prištine med delom nenadoma utrgal velikanski plaz skal in kamenja ter zasul nad 50 delavcev, ki so seveda vsi mrtvi in jih bodo mogli odkopati šele v nekaj dneh. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila preiskava, ki je bila uvedena.
IZ STRANKE
Ker je nemogoče pismeno ugoditi vsem somišljenikom in interesentom radi ogromnega zanimanja za osnovanje krajevnih organizacij Jugoslovanske Narodne stranke, dajemo tem potom navodila za osnovanje krajevnih organizacij.
Kdor misli ustanoviti v svojem kraju krajevno organizacijo, naj nabere najmanj deset članov, ki morajo izpolniti pristopno izjavo naslednje vsebine:
Podpisani, se priglašam za člana Jugoslovanske narodne stranke in izjavljam, da bom v svojem političnem delu vedno vztrajal na njenem programu in njenih statutih.
 V..........,	dne . . . 1934.
Okraj..............
V pristopni izjavi mora biti navedeno ime in priimek, poklic, naslov ter mora biti vsaka izjava lastnoročno podpisana.
Kdor želi, mu pošlje polo za nabiranje članov tajništvo obenem z ostalimi navodili organizacijskega značaja. Vse dopise, namenjene stranki, naslavljajte na: »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, za tajništvo, Ljubljana, Poštni predal št. 115.
Vsem onim pa, ki imajo organizacijo že izvedeno, javljamo, da se bodo ustanovni občni zbori vršili po redu ustanovitve oz. vpo-slanih pol s pristopnimi izjavami članov. Dan ustanovnega občnega zbora določi banovinsko vodstvo sporazumno z lokalnimi organizatorji. Vsakemu ustanovnemu občnemu zboru bo prisostvoval najmanj en delegat banovinskega vodstva.
Tajništvo ima uradne ure za stranke vsak dan od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v prostorih stranke, Ljubljana, Dalmatinova ulica 11. pritličje, desno.
Somišljeniki! Vstopajte v naše vrste in naročite naše glasilo »Edinost« ter nas na ta način podprite v borbi in delu za Vas in Vašo bodočnost.
Na dopisih izpišite točno ves naslov in ne delajte kratic, da ne bodo prišli dopisi v napačne roke.
Tajništvo Jugoslovanske Narodne stranke v Ljubljani.
Poravnajte naročnino I
Radivoj Peterlin-Petruška:
K matuški Rusiji
Ker smo bili tako rekoč odrezani od drugih, smo se kmalu med seboj spoznali in se podružili. Kakih deset ljudi sem imel pod seboj. Skupaj smo spali v prostornih kazematah, kjer je bilo poleti tako prijetno hladno. Res je bilo na milijarde stenic skritih v stenah kazemat, ki so ponoči privrele na dan. Toda mi smo si znali pomagati. Postelje smo znesli na prosto, polili železno ogrodje s petrolejem ter ga zažgali. Pokalo je in smrdelo, da joj, a je pomagalo. Postelje smo nato postavili precej stran od stene in sicer tako, da so bile njihove noge v konzervnih škatljicah, napolnjenih s petrolejem.
Toda dolgo nismo imeli miru. Res, zdaj niso mogle stenice v posteljo po nogah, a našle so drugo pot. Zlezle so po steni na strop, ter padale od tam na postelje. Sicer nas je pa bila tako vedno polovica zunaj na straži. Obzidje je bilo visoko, vrata so se zapirala trdno in ni se bilo treba bati sovražnika. Zato je bila pa tudi straža brez skrbi. Večkrat je položil kak vojak puško v stran ter sladko zadremal. Na tihem sem se mu približal, spravil puško kam za skalo, potem sem pa zaštorkljal in zakašljal, da je revež ves preplašen skočil in segel po puški, ki je pa seveda ni bilo več tam, kamor jo je položil. Bili smo si iskreni prijatelji in drug drugemu zaupali vse.
Na severozapadni strani otoka je bil za obzidjem inal vrt, ki si ga je lastil komandant. Tam so zorele zelo okusne in sladke fige. Kadar je bila temna, vihar-
na noč in sem imel jaz stražo, sem odklenil trdnjavska vrata in poslal Nuka ali pa Bradaško po fige. Če je pa imel službo Nemec, smo pa zvezali dve rjuhi in po njih je splezal lahki in gibčni Bradaška skozi okno naše kazamete na obzidje, sam pa sem šel k Nemcu, češ, da ne morem spati, ter ga zagovoril.
Ko je desetnik odslužil svoj rok, je poročnik postavil mene za paznika svetilnika ter mi obenem izročil shrambo jestvin in skrb za kuhinjo. Zdaj sem šele pasel lenobo! Cele dneve sem presedel pri Panku v kantini, ali pa preležal v svetilniku, če me je pa kuhar rabil, je pa vedel, kje me lahko dobi.
Toda lepi dnevi aranjueški so kmalu minili.
Naj ob kratkem povem, kako se je to zgodilo.
Kmalu po pogrebu nekega predmojstra, ki ga je raztrgala granata pri prenašanju streljiva iz skladišča pod Kavalo na vozove ter drugi dan po velikih strelskih vajah na Mamuli, ki se jih je udeležil tudi sam polkovnik Poppy, sem prosil gospoda poročnika-komandanta Mamule za enodnevni odpust z otoka v bližnji Ercegnovi. Ker je vedel, da me je polkovnik radi mojega točnega izpolnjevanja trdnjavskih predpisov potrepljal po rami, mi je to »izjemoma« dovolil s pogojem, da uredim vse svoje tekoče posle in najdem nadomestnika za službo v svetilniku.
Hitro je bilo vse v redu in odpeljal sem se najprej s tenderjem v Ercegnovi, nato pa s čolnom v nasproti i ležeče Ruže, kjer sem imel prijatelja-poštarja in par drugih znancev.
V razgovorih in zabavah je naenkrat minil popoldan in pretekla noč.
Čez noč se je pa tudi morje razburilo tako, da ladja ni mogla pristati na Mamuli, temveč je izkrcala pošto in hrano in mene na Ostrem rtu, kjer je bil sedež naše stotnije. Seveda sem se moral javiti k raportu.
»Vam se pa na Mamuli godi kakor v nebesih,« me je nagovoril stotnik, »greste na dopust, kadar se vam le zljubi... Toda jaz vam bom že pokazal! Sie Slavven-hetzer, sie!«
Ali naj se zagovarjam? Čemu neki, ko bi mi vse skupaj nič ne koristilo. Po prihodu na Mamulo pa napišem pismo dobremu polkovniku Poppiju, naj me premesti kam drugam, ker so mi večni očitki postali že neznosni.
In res: Čez štirinajst dni izide polkovno povelje, da sem premeščen v Kotor k »Zeugs«-artileriji za pisarja.
Težko je bilo slovo od tovarišev, s katerimi smo marsikatero uganili, toda kaj hočeš, mora že tako biti. Pri poslovilnem raportu pa mi sporoči stotnik, da me bo radi natolcevanja in obrekovanja (t. j. radi pisma polkovniku) tožil pred vojaškim sodiščem.
Na novem mestu so me bili veseli. Čez par dni sem dobil še eno zvezdo, obenem so mi izročili skrb za prehrano celega oddelka. Vsako jutro sem hodil s kuharjem na trg kupovat hrano, opoldne in zvečer sem pa nadzoroval razdajo kosila in večerje.
Toda ta prijetnost ni trajala dolgo. Kmalu je izšlo drugo povelje, da moje napredovanje ni veljavno, dokler se stvar glede resničnosti mojih trditev ne razčisti pred sodiščem.
Dalje prihodnjič. »Slovenija«
Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 13. Tiska tiskarna
v Ljubljani — predstavnik A. Kolman, Masarykova 14/IV.