gredntft** • <tprava> Ljubljana, g»ptt»rjev» t. Telefon B-<l-U-U na o»ro4nln» B Ur, ia lno> (eautvo <0 Ut. - 0«k. r»4. LJnl>-lj»o» >0.*M u aaroAnlo« ta 10.SM u lnaerata. UktJnAn« uatopatvi „ oglas« U It&lIJ« ln inoiemstvai
DPI 8. A. UU&oo. (5 o k o o I ■ e v a« vrataroa.
SLOVENEC
Harfe Kampfe in Holland
Die Lage im Raum Ton Aachon durch Gegenangriffe gefestigt — Feindlirhe Durchbruchsversurhe in Mittolitalien wieder geseheitert — Stiirkero gowjetische Krafte artf dom Balkan zerschlagen — Die Kampfe in Siid-ungarn — Der Feind vor der ostpreussischen Grenze aufgefangen
dem Fiihrerhau
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 10. Oktober 1944. DNB. Das Oberkom-mando eler \Velirmacht gibt beknnnt: Der Schvverpunkt der Kiimpfe in \lolland hat sich seit einigen Tabeli an unseren Briickenkopf siidlich de r Westerschelde und dein Zu-^aiig zur Insel Siid-Bcveland ver-lagert. Feindliche Angriffe am Leopold-Kanal blichcn vergeblich.
Siidostlich Breskens stehen unsere Truppen in harten Kiimpfen mit gclandeteni Gegner. Vor dem Zugang zur Insel Siid - Beveland wurde ein Einbrurh der Kanadier nbgeriegelt.
Im Raum von Aachen hat sich die Lage durch unsere Gegenangriffe gefestigt. Der Siidrand der Stadt vvur-de vvieder freigekampft.
Nordijstlirh N a 11 c v hielten unsere Truppen lieiderseits N o m e n y vvei-teren amerikanisehen Angriffen stand und vernichteten 31 feindliche Panzer und Panzerspfihvvagen.* Im P a r r o y -\V a 1 d und in den Vorhiihen der \Vestvogesen dauern die teilwei-se schvveren und fiir den Feind ver-lustreichen Gefechte um die seit lan-pem umstrittetenen \Valdstiicke, Diir-fer und Hiihenstellungen an.
Von Diinkirchen und S t. N a -z a i r e vverden starkes Artilleriefeuer und erfolgreiche Gefechte mit iiberlegenem Feind gemeldet. Die Besat-zungen von La Kochelle und G i -ronde-Nord wiederholten ihre Ausfiille bis tief in das Vorleld der Festungen.	•
In mehreren Nachtgefechten vor der niederlandischen Kiiste versenkten Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine iiber den im gestrigen Wehrmachtbericht geineldelcn Erfolg hinaus drei vveitere britisehe Schnellboote und beschiidigten ausserdem zwei Boote, von denen eines vvahr-scheinlich spiiter gesunken ist._
Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine und Bordflak schossen vor der siidvvestnorvvegischen Kiiste 9 von 22 angreifenden Flugzeugen ab.
Auch in der vergangenen Nacht lag der Grossraum von London unter StBrunesteuer der V 1.
Trotz Wetterverschlechterung haben die Nordamerikaner in M i 11 e 1 -italien, vor allem ostlich der Strasse Florenz-Bologna, ihre Durchbruchsversuche fortgesetzt. Wie stets in dem schvveren Ringen der letz-ten Wochen sehlugen unsere Divisionen die feindlichen Angriffe vor un-serem Ilauptkampffeld zuriick oder brachten sie vor Auffangsstellungen zum Erlicgen. Auch der vveiter fort-gesetzte Versuch der 8. englisehen Ar-mce, die Flanke unseres vorgescliobe-
Vojaški položaj na zahodu
nen Frontbogens in den Bergen west-lich der Adriatischen Kiiste bei Rocca Casciano und am oberen R u b i k o n cinzudriicken, sehei-terte. Standhaftigkeit der Truppen und NVendigkeit der Fiihrung verdienen hiichste Anerkennung. •
Auf dem Balkan kam es mehrfach zu Gelochtsberiihruiig mit bulgarischen Truppen an der a 11 b u 1 g a r i s c h e n AVestgrenze. Sovvohl im Kaum von Zajecar vvie vor Belgrad sind eigene Verbande, vor allem Gebirgsjiiger des Heeres und der Waffen-SS, nach schvve-ren Tagcn der Abvvehr zu erfoljfrcicheu Angriffen iibergegangen uud haben stiir-kere sovvjetischo Kriifle zerschlagen.
In Siiduugarn gelang es den Bol-schewi>ten, auf dem \Veslufer der T lici s s au einigen Stellen Fuss zu las-seu. Gegenangriffe deutscher und uuga-riseher Truppen beseiligten die Mehrzahl der feindlichen Rriickenkople. Im Raum sUdvvestlich Debrocen wurile im An-grilf und Abvvehr erbittert gekiimpft.
In den Waldkarpathen scheiterten alle Anstrengungen der Sovvjets zur Gcvvinnung der vvichtigen Passe.
Bei Novvograd und im Raum von Wilkovvischken blieben zahlreiche feindliche Angriffe erfolglos. , Nordlich der Meinel fingen unsere zith kampfeuden Divisionen den Feind vor der ostpreussischen Grenze auf. Siidlich Lihau, bei Moschrikcn und am Rigaer It r ii k -kenkopf vvurden starke Angriffe der Bol-schevvisteu abgeschlagen.
Auf Čsel hielt die Besatzung der Ilalbinscl Svvorbe den starken Agrif-fen der Sovvjets stand und vernichtcte im Nahkampf 7 Panzer.
ln F i n n 1 a n d vvurde siidlich R n -vanieini ein fiunisches Bataillon bei dem vergeblichen Versuch, in die Flanke unserer Absetzbevvcgungen zu stos-sen, vernichtet. AVirksani von der Luft-vvaffe unterstiitzt »iesen Gebirgsjiiger an der Eismeerlront sovvjetischc Uinlassungs-Tcrsuche ab.
An den Schvverpunkten der Os t front hekiimpften deutsche Schlachtflieger mit guter VVirkung Angrilfsspitzen des Gegners und seinen Nachschubverkehr. In heftigen Luftkampfen und durch Flak-artillerie der Lultvvalfe verloren die Sovvjets 119 Flugzeuge, davon allein 85 im Kaum von Pet samo.
Unter dem Srhutr einor gesclilossenen Wolkendecke fiihrten angloamcrikanische Terrorbombcr bei Tag Angriffe gegen Schvveinfart, Mainz, Koblenz und in der Nacht gegen Bochum, Wil-helmshaven und mehrere Orte im r h c i n i s c h - vv c s t f ii 1 i s c h c n Industrie-gcbiet. Trotz ungiinstiger Abvvehrbedin-gungen vvurden 16 feindliche Fhigzeuge abgeschossen.
Berlin, 9. oktobra. Na jsilovitejši boji, ki se vrše trenutno na zapadni nemški meji, so boji severno od Aac.hena. Z močno letalsko podporo, ki jo je omogočilo ugodno vreme, je napadajočim ameriškim oklepnim oddelkom uspelo, da so razširili svoj vdor med Geilenkirchnom in Kerkra-do. Težišče izredno ogorčenih bojev leži okrog vasi Immerdorf, Beggen-dorf, Biisvveiler in Aledorf, ki leže kakih K) km vzhodno od nemške meje. Na obeh straneh Met/.a sovražnik še pritiska, vendar ni dosegel pomembnih uspehov. Na severu je ležalo težišče' l>ojev pri Tilburgii, ki ima kot železniško križišče velik pomen. Zato Montgomery in general Mac Crear, ki je vrhovni poveljnik tamkajšnje prve. kanadske armade, ne štedita s kanadskimi divizijami in poljskimi plačanci. Južno od Tilburga se nemški protinapadi ugodno razvijajo. Pri llilvaren-bec.ku so zajezili močan sovražni sunek. Tik vzhodno od Veghela so vrgli Nemci nazaj preko Viljemovega prekopa proli jugovzhodu orodirajočega sovražnika. Med spodnjiip Renom in AVaalom so se vršile najhujše bitke na zapadnem delu, kjer dalje napreduje nemški napad proti vzhodu ter je imel nasprotnik pri protisunkih prav posebne izgube.
Na vseh bojiščih sc je pričel 6odnj nov val sovražnikovih velenapadov. Težišča so na zapadu pri Aachenu, Metzu in zapadnih obronkih Voeezov. — Na vzhodnem bojišču se naše čete težko borijo v južni Madžarski in v Litvi in v srednji Italiji divja obrambna bitka južno od Bologne in zapadno od Riminijo. Povsod pa se borijo nemške čete z največjo hrabrostjo, medtem ko so dosegli boji izredno trdoto.
Predvsem na področju A a c h e n a , kjer je sovražnik v predtrdnjavskem ozemlju zapadnih utrdb stopil na nem-
Hudi boji na Nizozemskem
Položaj pri Aachenu so je s protinapadi utrdil - Sovražni prebijalni poskusi v srednji Italiji so se znova izjalovili — Močnejše sovjetske sile na Balkanu razbito — Boji na južnem Madžarskem — Sovražnik zaustavljen pred
vzhodno prusko mejo
FiihrerjeT glavni stan, 10. oktobra DNB. Vrliovno poveljstvo oboroženil sil javlja:
Težišče bojev na Nizozemskem se je pred par dnevi premestilo na naše mostišče južno od AVesterschelde in na dohod k otoku Zuid Bevland. Sovražni napadi ob Leopoldovcm prekopu so bili brezuspešni.
Jugovzhodno od Breskensa so naše čete v trdih bojih % izkrcanim nasprotnikom. Pred dohodom k otoku Zuid Beveland smo zajezili nek Tdor Kanadcev.
Na področju A a c b c n a se jc položaj zaradi naših protinapadov utrdil. Zavzeli smo zopet južni rob mesta.
Severnovzhodno od N a n c y j a so vzdržale naše čete na obeh straneh No-meuyja nadaljnje ameriške napade ter uničile 31 sovražnih oklepnikov in iz-vidniških bojnih voz. V gozdu Parroy in na predvišinah zahodnih V o g e z o v se nadaljujejo deloma težki in za sovražnika izgub polni spopadi za gozdne predele. vasi in višinske postojanke, za katere se že dolgo borimo.
Iz Dunkerqua in S t. N a z a I r a poročajo o močnem topniške mognju in uspešnih spopadih i nadmofnim sovražnikom. Posadki L a R n c h e 11 a in severne G i r o n d e sta ponovili svoje izpade globoko v predtrdnjavsko ozemlje.
V večjih nočnih spopadih pred nizozemsko obalo so potopile zaščitne ladje vojne mornarice razen v včerajšnjem vojnem poročilu javljenega uspeha tri nadaljnje britansko hitre bojne čolne ter poškodovale razen tega dva čolna., od katerih se jo eden kasneje verjetno potopil.
Zaščitne ladje vojne mornarice in ladijsko protiletalsko topništvo so sestrelili pred jugozahodno norveško obalo 9 izmed 22 napadajočih letal.
Tudi v pretekli noči je bilo področje Velikega Londona pod molilnim ognjeni »V 1«.
Vkljub poslabšanju vremena so Seve-rnoamerienni v srednji Italiji še na dalje skušali s svojimi proboji zlasti vzhodno od cesto Florenca-Bologna. Kot stalno t težkih borbah zadnjih tednov so odbil« naše divizije sovražne napade pred našimi glavnimi črtami »li pa lih
ško mejo, je vsak z grauatnimi udarci razdejan' meter zemljo prenapojen s krvjo padlih sovražnikov. Tu so nadaljevali Severnoamerikanci s pehotnimi in oklepniškimi silami ter s podporo bomb-niških oddelkov v nedeljo s svojimi napadi južno od Oeilenkirchena, da bi prodrli iz svojega vdornega mesta proti jugu in jugovzhodu v smeri proli Aachenu. Iz vseh nemških oporišč in bunkerjev jim je udaril nasproti uničujoč ogenj, tako da jo bil ves napad razpršen. Vsak zastanek sovražnih napadov so izrabili nemški grenadirji in oklepniški strelci za protisunko, s katerimi so potolkli nasprotnika jugovzhodno in južno od Palen-berga. V poslednjih petih dneh so uničili preko 120 severnoameriških oklepnikov. Da bi sovražniku končno po tolikih brezuspešnih poskusih le uspel prodor severno od Aachena, so pričeli Severnoamerikanci v jutranjih urah v nedeljo napadali tndi med Aachenom in Stolbergom. Po močnem bombardiranju so napadli v severni smeri. S tem napadom hočejo očividno vzpostaviti zvezo s sovražnimi silami, ki so vdrle severno od Aachena. Po pričetnih manjših uspehih je obtičal napad v močno izgrajenih postojankah ter izkrvavel tam v ognju nemške obrambe. Da bi preprečil, da bi lahko odvzelo nemško vodstvo čelo iz odsekov, kjer vlada razmeroma mir, so izvedli Severnoamerikanci razbremenjevale napade med Geilenkirchenom in ob rogljiču pri Maastrichtu ter jugovzhodno od Aachena in na gozdnatem ozemlju med Zvvifallom in Heurtgenom, medtem ko so močno bombardirali ceste, železnice in kraje vzhodno in severnovzhodno od Aachena. Toda tudi ti sunki so bili brezuspešni. Ker dovaja sovražnik vedno nova ojačenja postajajo boji ob vzhodno od Aachena ležečih utrjenih črtah od ure do ure silovitejši.
V primerjavi bilke pri Aachenu so stopili boji na belgijsko - nizozemskem
področju v ozadje, kljub temu, da zahtevajo tudi ti boji od naših čel težke napore. Tako 6e jo posrečilo nemškim gre-nadirjem južno od izliva Schclde cepiti sovražnikove sile, ki so prodrl«" preko Leopoldovega prekopa tor jih stisniti na ozek obrežni pas.
Razen na 6evcru zapadnega bojišča ■so se borili nemški oddelki z naraščajočo trdoto tudi na področju Metza, vzhodno od Pont a Mousona in na zapadnih obronkih Vogezov.
Na južnem delil zapadnega bojišča so izvedli Severnoamerikanci številne napade na nemške postojanke ob zapadnih obronkih Vogezov, med goznatim ozemljem pri Rambervillersu in visoko planoto pri Ognonu. Sovražnik skuša vedno znova prodreti skozi globoke, ozke doline. Nemci so s protinapadi razcepili sovražnikove napadalne kline, tako da fo razpadli na široki bojni črti izvedeni napadi v posamezno in omejeno boje.
Sovražniku se še doslej na nobenem mestu ni posrečil prodor skozi zapadne utrdbe na severu vzhodnega bojišča, kakor je to že večkrat trdil. Na področju pri Eifelu, na luxemburškem obinejnotn ozemlju ter na vseh odsekih med Mrtzoni in Burgundskimi vrati ni mogel do danes doseči niti predtrdnjavskih postojank.
italijanskega bojišča
V Italiji so pričeli Severnoamerikanci v Etruških Apeninih v nedeljo na resti preko prelaza Futa po najmočnejšem bobnečem ognju z novo veliko ofenzivo, ki so jo že prejšnji dan pripravili z množično uporabo oddelkov bombnikov in borbenih letal. V ogorčenih trdih bojih so dosegle nemške čete, ki so zagrizeno branile vsak meter zemlje, zopet pomemben obrambni uspeh. Vkljub precejšnji megli in slabi vidljivosti, ki je prišla prav sovražniku, ki je napadal na široki bojni črti, so grenadirji, oklepniški grenadirji in padalski lovci preprečili vsak prodor. Posamezne krajevne vdore so očistili s takojšnjimi prolisunki ali pa jih tako zajezili, da so s tem povsod zadržali nasprotni napad.
Brezuspešni so bili tudi sovražni raz-
bremenjevali napadi vzhodno od tod. Tako so prisilile nemške čete nasprotnika zahodno od Grizaana, da je prenehal s svojimi napadi. Sovražni oddelki so s podporo 50 oklepnikov nenadoma napadli pri Toricu na cesti, ki vodi proli Forliu, vendar jih je odbil že zaporni ogenj nemškega topništva.
Na vzhodnem obalnem odseku so so nadaljevali boji z indijskimi četami vzhodno od Sogliana, ne da bi prišlo do večjih nasprotnih podvigov. Sovražno bojno delovanje so je ojačilo tudi na jx>-dročju med Soglianoni in Savignanom ob zahodnem obrežju Fumicina. Ob Jadranu so odbile nemške zaščitnice več silnih britanskih sunkov zahodno od Savignana in San Maura.
Churchill in Eden v Moskvi
zaustavile pred svojimi postojankami. Tudi poskus osme angleške armade, ki je skušala še nadalje, da bi vtisnila krilo našega izpostavljenega frontnega loka v gorah zahodno od jadranske obale pri Rocca Cascianu in ob gornjem R u b i k o n u se je izjalovil. Vzdržnost čet in spretnost vodstva zaslužita najvišjo priznanje.
Na Balkanu je prišlo večkrat do spopadov z bolgarskimi četami ob stari bolgarski zahodni meji. Tako na področju pri Zaječarju kot pred Beogradom so pričeli lastni oddelki predvsem planinski lovci vojske in vojaške SS, po težkih dneh obrambe z uspešnimi protinapadi ter so razbili močnejše sovjetske sile.
V	južni Madžarski je nspelo boljševikom, da so prišli ponekod na zah. obalo Tise. S protinapadi so nemške in madžar. čete odstranile večino sovražnih predmostij. Na področju jugozahodno od Debreczena se menjavajo napadi in obrambne operacije.
V	Gozdnatih Karpatih so Se izjalovili vsi sovjetski napori, da bi dobili važne prelaze.
Pri N o v o g r a d u in na področju V i 1 k o v i š k rt a številni sovražni napadi niso imeli Uspeha. Severno od M e m 1 a so prestregle. naše žilavo boreče se divizije sovražnika pred vzhod-no_ prusko mejo. Južno od L i e p a j c , pri M o š e i k n n in pri predmostju pri R i g i smo razbili močne boljševiške napade.
Na Oslu je vzdržala posadka polotoka S vv o r b e pred močnimi sovjetskimi napadi ter je uničila v bojih iz bližine ? oklepnikov.
Na Finskem smo uničili južno od Rovaniemija nek finski bataljon, ki je zaman skušal udariti v bok našim odmikalnim premikom* Z uspešno podporo letalstva so odbili naši planinski lovci na bojišču ob Ledenem morju sovjetske obkoljevalne poskuse.
Na težiščih vzhod, bojišča so napadali nemški borbeni letalci z dobrim uspehom nasprotne napadalne konice ter i njegov oskrbovalni promet. V silovitih l letalskih bojih ter zaradi protiletal-I skega topništva so izgubili Sovjeti 11»
Stockholm, 10. okt. Kakor javlja britanski radio, sta prispela Churchill in Eden v Moskvo.
Nenaden Churchillov in Edenov
£riliod v Moskvo je vzbudil tudi v ondonu, kjer ni bilo ničesur znanega o takšnih načrtih, močno presenečenje. To predvsem zaradi tega, ker so pred par dnevi izjavljali v uradnih britanskih krogih, da pred zaključkom ameriškega volilnega boja ne pride v poštev konferenca treh. Sestanek angleških in sovjetskih vodilnih državnikov mora imeti torej poseben vzrok. Dejstvu, da spremljajo Churchilla in Edena merodajne britanske
letal, od tega 85 samo na področju Pečenege.
V zaščiti strnjenih oblakov so napadli angloameriški strahovalni bombniki podnevi Schvveinfurt, Mainz in Koblenz, ponoči pa Bochum, W i 1 h e 1 m s h a v e n in več krajev nn rensko - vestfalskem industrijskem področju. Kljub neugodnim ob-brambnim pogojem smo sestrelili 16 sovražnikovih letal.
vojaške osebnosti, ne posvečajo posebnega pomena. V londonskih nevtralnih krogih ne smatrajo za izključeno, da je vzel Churchill s seboj dva visoka generala samo zato, da bi pustil ne samo javnosti, marveč tudi Stalina samega v nejasnosti glede pravega vzroka svojega obiska. Nedvomno so povzročili poslednji vojaški in politični dogodki vprašanja, o katerih se morajo neposredno razgovarjati. Sovjetsko napredovanje na področju Vzhodnega morja, ne da bi bil pri tem viden jasen cilj, nadalje tragika in škandnl v Varšavi in tajen obisk Tita pri Stalinu, so povzročili položaj, ki sili Anglijo, da razjasni, k«j namerava Stalin in kje bi naj imela Anglija od Severnega rta do Peloponeza še svoj političen vpliv. Zaradi tega menijo v dobro poučenih nevtralnih londonskih krogih, da bo Anglija verjetno tudi v nadalje pripravljena odvreči balast in dati Kremlju nadaljnje koncesije. S toliko večjim zanimanjem pa gledajo sedaj, »kje bo doprinesla britanska poljtika nadaljnje žrtve in kje bo izrekla svoj non plus ultra.

nami
Neue dcutsche WuIIcn:
»Panzcrschreck«. -straiu.
Novo nemško orožje: »tankovski
"K Aufuauuiv, Atlantic,
Res je, da se v današnjem svetovnem dogajanju godo stvari, ki iih ne bi mogli domnevati po nobenih logičuih sklepanjih. Res je, tla so danes tudi ne čudimo več marsikateremu dogodku, ki ga še pred nedavnim nismo mogli niti slutiti, kaj šele verjeti.
Mi o s t a j a m o mirni! A vendar pride kdaj do kakih skokov v mišljenju in govorjenju ljudi okrog nas, da se moramo vsaj nasmehnili, <n že ne trezno premisliti o njih razlogih.
Neverjetno je, kako je v zadnjem časa pričela komuniste skrbeti naša prihodnost. Nikdar si ne bi mislili, da jim delamo na svoji »zgrešeni polic toliko skrbi, čudno! Kar naenkrat jih prifno skrbeti naša usoda in milostno nam ponujajo roko v spravo in rešilevi Silna »bratska« ljubezen jih sili, da ne zapustijo nas »zaslopljeneevc kar (ako sredi zmot in da rešijo, kar se paf rešiti še da ... Človek ne bi verjel!
Naivneži! Ne koliko vode, ampak koliko krvi jo vendar preteklo od lanskega leta. Saj prav v zadnjih ilnoli M»)p videli, kakšne so bilo postaje križeveza pola slovenskega naroda. Jelendol vpije!
Prav na dnu srca pa imamo le še nekaj pomislekov, gospodje iz gozdov. Kaj pa če r vaših vabilih ni le same velik« bratske ljubezni? Morda pa stoje figure na slovenskem šahovskem polju drugače, kakor si slikale? Kralja res porivate sem in tja, kakor pač kaže trenuten položaj — je pač tako, da je inrtva figura med dvema nasprotnikoma — toda pri tem ne pomislite, da naše trdnjave rtirno stojijo in da se ne bodo zrušile. Nepremagljiva vrsla kmetov stoji pred njimi.
Poznamo vas! Slara je navada ponujanja remija. Moleli bi dobiti vsaj pol tofke v tej satanski igri. Toda molile se! Pri nas igramo samo za cele točke!
Satani z »bratsko ljubeznijo« na ustnih! Pregrenak jo bil vaš prvi judovski poljub! Konec jo slepomišenja!
Vi nam ninialo ničesar več povedati! Mi vam samo euo:
Obračun!
Kratka beseda, tiha in enolična. Toda razbijala vam ho šo po možganih, dokler ne boste zblazneli od groze. Kamor boste stopili, kamor boste pogledali, pa naj bo to v gozdovih, po razbilih vaseh ali zaplenjenih palačah, povsod ho grozno šepetalo krog vas, povsod boste videli s strašnimi besedami napisano samo eno stvar: obračun...
Le vabite! Pišite pisma, šušljajle. kričite in pojlo... tako znana nam jo že ta melodija! In vedno bolj so ponavlja! Poslala jo »šlnger«. In bolj ko jo bosi« ponavljali, bolj so bomo zavedali, da gremo koncu in obračunu nasproti.
Saj vemo:
Tiio je pisal nam: »Prvič se zavezniki no liodo vmešavali v naša notranja vprašanja...< Dobro smo razumeli. Razumeli pa slo (udi vi in ledaj — na pomoč, bratska ljubezen!
Ali sle so mar začeli bati? Mar niste nikoli vsaj pomislili, dn mora enkrat tudi naš čas prili? Preveč sle računali nn druge, nase premalo, na nas nič! Zmota, ki vas lin stala življenje! Ali razumete, kaj vam jc povedal vaš »maršal«?
»Naj pridejo Angleži ali Sovjeti — notranja vprašanja (?'.) liosto morali reševali — sami!«
Čas drvi in ni jo moči na svetu, ki bi ga mogla ustaviti. Zalo je treba bili z njim vedno zaveznik in ne nasprotnik!
Za vas jo sedaj prepozno! Hvala Bogu, da jc tako!
Vi pa le snubite in pisarile in, če že hočete, tudi grozite! Tako malo novega nam šo lahko poveste iu obljubljate! Poznamo Jelendol in vemo, da nam jc t« ime le simbol nešteHlnhi drugih grobov, loda nas ni strah! Naša pol gre prek" vas!
Snubite in pisarite: vrsto za vrsto, pismo za pismom, knjigo za knjigo ...
Ali ni škoda vaših faslilih »mirnih« živcev? Mi poznamo drugo taktiko:
0 b r a č n n !
in drugega niž.
Sfrao g
»SLOVENEC«, sreda, ff. oktobra f9w
255.
Poročila z vzbinega bojišča
Boljševiki so v nedeljo, na dosedanjih težiščih še bolj ojačili svojo napade. Med Memelom in Vento se nadaljuje obrambna bitka l vso silovitostjo. Z neprestano dovedbo novih sil je napravil sovražnik več močnih napadalnih klinov, s katerimi prodira iz področja Siauliaia proli severnemu delu Prusije. Nadaljnje divizije so varovale proti severovzhodu in jugozahodu bok glavnega klina Sovražnik je napredoval vkljub žilavemu odporu nemških Čet Vendar so ga Nemei vedno znova zadrževali na pripravljenih črtah.
Poleg glavnega sunka proti Kretingi so izvedli Sovjeti tudi nenaden napad proti Tauraci da bi s tem odprli cesto, ki vodi iz Siauliaia proti jugovzhodu. Nemški oklepniki so z odmiki in protinapadi preprečili napredovanje močnih sovjetskih sil ter uničili pri tem ob zapornih postojankah številne oklepnike.
Tudi pri svojem ponovnom navalu proti nemškim mo6tiščnim postojankam pri Rigi je utrpel sovražnik krvave izgube. Na otoku Oeselu se je posrečilo nemškim četam prestreči sovražuika na ožini ob polotoku Sorvema.
Z isto trdoto kot na severu so se nadaljevali tudi obrambni boji na jugu vzhodnega bojišča. Boljševiško-romunski
napad je bil usmerjen proti nei.nki 1110 stiščni postojanki pred Beogradom, ob Tisi ter pri Szegedu. Vzhodno od Gyome so prodrli boljševiki preko Kijrosa, žilav odpor nemških čet pa jim je preprečil njihove poskuse, razširiti vdorno področje proti vzhodu. Nemške čete so izvedle močne sunke iz področja Velikega Vara-dina proli boku sovjetskih čet, ki so na široki bojni črli prodrle v Banat. Tudi na drugih mestih so naleteli boljševiki že na nemške protiukrepe. Povsod so v teku Irdi boji.
Na južno-sedmograškem področju in v severnem delu Szeklerjevdga rogljiča se zadržuje sovražnik mirno. Ojačil pa je svoje napadalno delovanje ob vzhodnih Karpatih, vendar je bil odbit zahodno od Tatarskega prelaza ter ob prelazu Vereckei. Južno od Tatarskega prelaza so dobro napredovale madžarske čete.
Tudi na ostalem vzhodnem bojišču so se mestoma razplamteli težki boji. Na področju Dehice so bili zavrnjeni krajevni boljševiški sunki. Na mostišču pri VVarki so napadli boljševiki z močnejšimi silami, dosegli z visokimi izgubami maj-napadom vrženi zopet nazaj. Pri teh bojih jugovzhodno od VVarke so pokazale hen vdor, iz katerega pa so bili s proli-nemške Čete veliko odporno silo
Hud poraz komuniilov pri Žužemberku
Politika Moskva na Balkana
Berlin, 9. okt. V Wilhelmstrasse opozarjajo danes na članek turškega novinarja Jalčina, v katerem obravnava politiko Moskve na Balkanu.
Jalčin pozdravlja v omenjenem članku v dnevniku »Taninu« zagotovitve radijske postaje Moskva, ki pravi, du se rdeča armada ne bo vmešavala v socialno strukturo dežpl, ki jih zasede. »Iz teh zagotovitev razvidimo,< tako piše Jalčin, »da ne bo sovjetska armada zasedla teh tujih dežel kot komunistična sila.«
Karakteristična poteza Stalinovega režima bi lahko bila tendenca, da bi omejil boljševiško strukturo le na Sovjetsko zvezo, pri čemur bi se odvruil od primarnega principa zgradnje pro-leturske svetovne diktature. Če bi to ne bilo res, bi bilo nemogoče govoriti o približunju in sodelovanju med So-
vjetsko zvezo in zapadnima \»lesi!a-ma. Nikakor ne zadostuje, tako pravi čiankar, du zaseda sovjetska armada tuje dežele kot nekomunistična sila. Onu naj ne bi zasedla te dežele niti kot invazijsku sila velike zmagovalne države. Atlantska listina je bila podpisana, toda kmalu po podpisu je bil govor, da bi jo spremenili. V tem dokumentu garantirajo velesile, da ne bodo anektirale nobenih področij, toda pod pretvezo strateških mej skušajo vzeti z levico, kar so dale z desnico. Priznanje neznvisnosti kake dežele jih ne ovira, da bi ji odvzeli večji del področja, ker ostali del zadostuje za trditev, da so držali obljubo o neodvisnosti. Če bi se radio Moskva potrudil, da bi izjavil način o uporabi tega principa, meni novinar končajo, bi nam predočil jasno sliko o dobrih sovjetskih namerah.
Moskva zahteva zaščitno cono
Lizbona, 9. 10. Pogajanja v Dum-barton Oaksu so zaključena. Reuter e podnl izjave neke visoke osebnosti, ;i je bila navzoča pri pogajanjih, o skromnih uspehih pogajanj. Ta izjava pravi; Resnični vzrok, da vse tri velesile niso mogle doseči sporazuma, je
t
'f.
v previdnem obnašanju Sovjetov, a je videti iz tega, da pričakuje Stani rezultate volitev predsednika v Združenih državah, ki bodo izvedene v mesecu novembru. Sovjetska zveza se trudi, da si ustvari okoli Sovjetske zveze zaščitno cono. To so sovjetske zahteve. Omenjena osebnost ie izjavila, da bo ta cona obsegala »Veleoolj-skoc z vzhodno Prusijo, Finsko, Norveško, Češkoslovaško, Madžarsko. Romunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in morda tudi Turčijo.
Spopadi na francosko-španski meji
Ženeva. Po Reuterjevem poročilu iz Madrida je civilna garda skupno z obmejnimi karabihjerji pobila in ranila več slo španskih emigrantov iz Francije, ko so skušali prekoračiti pirenejsko mejo in priti v pokrajino Pamplona. Boljševiški emigrantje so bili oboroženi s puškami, strojnicami in ročnimi granatami.
Demanti, ki potrjuje zasedbo Tracije
Beograd, 9. 10. O bolgarsko-sovjet-ski zasedbi Tracije so bile v zadnjih tednih podane številne izjave in pro-tiizjave, ki pa vse niso razjasnile položaja. Sedaj pa razširja anatolska poročevalska agencija iz Sofije tako imenovani domenti, ki naj odstrani vse nesporazume. V tem ugotavljajo, da je popolnoma brez pomena, da so bolgavsko-sovjetske čete zasedle Tra-cijo. V naslednjem stavku pa navaja elementi, da je zasedba Tracije po sporazumu med Bolgari in odločilnimi krogi Tracije le prehodne narave. Zasedbo potrjuje torej ta stavek. Končno označujejo za neresnico, da bodo začasno semkaj poslane zased-bene čete ostale v Traciji do konca vojne. Tega ni nihče trdil.
>_ Angleški list zahteva razjasnitev
Ženeva. Red v Varšavi je sicer zopet vzpostavljen, piše »Catholic Herald«, toda treba je še enkrat ugotoviti, da ni Kremelj, ki je vedno znova pozival Poljake v Varšavi, naj se upro, kasneje mignil niti s prstom, da bi jim pomagal, temveč jih je »z brutalnostjo in cinizmom, ki jima ni primere«, prepustil usodi. Angleška pomoč je bila prav tako sramotna. Leta 1939 je pustila Velika Britaniia Poljake, da so se borili sami, »ker so važni strateški oziri zahtevali njihove žrtve«. Sedaj, leta 1944, se ponavlja isto, le da se utemeljitev tokrat glasi takole: »Važni politični oziri so zahtevali pomanjkljivo podporo.« Kaj lahko domnevamo, kaj se skriva za kulisami, toda vprašanje »kdaj se bodo naši politiki končno ustavili?« moramo razjasniti. Način, s katerim so obravnavali poljski primer, vzbuja ogorčenje, ki ga z besedami ni mogoče popisati.
Turki in sovjetska ekspanzija
Madrid. »Arriba« javlja iz Ankare. da je podreditev bolgarske vojske pod sovjetsko vrhovno poveljstvo v lur-gjjj močno povečala skrb pred sovjetsko
ekspanzijo. Turška vlada gleda s skrbjo na dejstvo, da so sovjetski vojaki ob turški meji ter predvsem na naraščajoče zanimanje Kremlja za Romunijo in ustanovitev armenskega zunanjega komisari-jata ter na komunistično agitacijo med armenskim prebivalstvom, ki je odšlo nekoč iz Turčije v Sirijo in goji danes željo, da bi se pod moskovskim varstvom vrnilo v svojo staro domovino. V Ankari govore o tem, da segajo ozemeljske ambicije Sovjetov do Trapezunta. Nadalje so mnenja, da s eskriva za sovjetskimi grožnjami želja, da bi Turčija popolnoma spremenila svojo politiko.
WendeII Willkie umrl
Stoekholm. Bivši kandidat za predsedniško mesto \Vendel Willkie je umrl zaradi infekcije streptokokov. Pozno v soboto zvečer so ga še prepeljali v bolnišnico, kjer so ga skušali rešiti s kisikom. Infekcija streptokokov jo vplivala na srčne mišice, tako da je nastopila akutna srčna slabost.
Najvišje cene domačega krompirja
Šef pokrajinske uprave je odobril naslednje najvišje cene za domači krompir:
Pri produeentn (skladišče pridelovalca odnosno nakladalno mesto Prevoda):
krompir beli (oneidovec, bintje itd.)
100 kg....... 380.— lir
krompir rdeči (Woltman itd.)
100 kg........260.— lir
Prodajna cena pri trgovcu detajli-stn vključno vse javne dajatve brez embalaže od 11. oktobra 1944 dalje: beli in rdeči krompir 1 kg . 4.— lire
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako nejx>sredno ali posredno zvišanje cen je prepovecfano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Zoper to odtočibo ni pritožibe.
Obvestila Prevoda
Poj as lilo »Prevoda«
Ker Malno prihajajo na Prevod prošnjo za nakazilo drv in premoga obveščamo, da kurivo ni v sompotenoi prehranjevalnega zavoda in da Prevod no vrši nikakih poslov glede preskrbe mesta s ktirivom.
Za kurivo skrbi Pokrajinski gospodarski svet, odsek za kurivo, v Beethovnovi ulici, kamor se je treba obračati po informacije in vlagati prožnje za kurivo.
Delitev hrušk.	,
11. lo 12. t m. dobi mladina od S do 18 let starosti po 1 kg hrušk proti odvzemu odrezka »b 213« oziroma »c 311« dodatnih živilskih nakazalo (brez pretiska) za meseo oktober, izdanih od mestnega preekrboval-nega urada.
Hruške bodo delile stojnice na živilskih trgih in sadne trgovine. Prodajna cena: IS lir za kilogram.
Liter vina po 20 lir?
Ne, pač pa tombolska tablica Z. P.,
na katero lahko zademete 10.000 lir! •
Z žrebanjem bomo pričeli nepreklicno 15. t. m. Zato pridno kupujte tombolske tablice, saj bomo občinstvu vrnili 81.000 lir in 10.000 knjig, ki bodo v kratkem času prava dragocenost.
Kupci bibliofilskih tablic dvignite šalijevo pesnitev: »Sjjev rodni zemlji« do u. t m. Po tem datumu ga, ne bomo izdali nikomur brezplačnol
Stična, 8. oktobra.
V soboto, 7. oktobra, ponoči je krenila Cofova bojna skupina, ojačena' z delom Meničuninove skupine, v akcijo proti Žužemberku. Fantje so namreč zvedeli, da se tam zadržuje Cub-čeva tolovajska brigada, ki je baje tako utrjena, da bi si »ta beli« gotovo razbili glave ob njenih utrdbah, ako t>i se jim približali. Vsaj terenci in terenčice so to okrog govorili. Ni čudno, če so hoteli naši fantje pogledati, kakšna je ta »Maginotovu linija« v resnici.
Ko so se domobranci bližali Žužemberku, so kinnlu zuregljale njihove strojnice. Domobranska predhodnica je namreč zapazila tolovajsko stražo iu jo odstranila. Tedaj pa so domobranci lahko gledali čuden in smešen prizor. Ze ob prvem rafalu iz njihove strojnice, ki je bil namenjen samo tolovajski straži, se je kar naenkrat iz vseh bunkerjev usula raztrgana in pisana tolpa tolovajev, ki so v zmedi bežali nu vse strani. V bunkerjih pa so pustili vse orožje, strelivo, celo čevlje, tisti, ki so jih imeli, seveda. Iz skušenj namreč vedo, da bosi laže bežijo.
Prava domobranska kolona, ki je korakala za predhodnico, sploh ni mogla verjeti, da jo je tolovajska tolpa tako hitro popihala. Domobranci so gledali za bežečimi tolovaji in pošiljali krogle za njimi. Kljub vsej tolovajski hitrici so domobranske krogle nekaj tolovajev vendarle ujele.
Tedaj so se domobranci zbrali, se uredili in strumno odkorakali nazaj, od koder sp prišli. Toda ne daleč. Ob prvi gošči so se zopet razkropili in
poskrili po grmovju. Ni bilo ti^ba dol-.go čukati, ko so se začele vračati razkropljene trume junakov NOV in J'OS, ki so bile namenjene v Žužemberk, da ga znova »osvobodijo«. Pripadniki litovih tolp so med seboj glasno govorili in se' junačili, kajti trdnb so bili prepričani, da so domobranci zares odšli. Domobranci pa so čakali v lepih zasedah. Tolovaji se približajo na 400, 200, 100 korakov, domobranci še vedno prežijo. Šele ko so tolovaji prišli na 10 korakov, zapojejo domobranske brzostrelke. V nekaj minutah je piidlo 24 tolovajev.
Neka druga četa Cofove bojne skupine, ki se je pa kretala po drugih žužemberških hribih, je razbila tri tolovajske zasedo. V teh čiščenjih je padlo 18 tolovajev, med njimi tudi nekaj tolovajskih oficirjev. Četa iz novomeške skupine pa je pri viščenju gozdov uničila 7 tolovajev. Skupno je v nedeljskih akcijah okrog Žužemberka padlo 49 naštetih tolovajev, 7 pa je bilo ujetih.
Med tolovaji so našli domobranci tudi neko kmečko žensko, staro okrog 50 let, doma s Štajerskega. Ko so jo vprašali, kako je zašla med te tolpe, je povedala, da so jo nasilno odpeljali od doma, da bo tako »sabotirala« okupatorja. Zelo žalosten je bil pogled na to kmečko ženico, ki so jo tolovaji odtrgali od domačega ognjišča in jo preganjali po gozdovih. Bila je bosa, raztrgana in sestradana. Prav ob pogledu na to kmečko mater so se domobranci še bolj utrdili v svojem sklepu: tolovajstvo, ki nam na tako nasilen način uničuje naša ognjišča, iztrebiti s slovenske zemlje.
Maksimalni cenik za gradbeni les
Šef Pokrajinske uprave je določil naslednje maksimalne cene za gradbeni les.
I.	Illodi ia žago, smrekovi in jelovi, zdravi, ravni, brez lubja: 600—750 lir za m3.
II.	Smrekov in jelov rezan les: konične smrekove in jelove deske: dolžina 4 m in 4.50 m, širina od 16 cm navzgor, dehelina od 20 mm navzgor: 1250 do 2000 lir; širina od 8 do 15cm (pod-mera); 1230 do 1440 lir; smrekove in jelove kratice od 1 do 3.75 m, širina od 10cm navzgor: 1100 do 1420 lir; kratice od 2 do 3.75 m, širina od 8 cm unvzgor, z največ 10% dolž. po 1 m: 1220 do 1320 lir; žagani trami po seznamu, 6 trgovsko običajno oblico: debeline do 20 X 20 cm, dolž. 4 m in 4.50 m 1 m3 1600 lir; po dolgem na polovico prerezani trami: dolž. 4 do 6m, debelina 8 do 30 in 10 do 20 cm s trgovsko običajno oblico: 1530 lir; tesani trami (uso Trie-ste), smreka, jelka in bor: 1130 do 1250 lir; isti macesnovi, povišek 320 lir; morali, dolž. 4 in 4.50 m: 1380 do 1820 lir; polmorali, dolžine 4 m in 4.50 m: 1420 do 1870 lir; letve 1. in II. razreda: 1640 do 2060 lir; kakor pade od žage: 1410 do 1700 liT; kratice: dolžina od 1 do 1.75 m 100 lir manj kot dolžine od 2 do 3.75 m; drobni trami, trgovsko običajna kakovost in oblica: dolžina od 2.50 do 6 m, debelina od 6 X 8 do 10 X 12 cm 1 m' 1420 lir; krajniki: debelina 20mm, dolžina od 2 do 4 m, za tek. m. 4 lire.
III.	Hlodi za žago, macesen: zdravi, ravni, brez lubja: 050 do 820 lir.
IV.	Macesen: konične deske: dolžina 4 in 4.50 m, širina od 16 cm navzgor, debelina od 20mm navzgor: 1090 do 2530 lir; širina od 8 do 15cm: 1270 do 1920 lir; kratice: mecesen, od 2 do 3.75m, širina od 16cm navzgor: 1200 do 1970 lir; kratice od 1 do 3.75 m, širina od 8 cm navzgor, debelina od 20 mm navzgor 195 lir za 100 kg, t. j. 1 mJ 1320 lir; neobrobljeni mecesen, mizarsko blago: dolžina od 2 do 4 m, »Ro-versio 1 m3 1640 lir; mecesnovi morali: dolžina 4 in 450m: 1420 do 2090 lir; žagani mecesnovi trami, po seznamu, s trgovsko običajno oblico: debeline do 20 X 20 cm, dolžina do 4 m: 1 m3 1870 lir.
V.	Hlodi za žago, bor: zdravi, ravni, brez lubja: dolžina 4 in 4.50m, najmanjši srednji premer: 600 do 750 lir.
VI.	Bor: konične deske, dolžina 4 in 4.5 m, širina od 16 cm navzgor, debelina od 20 mm navzgor: 1310 do 2090 lir.
VII.	Jamski les: smreka, jelka, bor in mecesen, sortiran v dolžinah od 1.60 do 5 m, debelina na tanjšem koncu 12 do 14 cm, dopušča se 20 % debeline 10 do 12cm in 10% debeline 14 do 18cm:
1	m« 570 lir.
VIII.	Celulozni les: smreka in jelka, brez lubja, pri rezan na dolžine 1 m in
2	m: 1 m' 450 lir.
IX. Bukovi hlodi: hlodi za luščenje (za vezan les), popolnoma zdravi, kot taki .prevzeti, najmanjša dolžina 2.2 m, dopustno 15% od 1.20 do 2.10 m, najmanjša debelina na tanjšem koncu 30cm, brez lubja, za 100kg: 1 m3 190lir; hlodi za žago (z lubjem), zdravi, ravni, ev. samo z enostransko krivino, najmanjša dolžina 2 m, dopustno 10 % od 1.60 do 1.90, najmanjša debelina na tanjšem koncu 20 cm, brez lubja: 1 m' 770 lir.
X.	Bukov žagan les (neobrobljen: 1170 do 2030 lir.
XI.	Bukove deske, parjene: 2670 do 3390 b"r.
Občne določbe
I. Za ostale vrste mehkega in trdega lesa se prodajno cene določajo po sporazumu med prodajalcem in kupcem. Zaslužek se mora gibati v mejah, ki so dopustne po obstoječih protidraginjskih predpisih. — II. Vse eene se razumejo na žagi ali lesnem skladiču do največ 2 km oddaljenosti od najbližje železniške postaje in to tudi v primeru začasne ustavitve obrata na dotični železniški postaji. Pri prodajah okroglega lesa v goadu se odbijejo prihranjeni prevozni s trafiki od gozda do skladišča. — III. V cenah ni zapopaden davek na poslovni promet ler morebitne trošarine in takse, ki padejo v breme kupca ter se morajo v računu posebej izkazati. — IV. Blago se mora v računih oanaSti po sortimen-tin iz 3. L — V. Cena za porabnike se izračuna kot sledi: a) iz cene, določene
v ceniku; b) iz prevoznih stroškov. Pri prevozu jx> železnici stroški prevoza iz žage ali skladišča do železniške postaje in stroški nakladanja ter železniška vozarina po tarifi; pri prevozu z motornimi vozili ali z vozili z živinsko vprego pa stvarni stroški prevoza; c) stvarni stroški vskladiščenja največ 50 lir za m3; d) iz trgovskega pribitka. V trgovini na debelo se sme pribiti največ 7 %, v trgovini na drobno največ 8 odstotkov na cene, določene v ceniku. Skupni trgovski pribitek ne sme, tudi če je udeleženih več trgovcev na debeio ali na. drobno, presegati 15%; e) pri direktni prodaji blaga iz proizvodnje brez vmesnega vskladiščenja ni dopusten noben pribitek na ceno. — VI. Za uvrstitev v razrede m presojo lesa veljajo smernice v določbah o sortiranju. —
VII.	Cenik mora biti v prodajnem lokalu izobešen na vidnem mestu. —
VIII.	Kršitelji se kaznujejo po veljavnih zakonskih predpisih. Pri prekrških splošnih določb o cenah ter določb o sortiranju se lahko odredi poleg kazni tudi zaplemba blaga in ustavitev obrata.
Določbe o sortiranju smrekovega in jc-
lovcga rezanega lesa
Deske in plohi I. razred, čisto: Kakovost I. razreda, vendar se trpe male grče. — I. razred: Popolnoma zdravo in dobro rezano blago. Trpe se lahko najioke v koncih, posamezne rdečkaste pege, od slabega sušenja izvirajoče male maroge in male
?rče. — II. razred: Kosi z večjimi, pri . razredu dopustnimi hibami, kosi z vprečnimi grčami in rahlim^6transkimi napokami. kakor tudi z napolfami v koncih. — III. razred: Slabo rezane in slabo obrobljene deske. Trpe se tudi močnejšo izražene, pri II. vrsti navedene hibe. — Kakor pade od žage ftomhante). Originalno blago, kakor pade od žage, brez gnilega "in razbitega.
Morali in polmorali I. razred: Popolnoma zdravo in dobro rezano blago. Trpe se žive grče, v omenjenem številu tudi male črne grče, posamezne rdečkaste pege in posamezne po vlagi povzročene čine maroge. — II. razred: Blago z močnejše razvitimi, pri prvi vrsti navedenimi hibami, nadalje blago z vprečnimi grčami ter z tiapokami, ki sta jih povzročila zrak in sonce. — III. razred: Kosi z izrazitejšimi gori navedenimi hibami, nadalje črvivi kosi ter kosi z razpadajočimi grčami, zakrivljeni in napočeni ko6i ter 6labo in pod mero rezani kosi. — Kakor pade od žage (tnmbante). Originalno blago, kakor pade od žage, brez gnilega in razbitega.
Slovenci - berite!
^našega ftziftenta
22. september 1943-1944
DOKUMENT SEDANJOSTI!
Dobi a* v vtah knjlftnuli
in založbah
Nandetu Zupančiču v spomin
V torek 26. sep. tembra letos, ko je večerno sonce zla tilo hribe in vlak pravkar odpeljal proti Ljubljani, so naenkrat za-regl jale nad štam-petovim mostom strojnice in so vol-lo odmevali streli minometalcev tolovajske »divizije'.. Komora ljubljanske brigade je dobila povelje, da se za vsako ceno približa domobrancem in jih uniči. Zagrmeli so topovi z Vrhnike ia sejali strahotno smrt v gozdove Ljubljanskega vrha in v prostorje za štampn-tovim mostom. Majhna četa junaških domobrancev se ni zmenila za tuleče glasove tolovajk — mestnih pokvar-jenk z ljubljanske promenade, ki so s svojim divjim vpitjem »dvigale moralot tolovajev. Udarili so z vso silo na sovražnika, mu prizadejali težke izgube in ga pregnali.
Skoro tri ure je trajala borba in v tej borbi je našel smrt mlad, idealen fant, mnogoobetajoSi talent, hraber in odličen vojak Kande Zupančič iz ugledne rožendolske družine. Ko je začul divje klice tolovajk, je planil ns svojim poveljnikom v prve vrste. Sovražna strojnica se je oglasila in Nande se je zgrudil s poslednjimi besedami: >Moj Bog! Na pomoč!« in utihnila -so- tista, ljubka, vedno nasmejana usta, ki so| dvigala veselo in bojno razpoloženje med prijatelji.
Nasledil ji dan ob 11. uri so se zbrali v dežju pred poslopjem domobranske čete njegovi prijatelji domobranci .s poročnikom Cvetkovičem na čelu in drugimi oficirji. Vojni kurat g. Z a vb i je blagoslovil mrtvo truplo v lepi in s cvetjem obsuti krsti, nakar se je razvil vojaški pogreb do križpota. Tam je še enkrat kurat blagoslovil krsto, ki so jo prijatelji položili na tovorni avto in sami posedli okrog kTste, da ga spremijo na zadnji poti na ljubljansko pokopališče. Ob 4. uri se je razvil izpred Zal lep domobranski pogreb, Poleg častne čete domobranske čete je spremljalo mladega junaka prav častno število sorodnikov in rožendoicev, ki so sočustvovali z ne-nlolaženimi roditelji. Ob odprtem grobu se je poslovil od dragega borca prijatelj v smrti — njegov poveljnik poročnik Cvefkovič.
Na ljubljanskem pokopališču je svež grob — grob vojaka, junaka ...
Švicarsko-nizozemski kreditni dogovor. Švicarski> časopisi poročajo seda j k pred nedavno objavljenemu kreditnemu dogovoru med švico in nizozem sko begunsko vlado v Londonu, da je govor o znesku v višini 14 milijonov frankov, kateri znesek bo Švica posodila Nizozemski z obrestmi po 2,5%. Ta znesek naj bi služil za izvoz švicarskih proizvodov.
Krvavi »sovjetski dnevi« blizu fiorice
Ljudje, ki še niso skusili komunistične strahovalnosti, včasih še verjamejo njihovi agitaciji, ki vpije na ves glas, da je vse laž, kar pišejo in govorijo in da na Goriškem postopajo bolj človeško kot so postopali na Dolenjskem in na ostalem Slovenskem.
Resnica pa je čisto drugačna. Tudi na Primorskem rdeči krvniki niso prizanašali in ker nismo imeli časopisov, ki hi o ponovnih zločinih poročali, je šlo komunistično grozodejstvo neopaženo mimo širše javnosti.
Tudi Goriška ima svoje netiskane Črne bukve: na stotine je komunističnih žrtev. Samo komunistka Marjana Prva-nja ima na vesti 97 dokazanih umorov. Ljudje pa pravijo, da je njenih žrtev na stotine.
Vsaka vas na Primorskem, ki je bila le malo deležna komunistične »svobode«, je morala plačati svoj krvavi davek. V mali vasici blizu Gorice, v Renčah, Se danes deluje tako imenovana »partizanska rihta«. V tej vasi mučijo skoraj vsako žrtev po tri dni, šele nato jo umorijo. Te strašne dneve imenujejo »sovjetske dneve«.
V malih vaseh s komaj 400 prebivalcev znaša število umorjenih žrtev nad 20, to je 5% vsega prebivalstva. Če k temu prištejemo še padle komuniste, ki so domačini, odstotki že narastejo.
Našteti vam hočemo vsaj nekaj ko-
munističnih žrtev, da boste videli, kakšen krvavi davek morajo dajati ubogi kmetje, ki vse svoje življenje delajo te za dobrobit svojih družin, katerih ljubezen do borne zemlje je združena i globoko vero v Boga,
V Tolminu je padel kot prva žrtev trgovec in oče številne družine Andrej Kavčič. Pred smrtjo so mu izropali dom, ko pa je umorjen ležal v lastni krvi so mu pobrali še zadnji denar. Kmalu zn njim je bila umorjena tudi neka mladenka iz Zatolmina. In vse bolj so se množile komunistične žrtve: Evgenij Zuder, Andrej Podgoršček, Kaligaris, Ivan Ba-tistič, Vincenc Roseti. V svoji hiši je bila ubita Ana Brešan. Sodnega slugo Romana Rutarja so pred smrtjo nečloveško mučili. Uglednemu trgovcu Edu Manfredu so pred smrtjo oplenili hišo in ga ubili šele po dvodnevnem mučenju. Precej časa je preteklo preden je njegova žena zvedel za resnico. Dejali so ji, da so ga odpeljali le kot ujetnika in tako izsiljevali od nje še tisto bore živeža, kar ji je ostalo. Mučeniške smrti sta umrla tudi Štrukelj in France Jug. Štruklja so pustili 5 dni brez hrane, nato pa mu živemu polomili roke ter ga nato pobili kol živinče.
To je le začetek dolge vrsta komunističnih žrtev na Primorskem ., .
Zadnje slovo od g. Janka Grada
V nedeljo popoldne jo lilo izpod ne ba, da bi človek mislil: ne bo ga, ki bi ob lakem vremenu hotel na cesto. Toda prav takrat se je na Žalah zbrala velika množica ljudi, ki so prihiteli od vseh olrani poslovit se od trupla rajnega Janka Grada, bivšega šolskega nadzornika m šolskega upravitelja v Mostah. Bil je mogočen pogrebni sprevod, ki ga je sklicala ljubezen, spoštovanje in hvaležnost vseh, ki so poznali rajnega gospoda Grada. Moščanska fara, ki je bila najobilneje zastopana, mu je priredila lak pogreb, kakršnega so srirer deležni največji odličniki. ln Janko Grad je bil tak odličnik, duhovni odličnik, ki se bo njegovo vzgojno delo poznalo šo dolga leta. Pogrebni sprevod je vodil moščan-ski g. župnik M. Jenko ab asistenci p. vseuč, profesorja dr. Potočnika, g. kaplana ter mnogo drugih duhovnikov in ministrantov. Zraven šolske mladine jg hiia zbrana vsa moščanska fara, pa ludi drugi častilci, spoštovatelji in tovariši rajnikovi so prihiteli k slovesu. 0. šolski nadzornik Štrukelj je na Žalah spregovoril tople besedo rajniku v slovo. V njih je slavil rajnika kot svetal vzgled odličnega vzgojitelja, kot velikega idealista, ki ni deloval le v šoli, marveč povsod, kjer je bilo treba delati in pomagati, ne da bi bil pri tem jfkal časti ali denarja. Zalo je tako vneto deloval tudi kot • abstinent, kot
sodelavec v vseh Ijudskovzgojnih listih in revijah, zraven pa se jc temeljilo vedno znova pripravljal za šolsko vzgajanje sloven.-ku mladine. Kol tak je imel pred seboj vedno najlepši ideal: Marijo, ki jo je tako ljubil Po pravici žalujejo za njim njegovi Moščani, ki jim je oskrboval toliko Tet lepo cerkveno petje, ki jim jc pomagal kot delavec v karita-tivnih društvih, ki je z eno besedo — povsod sejal pravičnost, tn ljubezen. — Učiteljski pevski zbor je ganljivo zapel lepo žalostinko nakar Je v kapelici zapel v slovo njegov moščanski pevski zbor pod vodstvom g prof. Potočnika občuteno in prisrčno žalostinko. Ob grohu pa se je v imenu moščanske mladine in učiteljstva poslovil od rajnika g. Anton Šlibar, upravitelj moščanske šole, na kateri je rajnik toliko let sejal seme zlato božje resnice in moščansko mladino vodil z ljubeznijo do božje Ljubezni, Zlasti pa je rajnik bil vzgled mlajšim učiteljem, ki jim Je naročal: »Ljubite svoj vzvišeni jioklic, ljubite mladino, ki je zlasti danes tako potrebna vaše ljubezni.«
Pogreb g. Janka Grada je pokazal resničnost svetopisemske besede: Tisti, ki mnogotere k pravičnosti vzgajajo, se bodo kakor zvezde svetili na vse veke! — Nauki in zgled g. Janka Grada se bodo do konca svetili v srcih vseh, ki so ga poznali. Naj počiva v miru!
Dogodki in novice današnjega dne
NOVI GROBOVI
•J- Marija Kogovšok. V Dolenjem Logatcu je umrla gospa Marija Ko-govšek, roj. Rupnik, trgovka- Pokopali so jo v Dolenjem Logatcu. — Naj blagi rajnici sveti večna luč, vsem njenim dragim naše iskreno sožalje.
ZGODOVINSKI PABERKI
II. vinotoka
84? leta je dal nemški kralj I.udo-vik Nemški slovenskemu panonskemu knezu Pribini v dedno last vse prejšnje fevde in ga postavil za mejnega grofa na tem ozemlju. Pribina je bil po rodu Slovak, doma iz Nitre. Ko je nastajala na ozemlju ČeSke in Moravske državna tvorba Velikomoravske, je moral pobepniti. Dobil je zavetje pri frankovskein cesarju -Liideviku Pobožnemu, sin njegov Ludevik Nemški pa mu je dal v fevd velika ozemlja v opusteli Panoniji. Pribina si jc zgradil središče Blatoprad ob Blatnem jezeru. Na svojih fevdih je naseljeval nove koloniste, Slovence in Nemce ter je imel v času, ko je dobil to ozemlje v svojo last. že dobro urejeno gospodarsko in upravno celoto. Pribinov sin Kocelj se je celo o«amosvojil in ustvaril ^novo slovensko državico, ki po velikosti ni zaostajala za Karantanijo. Značilno je stališče, ki pa je imel Kocelj "do sv. Cirila in Metoda. Metod je na njegovo pobudo zaprosil za škofovsko palico. Podpiral je delovanie. cerkve v domačem jeziku in skrbel za slovenski duhovniški naraščaj. V sporih med Velikomoravsko in Nemčijo je bil po vsej verjetnosti na strani slednje. V bojih, ki so nastali se Ko-rljevo ime po 1. 870 ne omenja več. Kmalu nato pa so pridrveli v Panonijo Madžari, ki so uničili slovensko prebivalstvo v zapadnem rfclti kotline.
1492 leta je Krivtof Kolumb dosegel prvo kopnino na ameriških tleh. Prišel je n^ otok, ki pa je imenoval San Salvador, Odrešenik. Ogromen je bil pomen njegovega odkritja za evropski svet na gospodarskem in znanstvenem področju; v političnem oziru pa vzrok številnih poznejših sporov in vojn. Smer svetovnega prometa se je prenesla iz Sredozemlja proti vzhodu na Atlantik proti zapadu. Nekdaj bogate trgovske države Benetke. Genova, na ozemlju onstran Jadrana, Dubrovnik, so počasi propadale. Gospodarsko pa so rastle države ob A. morju, Španija, Anglija. Francija, Holandska in Portugalska, ker so trgovale zza-padnimi in vzhodnimi na novo odkritimi deželami. V znanosti je bila Kolumbova pot dokaz, da je zemlja okrogla. Najprej stl) to razvila Gallilei in Kopernik, ki sta dokazala hehocen-tričen sistem mesto do tedaj veljav nega geocentričnega.
Posnemaj dobrega človeka, prenašaj hudobnega, vse ljubi, zakaj ne veš, kaj bo jutri iz onega, ki je danes hudoben.
(Avguštin)
Koledar
Sreda, 11. vinotoka: Marijino materin stvo: Fllonida, sveta žena; Tarak, mnfi. Četrtek, 12. vinotoka: Maksimilijan, Škof: Domnina, mučenica; 4966 afriških muč.
Dramsko gledališče »Jakob Ruda«. Red Sreda. Ob IS.
Operno gledališče
Zaprto.
Kino Matica »VUlJa na Jezeru« ob 18 tja 19.
Kino Union
»Njen prvi doživljaj« ob 16 in 19.15.
Kino Sloga »Zakaj lalel, ElIzahetaT« ob 18 in 19.
Lekarniška služba
Notno slnibo 1 m aJ o 1 ek arn•i
mr. ueustek, Kesljsva cesta 1: mr. Ba-bovec, Kongresni trg 12, ln mr. Komo tar, V16, TrzaSka otsta.
Narodni Lubisn!
V petek, dne 13. t. m., ob pol 8 zjutraj bo v stolnici sv. Nikoluja ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman daroval spominsko sv. mašo ob obletnici mučeniške smrti žrtev morilskega »procesa« v Kočevju in stotine drugih mučencev, ki so bili umorjeni v noči od 12. na 13. oktober preteklega leta v Mozlju.
Vabimo vso narodno zavedno Ljubljano, da sc spominske sv. maše v čim večjem številu udeleži in tako počasti spomin narodnih junakov in mučencev.
šolske vesti
I. moSka realna gimnazija Ima začetno službo boijo dno 12. oktobra ob I t oerkvi sv. Jakoba. Po «v. maSi bodo Sli učenci v Solo po razporedu, ki bo objavljen v oor-kvi. — Ravnatelj.
Na II. tenskl realni gimnaziji v Ljub ljanl bo začelna Šolska služba boija v četrtek, 12. oktobra, ob 8 v stolnici (ln no v cerkvi Srca Jezusovega ob 9).
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Iz duhovniške službe
Škof. duhovsko semenišče. Na lastno prošnjo je bil razrešen službe rektorja prelat Ignacij Nadrah, stolni prošt v Ljubljani;" na njegovo mesto pa je bil imenovan Anton Vovk, stolni kanonik v Ljubljani. Sprememba se je izvršila dne 1. septembra 1944.
Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovnega svetnika je bil imenovan Matej Žbontar, župnik na Koroški Beli, sedaj bivajoč v Ribnici na Dolenjskem.
Teološka fakulteta. Promoviran je bil dne 14. septombra 1944 za doktorja teologije mons. Jožef Jagodic, škof. Kancler v Ljubljani. _
Imenovani so bili: Ivan Tomažič, prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, za kateheta-hospitanta na drž. gluhonemnici v Ljubljani, Boris Femc, kaplan v Cerknici, za prefekta Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, in duhovnik Ferdinand Babnik za upravitelja župnije Prcloka pri Črnomlju.
Premeščena sta bila kot kaplana: dr. Anton Trdan iz Adlešičev k Sv. Jakobu v Ljubljani in Anton Grčman iz Rovt v Dol. Logatec.
Nnmeščeni so bili: Novomašnik Jožef Mavsar kot beneficiat v Žužemberku, duhovnik Alojzij Dobrovoljc kot kaplan v Cerknici in p. dr. Sta nko Bevk, O. Teut., kot kaplan na Vinici; dalje kot kaplnni: novomašniki: Gre-porij Andoljšek v Trebnjem. Janez Habjan v Ilinjah. Franc Jakop na Blokah, Jožef Jurak v Šmihelu nn No-vftm mestu, Anton Klobovs v Mozlju, janež Kotar v Kostanjevici. Janez Merhar v Adlešičih, Janez Mrvar v Rovtah in Viktor Pristov na Igu.
Ordinacije. Prejela sta dne 23. julija 1944: subdiakonat fr. Emanuel Ka-rabegovič in diakonat fr. Hugon Rožnik, oba O. Cart.
Žegnanska nedelja bo letos 15. t. m.
Nekateri časniki so naznanili, da se letos v ljubljanski škofiji žegnanska nedelja obnaia dne 8. oktobra, kar je pa zmota, v naši škofiji jc določeno, da sc »obletnica posvečenja cerkva« praznuje 9. oktobra ali pa naslednjo nedeljo, torej vedno med 9. in 15. oktobrom. Navadno je to druga nedelja v oktobru. Samo, kadar je 8. oktobra nedelja, je žegnanska nedelja na tretjo oktobrsko nedeljo.
Močni oktobrski nalivi so prenehali
Letošnji oktober je prinesel v prvih desetih dneh mestu in okolici močne -nalive, med katerimi se je zlilo še enkrat toliko dežja, kakor ga je bilo lani ves oktober. Lani jc oktober zaznamoval v 12 dneh skromno množino dežja 63.1 mm, ko je za ta mesec od vreinenoslovcev izračunan najvišji padavinski povprečnik 169 mm. Letošnji oktober nani je nasprotno prinese že v desetih dneh nad 120 mm dežja. V ponedeljek so se vrstili neprestani nalivi tja do poznega večera, ko so je začelo polagoma jasniti in so naposled na nebesnem svodu zasijale zvezde v vsej svoji jesenski lepoti. Nalivi so povzročili na nekaterih krajih povod-nji. Planinska kotlina na Notranjskem je pod vodo. Cerkniško jezero je močno naraslo. Ljubljanica je pri Fužinah narasla za 1 m nad normalo. Močno je narasla tudi v glavni stru-
DR. FRANC JAKLIČ IGNACIJ KNOBLEHAR IN NJEGOVI MISIJONSKI SODELAVCI V OSREDNJI AFRIKI
Življenjepis velikega slovenskega človeka, misijonarja in raziskovalca v 10. stoletju. 374 strani z 31 podobami in preglednim
zemljevidom. — Vez. L 115.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
gi, ki vodi skozi mesto. Jezovi, čez katere se vali Ljubljuniea ob navadnih dneh, so povsem zakriti iu le deroči valovi naznačujejo kraje, kjer se nahajajo ti zaščitni jezovi. — Zanimivo jc bilo v nedeljo, da se jc dopoldne začulo ob golovški strani močno grmenje; Nekntcri pravijo, da po-menja grom v oktobru skorajšnji Sneg. Pravijo: »Kadur oktobra grmi, kmalu sneži.«
Se so križi z električno razsvetljavo
Ljudje postanejo kar nekam zadovoljni in veseli, kadar jim zasveti v temi električna žarnica in jih ne tarejo skrbi, kako si bodo temne noči svetili. Še so malenkostne težave z razsvetljavo. To težave občutijo v prvi vrsti obrobni kraji Ljubljane, ki niso deležni v taki meri električnega toka kot središče. V ponedeljek /večer so bili ljudje na robeh mesta dni j časa brez razsvetljave. Pozneje pa je bilo vso noč električnega toka dovolj. Svetile so žarnice, ko so bile ceste zvečer še v temi. Hudomušne/,i so govorili, da je uprava mestne elektrarne izdala navodila: »Spečim svetih, budnim terač!«
Nesreče in poškodbe
Na Rimski cesti št. 6 stanujoča za-sebnica Živec Marija je v soboto padla po stopnicah in si močno pretresla možgane. — Marjan Pognčar, 22 letni delavec je v soboto padel z zidarskega odra in si zlomil .levo roko. — Rudolf Jakovec, 40letni kipar je dobil pri padcu s kolesa poškodbe na glavi. — Danilo Kašca, 12 letni dijak si je pri skoku z mize zlomil levo nngo. — Z vrelo vodo se je. poparila po rokah in nogah 46 letna šivilja Eli-za Oblakova.
Beračita s tisočaki
Račni
Veličasten pogreb jelendelskih žrtev v
g. Železnik, kurat iz Grosuplja in Šmarja in sorodniki padlih žrtev.
Pri križu, vaškem znameuju, so čakali domači g. župnik in ljudstvo, nakar se je razvil žalni sprevod do kapelice. Pred kapelico se je voz s padlimi junaki ustavil, bil je ves zasut z venci in raznim cvetjem, nakar je bila v kapelici žalna maša.
Po končani maši se je razvil sprevod proti kopan j skemu pokopališču. Žrtve so položili v skupen grob, nakar so pevci zapeli žalostinko. V imenu občine se je od padlih junakov poslovil komisar občine g. Godec s pretresljivim kratkim govorom, nakar je v imenu domobranstva govoril nadporočnik Železnik. Po končanem govoru je sledila trikratna častna salva
V soboto, 7. oktobra, je bil nadvse veličasten pogreb jelendolskih žrtev v Račni. Baranski občani so zopet pokopali tri svoje najboljše sinove in ju-jiake, ki so: Anton Mohar in Stanko Zaviršek iz Račne ter Alojz Podržaj iz Čušperka. Občani še ne pomnijo tako lepega in veličastnega jx>greba, kajti udeležili so se pa skoraj vsi. Že iz Grosuplja je šel aolg sprevod, odkoder so jib isti dan prepeljali v Račno.
Pogreba so se udeležili poleg častnega voda, ki ga je vodil g. poročnik Ahlin, še zelo veliko število okoliških domobrancev, poleg ogromne množice ljudstva. Poleg tega so bili tudi zastopniki občine, poročnik Mihelcic in
KI11TI1RNI OBZORNIK
Knjiga iz zobozdravniške vede
(Konec.)
Naj opozorimo še na strokovne opozorimo na tem mestu še na strokovne izraze, ki jih avtor uporablja pri delu v ustih in v laboratoriju na modelu, n. pr. obstoženju zoba, ostruženje zoba, faceta na zakovico, ložinica.	. .
Peto poglavje obravnava najprej definicijo o točkovnem varjenju, katero pride v poštev predvsem pri parcijelnih, to: talnih protezah in ploščah ter pri napravi mostičkov, kadar ne vlivamo členov skupno s kronami. Točkovno varjenje zahteva mnogo izkušnje glede konstrukcije aparata, katerega je avtor sam izboljšal in dosegel s tem zanesljivejši zvarek; zahteva pa tudi velike previdnosti in izkušnje z ozirom na doziranje električne energije. Prvi pogoj za točkovno varjenje pa ie popolna čistota kovin in elektrod. Tehnična dela so s točkovnim varjenjem izdelana sigurnejša in trdnejša kakor pa, če so spajkana. Pri opisu plošč za proteze in izdelavi istih omenjamo delne in celotne proteze, ki se ali vlivajo ali seka jo. Pri izdelavi jeklenih protez ni razli ke v postopku, ki se ga poslužujemo pr protezah v kavčuku. Kakor pri teh, takt, moramo tudi pri protezah iz nerjavečega jekla izvršiti sanacijo v ustih a to v vseli ozirih za sprejem nove zobnice. Sledi natančen popis, spremljan s številnimi slikami, m irfM.ivo jeklenih protez, dalje aparat lastne zamisli za napravo sesalca
v protezi. Za pritrditev kavčuka ali umetne smole služijo opornice, ki imajo mrežasto, trakasto-kačasto in ponvtčasto obliko. Pritrjevanje zaponk iz nerjavečega jekla se izvrši tako, da se jo privari neposredno na ploščo, medtem ko se zlate zaponke enostavno zasidrajo v kavčuk al' umetno smolo.
Za odtis ugriza se poslužujemo robnikov oziroma narobnikov iz voska, nadaljnji postopek je isti kot pri protezah iz kavčuka ali umetne smole.
Sledi opis o učvrstitvi in ustalitvi majavih zob. Provizorna učvrstitev se izvrši z mehko jekleno žico s premerom 0.5 do 0.8 mm, stalna pa s primernimi najčešče vlitimi zagradami.
Ustalitvene zagrade uporabljamo pa tudi v izrazito kirurških primerih (frac-tura, nifractio, lucatio) ter pri reimplan-taciji zob.
Pri paradentozah pa uporabljamo ustalitvene zagrade le, če so bile para-•bntoze z uspehom zdravljene ali pa, kjer o alveole atroiirale le horicontalno.
Nedostatke pri jeklenih delih (krone, lostički, celotne in delne proteze) nam ■a nazorno pojasni tabela, v kateri so mštete vse napake, vzroki in odpomoči stih. Vsemu temu je pisec dodal besednjak strokovnih izrazov in tujk, literaturo in besedno kazalo, kar knjigo še bolj obogati. Poglavja so po svoji znanstven, vrednosti in praktični uporabnost; taka, da bi jih moral v&akdo, Vi se zanima za zobno protetiko, poznati.
ne novica
Sveta m n s n z n v i 5 k i m i ž r t * v a mi k o in u n i z m n. V četrtek, 12. t. m., bo ob 7.3(1 darovanu v cerkvi svetega Antona nn Viču spominska sveta maša ob obletnici mučeniške smrti narodnih junakov Rudija Marinčiča in njegovih 1» tovarišev z Viča. Somišljeniki, prijatelji in znanci bodo z udeležbo potrdili zvestobo njih idealom.
Sv. maSa laduSntra ob obletnic! «a pok B. Franeeiq Mulovrhom, kaplanom, bo v 8»-trtok, 12. t. m., ob T v frančt3knn«ki eorkvl. Vabljeni prijatelji In znanci.
Ob obletnici siurtl bo v Četrtek. 12. t. m., oh «.«0 v tukaJSnjt urKulInskl cerkvi svets maS« zn pek. Franca Malovrha, btvSppra kaplana v Moruvčnh. Znnnc-1 ln prijatelji pok. gospoda 'lepo vabljeni.
Povke In pevr! stolnega kors! V petek ob T.30 bo v stolnici Sktifov Requlera za irt-ve is Grčnrlc. Vljudno prosim za sodelo-vanjel — Ravnatelj stolnega kora.
ficstmes«čn| tečaj za zobozdravnike po močulce (asistentke) se olvorl IG. oktobra nn dentlstlčnl Soli v LJubljani. Prošnje Je tre ba vložiti unjkusneje do U. t m. na ravna teljstvo Dentlstlčno Sole, Vetrova 8, kjor «o Izvejo vsi pogoji dnevno od 9—10.
Vso dijake tn dijakinje opozarjamo, dn s» vrSl vpisovanje v koropetltorlj |n In strukcijo vsoh predmetov zu vse razred« do 15. oktobra. Specialne lnstrukclje, Kon Kresni trg I-II.
Večerni trgovski tečaj — središče mesta — pri Trgovskem učnein zavodu, kongresni trg MI;, prične s poukom 18 oktobra (knjigovodstvo, korespondenci!, tre. računstvo, stenografija, jeziki, strojepisje) Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno, ludi zvečer. Zahtevajte prospekt. — Ravnateljstvo.
Knjigovodstva, korespondence, stenogra fljo, strojepisja Itd, so temeljito Ii hitro naučite v specialnih dnevnih ali večernih tečajih. — Pričetek 16 oktobra - Prespck ti: Trgovski učni tavod. Kongresni trg I-II.
Imate noge stl roke mrzle t Poznamo zdravilo, ki bo zanesljivo In pocenit
Vpisovanje v trgovsko učllličc »llirlsto-tov učni zavud«. Ljubljana, Domobranska li. zn Enoletni trgovski tečaj ln VIŠJI trgovski točnj dnovno. Prlčotek pouka 12. oktobra. Prospekt na razpolago. — Ravnateljstvo.
Specialni tečaji knjigovodstva, stenografije, strojepisju Itd. prlčno 12. oktobra. — Praktično znnnje, koristno vsakomur. — Izbira predmeta po tcljl. — Informacije: Trgovsko učlllšf« »Chrlstofov učni zavod«.. Domobranska IS.
Imnte nahod, da vam Jo robcev zmanjkuje. In hI sc g« radi v enem dnem znebili* Povedali vam bomo, kako »e to dosege.
V Ljubljani so nmrll od H. septembra do 5. oktobra: Cerčck Vida, 2« let, »tvllja; Jovo Ivnn, ii7 lot, delnveo ln posestnik: HoUJanči« Mir« roj. Novak, 29 let, »ena tiskarja; dr. Pretner Matej, 8fi let, od+Mnlk; i/ovstik Zora roj. Rljnvee, 29 lot, fena za sobnega uradnika: TnrSIS Ana roj. Kova'. 82 lot, vpokojenka tobačno tovarne;' Grad Janko. 89 let. okrajni Vilskl nadzornik v p.: Accetto Jože, 76 let, zidar. — ljubljanski bolntSnlol ao uinrl!: Olnvnn Kliznbrta roj. Debovec, 50 lot, Jena pnrkctarja: Rupnik Terezija. 54 let, ženn posestnika; RHko Jože, 40 let, mestni dolnvec-kurjnč; tlrabnar Ivan, .18 let, blopecf Davdok Ivan. 4S let, čevljar. hiSar:; Gorenc Marija, 1 leto ln 8 mesecev, hčerka mostnega delavca: Pongal Ana roj. Kllnar. 65 let, žena železničarja v p.: Zal«' Frančiška roj. Pagon, 5-1 let. strokovna nči-teljica v p,: Ilrastnlk Marjan, 6 let, sin.delavca; Jagodlo Franc. M lot, železničar v p.: Kvas Frančiška roj. Slihar. 70 let. rnzn-v Salka časopisov: Ijožnr Marija, 64 let, nllt-knrica; McgtlS Anton, sin posestnloe; Kurat Franc, 64 let, zidarski pomočnik.
V sodne zapore je bila te dni odpeljana beračita Francka Jakopin ki je beračila po Ljubljani. Ob aretaciji so pri njej našli 4500 lir. Zaradi beračenja je bila ovadena državnemu tožilstvu ki je zadevo odstopilo okrajnemu sodišču.
Tretja knjiga obširne trilogije in zadnja knjiga tretjega letnika Slov. knjižnice
Handel Mazzeiti: jp
Šteiana
ie izšla. Knjiga ,ie dvojna s št. 35-36 in od prve do zadnje strani napela. Prebrali o boste v dušku, kdor je prebral prvi dve, bo ludi po tej željno segel. Dobite io po vseh knjigarnah in trafikah. Pred nami je četrti letnik. Upamo, da nam bodo stari naročniki ostali zvesti, zakaj knjige letošnjega letnika so visoko vredno in bodo v čast vsaki knjižnici. Nalašč smo izbirali tako, da bo za vsakega prav. Gledali smo na živahnost zgodbe )>a tudi na literarno vrednost dela.
Pri fitanju knjige se ti bo nedvomno množilo zaupanje v moč jekla, katerega sivobeli, lesketajoči se sijaj privlačuje, da se izdelujejo v tem vojnem asu čim boljši in cenejši nadomestni deli; verjetno pa bodo z normalizacijo časa prevzele v precejšnji meri nadomestila umetnih zob zopet plemenite kovine, ker je zelo trdo jeklo težje aplicirati in zaradi tega tudi v gotovih primerih sluznico bolj draži ter bi logično v starejši človeški dobi povzročilo eventualno obolenja v ustih.
Knjiga je opremljena s 116 slikami na lepem, belem papirju ter jo je avtor izdal v samozaložbi, Ljubljana, Vodmatska 3. Knjigi se pozna, da jo je pisal avtor, ki ima dovolj lastnih izkušenj, zato je mar-sikater6 znano tehnično metodo modificiral kar samo olajša delo v laboratoriju in zboljša kvaliteto tehničnega dela.
Tudi za zbrane slovenske zobotehmč-ne izraze smo mu hvaležni.
Pisatelj ni namenil knjige samo zobozdravnikom, ampak tudi dentistu m zo-botehniku. V odlični meri bo služila svojemu namenu ta knjiga, katera je sad dolgotrajnega študija in napora.
Dr. Logar France.
Dve domobranski pesmarici
»Danes se je slovenska narodna pesem preselila v domobranske vojašnice, kjer veže in druži domobrance iz vseh krajev naše lepe domovine.« Tako je na: pisano v uvodu knjižice »Domobranci pojemo!«, ki je izšla z notami vred in ilustrirana v Trstu. 28 pesmi vsebuje ta lep albumček narodnih pesmi, kakor jih pojejo slovenski dom«hr«T!ci v Tr*h» in
kakor je napeve priredil A. Rohr, ilustriral pa domobranec Ludvik Debeljak, »Narodna pesem je duša naše domovine. Kdor ljubi domovino, poje narodne pesmi v domačem krogu in v vojašnici. Slovenski domobranci, ostanimo svoji pesmi zvesti! Tovariši, zapojmo!« Tako pravi dalje uvod v to knjižico, ki ima namen po Tržaškem in Goriškem širiti slovensko narodno pesem. Lepa in priročna zbirka je izšla v sekiricah stiri-glasno, kar je značilnost naše fantovske pesmi. 28 napevov iu tekstov najlepših slovenskih narodnih pesmic, med katerimi sta za tisto pokrajino značilni >Bar-čica« in »Soča voda je šumela«, potem pa tudi poleg narodnih vojaških dve najbolj priljubljeni domobranski »Legijo-narji, domobranci, svojo zemljo ljubimo« ter »Oče, mati, bratje in sestrč ...« Knjižica je resnično hvalevredna spremljevalka slovenskega vojaka ter bo gotovo imela velik vpliv na razširjanje slovenskega zborovskega petja na Primorskem, pa tudi pri nas.
Istočasno pa je izšla v založbi Zupana Hermana v Ljubljani ter z risbami Tršarja Marjana in Garbajsa Janeza lična žepna zbirka Slovenskih narodnih pesmi, ki pa ni prvenstveno namenjena zgolj domobrancem, temveč vsem prijateljem slovenske narodne pesmi, potem pa seveda ludi domobrancem, za katere, je dodan poseben »dodatek slovenskih vojaško domobranskih pesmi«. Ta zbirka nima sicer not, ker pri nas niso potrebne. vsebuje pa BO pesmi najlepSih in naj- , bolj znanih slovenskih popevk. Izredno j posrečena žepna oblika omogoča, da jo j lahko nosi vsak domobranec in vsqjt člo-
vek s seboj ter lako v vsaki družbi lahko sprosti svojo notranjost in zapoje ob tekstu, ki ga ponavadi tako radi pozabljamo, slovensko pesem. Začenja sc s prelepo pesmijo »Slovenec sem«, na kar preide izbor na najlepše in resnično izbrane popevke, ki morajo tvoriti -»repertoar« vsakega slovenskega fanta. Izbrane so resnično z okusom in veliko srčno plemenitostjo. (Omenjamo, da prinaša tudi dolenjskemu ,enemu starčku' gorenjski abstinenčnf pendant, ki se je tudi že udomačil pri mladem rodu ...) Odlika te pesmarice pn jo predvsem v lični opremi. Marjan Tršar in, Janez Gnrbajs sta vsaki pesmi narisala lepo vinjeto. ki predstavlja prizor dotične pesmi. Risbam se pozna, da sta jih delali dve roki, ki pa sla celotni opremi vtisnili pečat izredno lepe in umetniško opremljene knjižice. Svoj čas sem videl podobno izdajo komunistov, da ne govorim o notranji vsebinski ureditvi: komunističnim internacionalnim tendenčnim in vsemo-gočejezičnim propagatorskim pesmim je tn postavljena naproti resnično slovenska <Iuševnost v pesmi in sliki, srčni utrip človeka, ki se zaveda, da je Slovenec in slovenski domobranec.
Obe izdaji priporočamo in želimo, da bi se razmnožili čim bolj med našimi fanti ter naj s takim slovenskim petjem prekvnsita vso našo mladino in ves naš narodi	td.
Popravi v včerajšnjem delu kriti-ke in dostavi stavku: »res pa posedujejo te tri lastnosti samo tri kovine: Au, Pt« — kakor se vidi samo po sebi iz stavka, da manjka — še Pd!
Kaj je novega pri naših sosedih?
11 Gariee	■
Verdijevo gledališče urejeno. Kakor znano, je bilo v avgustu Verdijevo gledališče poškodovano. Zdaj pa so ga že lepo popravili in ima spet svoje staro lice. V njem se bodo spet začele predstave, vendar zaenkrat samo za nemško vojaštvo.
Nov predsednik okrožnega sodišča. Za predsednika goriškega okrožnega sodišča je bil imenovan domačin, svetnik Vidiuan.
Izročitev tropin. Po odloku goriškega prefekta morajo kmetje izročiti tropine. Cene za en stot najboljših tropin je 40 lir in en liter žganja, za vse druge tropine pa bodo dobili po 36 lir in en liter žganja.
Zaključek slovenskega tečaja.^ Dne 30. septembra se je zaključil v Gorici pripravljalni pouk slovenščine zu učence ljudskih in srednjih šol. Delo je bilo utrudljivo, saj je bila otrokom prvič dana možnost, da so se tudi v tej pripravljalni šoli učili materinščine. Slovenska pesem, ki je otroke bodrila, je pomagala, du je šlo lažje
RDEČAKOLOBOČlJfl
Partizane smo rešili, grb jim pravi podelili. Kup šal in slik za lir 10.—.
Dramsko gledališče
Sreita, U, oktobra, ob IS: »Jakob Ruda«.
Red Sreda.
Četrtek. I!, oktobra, ob 18: »Kar hočete.«
Red Četrtek.
Ivan Cankar »Jakob Ruda«. Osebe: Jakob Ruda, posestnik na Drenovem — M. fckrbinšek, Ana, njegova hči — V. Juvano-va, Marta, njegova sestra — Kraljeva, Ivan Dolinar, slikar — Jan, Peter BroS, podjetnik in trgovec — Kovič, Dobnik, posestnik in gostilniSnr — Cesar, Aluia, njegova hči
—	M. Skrhlnškova, Koželj, inženir — Na-Ver/f' Justin, učitelj — Blaž, Košuta, prejš-SjTTTudov pisar — Brezigar, trije delavci
—	Dolinar, Miklavo in TomažiS. Režiser M. SlrrtiVnšek.
""'Vstopnice, kupljene ta predstavo Shakes pearejeve komedije »Kar hočetec. k| bi se Imela vršiti za rcil četrtek dne 5. t. m., p« Je bila zaradi omejitve električnega toka odpovedana, veljajo za jutri, ko se bo vršila la predstava zu red Četrtek.
Operno gled^IišCe
Sreda, 11. oktobrn: Zaprto. Četrtek. 1!. oktobra, oh 18: »Faust«. Izven. Cene od 60 lir navzdol.
•Oddilalitt HmfIbi Mnniha prlmarjc
RADIO L3UBL3 ANA
Dnevni spored za 11. oktober:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročita v slovenščini
—	12 Glasba /.a premor, vmes 12.80 Poročila v nemščini in slov., napoved spore«la — H Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj
—	17 Poročila v nemščini in slov. — 17.15 Otroško uro vodi Maša Slavčeva — 17.40 Jakost vetrn 12 — 18.15 Majhna jo filozofija moja — 19 Slovenske napeve poje tcrcet sester Finkovili, pri klavirju M. Lipovšek — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Koncert Ljubljanskega komornega dua: Anton Trost, klavir, Jan Slajs, violina — 21 Pisana ura — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Prijetni spomini — 23 Prenos osrednjega nemškega sporeda.
učenje abecede in z njo vred pravilno pisanje in čitanje. Starši so svoje otroke pridno pošiljali v ta tečaj, otroci so pa že s tem, da so radi žrtvovali svojo počitniško prostost, dokazali, kako radi bi se naučili čim več in kako ljub jim je materinski jezik.
Požrtvovalni učiteljski zbor, ki je z velikim trudom poučeval v teh pripravljalnih tečajih, je izvrstno rešil težko nalogo. Zaključna ura je jasno pokazala, da so se otroci veliko naučili. Tako so se pripravili zn reden pouk v šoli, ki se bo kmalu odprla.
Poseben dopust za akademike, študentje, ki morajo polagati izpite, so po odredbi nemškega svetovalca za čas od 7. do 11. oktobra oproščeni dela.
Iz Trata
Racioniranje vžigalic. Od 1. okt. dalje je prodaja vžigalic v Tržaški pokrajini racionirana. Vsak prebivalec dobi mesečno 200 navadnih in 50 kuhinjskih vžigalic. Vžigalice bodo razdeljevali istočasno z razdeljevanjem tobaka in soli.
Iz duhovniške službe. Ker je bil
mons. Kazimir Rovis imenovan za župnika na Skednju, je Ji", za tajnika škofijske kurije imenovan dosedanji podtajnik Alojzij Škerl. Novi podtnj-nik pa je Remigij Carleti. Pater Josip Gregar je bil prestavljen iz župnije Sv. Antona v Itojan. Novomašni-ka Alojzij Kalac in Natal Milanovič sta bila dodeljena v Istro in sicer prvi za kaplana v Pregarje, drugi pa v Lanišče pri Buzetu.
S Spadnje Štajerskega
Žalna slovesnost v Mariboru. — Na
mariborskem .pokopališču na Pobrežju so se svojci, prijatelji in tovariši jjoslovili od inženirja Rudolfa Kastelica, ki eo ga umorili tolovaji. Zastopnik štajerske domovinske zveze je orisal življenje rajnika in se s prisrčnimi besedami poslovil od njega.
Oblasti zbirajo star papir zaradi pomanjkanja surovin, poroča »Tagespost« z dne 6. okt. 1944. V ta namen naj se po uradih poberejo tudi vsi stari akti, ki niso več potrebni in tudi no zgodovinsko važni, in naj se oddajo pristojnim zbiralnim oblastem.
Motorno kolo je povozilo 84-letno Ju-lijano Jelen s Tezna pri Mariboru in jo poškodovalo na glavi, tako da so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Kolesarska nesreča. — V temnem jutru je nedavno 27 letni delavec Alojzij Vidmar iz Zreč s kolesom tako zadel v drugega kolesarja, da sta z glavo butnila drug v drugega in si je Vidmar .razbil čelno kost, jvoškodoval oči in si jiretresel možgane. J'repeljali so ga na graško kliniko. Drugemu kolesarju pa se ni nič zgodilo.
Vodstvo po starem Mariboru. — V okviru mariborskega ljudskega izobraževalnega zavoda vodi profesor Franc Baš, kustos mestnega muzeja, tozadevno občinstvo po starih mestnih predelih Maribora.
Površno delo je kaznivo. — Ključavničarski pomočnik, 32 letni Anton Di-mitrovič iz Brežic, ki je bil zaposlen v nekem graškem podjetju, je s svojim površnim delom zagrešil kaznivo dejanje iu je bil obsojen na tri in pol leta ječe.
Kaznovani kršitelji prehranjeval, predpisov
Seznam
izrečenih kazal zaradi draginjsklh prekrškov za dobo od 1.—30. sepAtembra 1944:
Zaradi neoznačbe cen In prodaje vina ter drugega blaga po neodobrenlh In pretiranih cenah so bili kaznovani i globo:
Smole Angela, poslov., Na Korošci 5, 500 lir (zaplemba 254 zav. popra); Gruden Marija. trg., SkotljU-a 11, odst. okr. glav. v Lj.; Togačnik Ana, trgovka, Pod Trančo 1, 200 lir; Imeri Ismall, branjivec, Aljaževa 19, 500 lir; Mahni« Zofija, modistka, Zaloška 22, 200 lir; Zakrajšek Egon, tapetnik. Ulica 3. maja 4, odst drž. tož.; Avsec Frančiška, pre-kupčevalka, Dolenjska 12, odst. drž. tož.; z globo 500 tir: Sterle Danica, gosp.. Ižanska cesta 223, Premrl Franc, trg., Malgajeva 10, Kortika Franja. trg.. Vrtača 3; Klopčič Ma. rija, gosp., Celovška 43, 200 lir; Maire Hen-ri, .trg., Prešernova 9, 1000 lir; Mizerit De-ziderij, posl., Gosposvetska 1, 1000 lir; Flai-sor Ana, trg. pom. .Vrtača 3, 500 lir; Ra-madanovič Ramadan, slašč., Aljažova 19, 1000 lir; Bostele Pavla, gosp., Hradeckega 36, 500 lir; Bizjak Marija, trg., Celovška 71, po-svarjena; Sajovio Slavka, trg.. Stari trg 6, 2000 lir; Radovan Rudolf, tapetnik. Mestni trg 13, 2000 lir; Gartner Mihael, trg., Ob Ljubljanici 31, 500 lir; Hren Frančiška, gost., Verd 8, odst. okr. glav. Lj.; Lombnr Ana, gost.. Vodnikova 65, 500 lir; Mendušič Marija, gost,. Trnovski prislan 4, 1500 lir; Za-jeo Milovan, optik in urar. Gledališka 16, 2000 lir; Zupančič Franja, pos., Zavoglje 4, 200 lir; odst. okr. glav. v Ljubljani Sušter-šič, posestnik. Sp. Hrušica 10, Kuinše Ana, gost., Notranje gorice, Kočevnr Frnne, gost., Vrhnika, Svabičeva 20, Doleno Frančiška, gost., Vrhnika, Cankarjev Irg 3, Kogej Olga, gost., Vrhnika, Stara cesta 8, Brenčič Cilka, gost.. Stara cesta 44, Lenaršič Mari-ja, gost., Log 19; po 1000 lir Rozman Franc, gost.. Sv. Petra 85, Zejn Anica, trg.. Mestni trg 20; Primožič Tone, gost.. Cesta VIII-6. posvarjen; Hajrula Džemal, tinažileo čev. ljev. Pred škofijo 15, 1000 lir; Kurtovič Be-čir, snaž. čevljev.. Pred škofijo 15, 500 lir; Siračič Franc, snaž. čevljev, Linhartova H 100 lir; Bratok Jakob, snaž. Čevljev, Cesla 800 tet Ljubljane 14, 100 lir; Predalič Stan ko, trg.. Kongresni trg 4, 500 lir; po 100 lir Golobič Alojzij, izvošček, Ižanska 18, Ljubi Matija, izvošček. Hrenova 27, Gregorič Marija. branjevka, Streliška 10; po 1000 lir Soklič Ana, trg.. Pred škofijo 12, Oset Jo ško, trg.. Dunajska 1, Kavčič Fani, g««t., Celovška 180; Lozič Milenko, gost., Gledališka 2, 2000 lir; po 200 lir Letnik Frane, čistilec obal ve, Vel. čolnarska 10, Logar Anton, grafik, Sv. Petra 38, Rajšič Stevan, trg.. Prijateljeva 8; Ordodolnik Karolina, bra-
njevka, Dunajska cesla, posvarjena; Premrl Franc, Ciril Metod. 97, 500 lir (zapl. 16 kg hrušk); Milaim Mehmcd, slaščičar, Šelenbur. gova 1. 1000 lir; po 250 lir Lapuh Gustav, dimn. mojster, Glinška 3a, Kušar Ciril, dim, mojster. Cesta v Koseze, šetina Rajko, dim. mojster. Stranska pot 15, Petelinšek Rudolf, dimn. mojster, Cesta v Mestni log 9, Bibič Ivan, dimn. mojster, Streliška 24, Križanič Jože, dimn. mojster, Stari trg 2-IIL, Bizjak Ferdinand, dimn. posl., Jegličeva 29; Spl-tzer Ivan, dimn. posl,, Emonska 2, Bizjak Henrik, dimn. posl., Smartinska 6; po 300 Ur Rogel Vaclav, dimn. mojster. Sv. iPetra 7, Rogel Peter. dimn. mojster, Verovškova 21. Kraševco Stanko, dimn. posl., Pred Konjušnico 2, Lipnik Janko, dimn. mojster. Ilirska 12; po 500 lir Verhoveo Frano, dimn mojster. Cesta VII-16. .laklin Ivan, dimn post.. Celovška 78, Blažič F.dvard, dimn. mojster. Krakovska 43; po 750 lir Klančar Ivan, dlinn. mojster, Koroščeva 12, Udovič Andrej, dimn. mojster. Krakovska 9, Kernc Rihard, dimn. mojster. Idrijska 9; Tomšič Franc, gost.. Rimska 4, 5000 lir; Robič Fra-njo, gost., Dunajska 8, 2000 lir.
Zaradi nedovoljene prodaje kruha, nedovoljenega posedovanja moke, soli in drugega blaga so bili kaznovani z globo:
Korcloo Marija, lastn. mlekarne, Kongresni trg 15, 500 lir; Pusovnik Frančiška prodajalka. Sv. Petra 46, 500 lir; Zorko Franc, pek. mojster. Celovška 68, 1000 lir (zapl. 864 kom. krušnih hlebčkov); Novak Antonija, gosf>., Gosposka 8, oproščena Slramšak Ciril, invalid, D. M!.* v Polju 193 odst. drž. tož.
Zaradi tihotapstva z mesom, prodaje na črni borzi ln postrežM gostom ob prepovedanih ilneh so biti kaznovani t globo:
Senica Alojzij, gost., Gosposvetska 16, 1000 lir; Andolšek Ana, gost.. Dunajska 13, 1000 lir; Miiller Viktor! zas.. Mestni trg 37, 2000 lir (zapl. 2 tel. glavi); Dolničar Ivan, mes. mojster, Janševa 6, 200 lir (zapl. 69 kg govedine); Simnič Peter, trg. potnik, Žolez-nikarjeva 6-1., aretaciyja odst. okr. glav. (zapl. 16.70 kg svinjine); Zalar Stane, posl.. Kolodvorska ul. 29, aretacija odst. g. Duschi.
Zaradi neupravičenega prejema dodatnih odnosno živilskih kart so bili kaznovani:
Podbevšek Urh, delavec. Cesta v Mestni log 53, ln Lavrič Alojz, delavec, Logatec, 6ta obila odstopljena drž. tož.; Fister Zofija, zas. uradnica, Prijateljeva 1, 1000 lir globe.
Zaradi oddaje premale količine mleka Prevodu je bila kaznovana z globo 2000 Ur Hubad Frančiška, gosp.," Celovška 257.
Zaradi neupravičenega povišanja stanarine je bil odstopljen drž. tož. Scharlach Matija, natakar, Mestni trg 3-III;
Novice iz naših podeželskih središč
Iz Novega mesta
Zaščita starinskih slik
Vsem Novomeščanom, pa tudi mnogim drugim je znano, kako krasno zbirko dragocenih starinskih podob, slikanih na steklo ima v svojem stanovanju v Irči vasi g. Kolenc Florjan. Mnoge od njih so res irave in dragocene umetnine. Imenovani e te slike nakupil kot vnet zbiratelj tovrstnih slik, po vsej Dolenjski pa tudi od drugod jih je mnogo prinesel, zlasti iz Gradca, kjer je v mlajših letih dolgo služboval. Te slike ima v svojem stanovanji nameščene v eni izmed sob, celo po stro-iu, ker je na stenah zmanjkalo prostora. Dobe se med njimi tudi slike, slikane na pločevino in les, mnogo jc tkanih v zlatu in srebru, mnogo je močno pozlačenih ali okovanih z zlatom in srebrom. Slike predstavljajo ne le veliko materialno vrednost, nego še večjo znanstveno. Na Dolenjskem, kjer je bilo svoj čas takih slik zelo veliko, jih posihmal ne bo več dobiti. Ze razni prekupčevalci so tega blaga iz Dolenjske mnogo odpeljali, danes pa, ko je vsa Dolenjska lakorekoč eno samo pogorišče, ena sama razvalina, so bile uničene še tiste slike, kolikor jih je po posameznih krajih ali hišah še dobiti. Vsled tega predstavlja zbirka g. Kolenca še toliko večjo vrednost, ne le morda za kakega zbiratelja tovrstnega blaga, nego tudi za narod in znanost, zlasti za umet-riostnozgodovinsko znanost. Nikakor bi ne bilo napačno, da bi se ta redka zbirka od merodajne strani primerno zaščitila, vsaj za čas dokler traja vojna. Vsaj na ognja varen kraj naj bi se premestila, sedaj namreč ni zbirka, ki je nameščena v mali leseni hišici, prav nič zaščitena pred ognjem, kajti če bi se hiša vnela, bi iz nje absolutno ne bilo mogoče ničesar rešiti. Lansko leto je sicer precej daleč od hišice padla bomba lažjega kalibra, toda hišo je precej pretreslo in je več slik popadalo na tla ter še razbilo, kar je vsekakor velika škoda.
Nesreča na podrtem železniškem mostu. Prav za prav bi to, kar se je tam zgodilo, mogli imenovati srečo v nesreči. Pred nekaj dnevi se je vračal iz mesta domov v Irčo vas znani zbiratelj starinskih predmetov, zlasti na steklo slikanih odob, g. Kolenc Florjan. Mesto da bi po končanih opravkih zavil domov po daljši poti skozi vse mesto, je ubral krajšo pot, po najiol podrtem novomeškem železniškem mostu. Mož je srečno prekoračil razbitine, in ritenski stopil na lestev, ki je prislonjena na vrh mostu jn vodi od tam do kamenitega nasipa, ali bolje rečeno ogromnega kupa kamnitih klad, ostankov mostovega opornika. Pa je menda že nerodno stopil, noga sc mu je izmaknila s klina in Kolenc je omahnil z lestve ter padel kake štiri metre globoko na kup
TEL KINO »UNION« nn
Ljubezenski roman mladega dekleta »NJEN PRVI DOŽIVLJAJ« lise \Verner, Johannes Rlemann. Volker v Collande. P r e d s t a v e ob 1( ln 11.15.
T|L KINO »SLOGA« nu
Krasna komedija po Scbnelder-Foratlo-vem romanu »Poletna opojnost« »ZAKAJ LAŽEŠ ELIZABETA?« Carola Hobn. Paul Kichter. Predstave ob It Im 191
"L KINO »MATICA«
Priljubljeni PanI Javor, šarmantna Erszl Stmor in lepa Klari Tolnay v romanci ljubezni ln plesa
»VIZIJA NA JEZERU«
Predstave ob 1» in 191
+
kamenja, kjer je obležal z razbito gi. in potplčeno roko. Kljub svojim 77tim le-tom pa se je mož neverjetno hitro opo-mogel in se s pomočjo nekega moškega, ki je prav tedaj prišel tam mimo spravil na noge in se podal s krvavečo glavo v moško bolnišnico, kjer so ga takoj pregledali in obvezali ter ga hoteli pridržati v bolniški oskrbi, kar pa Je energični Florjan odločno odklonil. Sedaj se nahaja v domači oskrbi. — Komur Je znano kako žalostno izgleda razvalina našega, nek',č tako ponosnega železniškega mostu, in ve, da te nevarne razvaline uporabljajo ljudje, zlasti delavci, ki delajo v mestu, kot pešpot, da si skrajšajo tako doleo pot do doma, mora priznati, da io j* Koleno še kar dobro ?odnesel«. Saj hi sft gladko lahko ubil, ali pa vsaj roke in noge polomil.
Nočna nevihta. V noči od 17. na 1R. t. m. je zadlviala nad mestom strahovit« nevihta, z bliskom, gromom in strelo. Dp/, je močno padal, vendar kaj hujšega ni bilo. Dežja smo bili prav za prav že zelo potrebni, le žal. da je padal samo kratek čas. Ze v četrtek dno 17. avgusta so sa nakopičili nad mestom težki črni oblaki, padlo je nekaj dežja, in celo zrn toče, vendar so se oblaki, ki so bili videti tako pogubonosni, razgubili. Verjetno pa je, da je kje v bližini padlo kaj več dežja, upaimo, da ne toče.
Vinska letina t Trški gori lefos n« kaže posebno lepo. Mnogi vinogradi so popolnoma opustošenj, mnoui sploh oh. delovani niso, kar pa je, zlasti v višjih legah, rje zelo slabo. Nekaj Je krivda od toče, ki je pred nedavnim padala po Trški gori. največ pa menda to, ker ni galice za škropljenje. Vino bo torej ob novini verjetno precej slabo in drago. Po gostilnah točijo vino že po lir 45 do 50, kar ni prav za prav nič čudnega, č« pomislimo, da vina v bližini mesta sploh ni več dobiti, in morajo gostilničarji daleč tja proti Kostanjevici, Sv. Križu ali v Škocijanske vinske gorice za njim, kjer ga morajo že na mestu precej drago plačevati. Velika verjetnost je torei, da ho vino ob novini zelo, zelo drago, in se mu bo pač treba odpovedati.
Kaj komunizem rodi, kako razdira domove, kako je odkritosrčen in kakšen jc njegov pravi obraz — vse to vam na pretresljiv način slika knjižica
UKRAJINA JOKA
Knjižico lahko dobite v upravi »Slovenca« in pri vseh kolporterjih za ceno lir 3.—.
MALI OGLASI
(Službe I
dob« j
GUNNAR GUNN ARSSON:
Nil BREGU ŽIVLJENJA
----Roman
31
Tedaj je prišla kava — kot rešiteljica. Pogovor o dražbi jc zamrl. Molče sta pila vsak svoj ti kavo. Faktor je venomer ponujal pecivo in prosil Fin-nurja, naj si ga vendar vzame. Slednjič je šel po konjak in dva kozarčka — natočil je in ponudil. Trčila sta prijazno, a mrzlih oči. Še ena smotka je bila jionudena in prižgana. Potem, se je faktor naslonil nazaj na stol.
»Saj ne vem, dragi inoj, ali vam je že prišlo na uho, da se kanim spomladi postaviti za kandidata v deželni zbor?«	•
Zdaj je bil miren, kar je tudi sum občutil.
»Res, slišal sem,« je odkrito odvrnil Finnur. Niti malo se ni menil pretvar-
^'»Sem si mislil.« je faktor spet po-Tzel. »Soj sem zdaj pa zdaj tndi sum spregovoril kako besedo o tem. Ni vzroka, da bi še dalje skrival, i a .sklep sem storil po zrelem presodku. Ne da bi precenjeval sam sebe -da bi se hotel kosati na karsen sebno S svojim odličnim
ali koli na-
sprotnikom Sero Sturlo. sedanjim poslancem tega okrožja! Vendar menim, da bi bilo prav, če bi prišlo v zbornico malo več aktivnih trgovskih ljudi. Kako pa mislite vi o tej stvari, gospod občinski predstojnik?« je nenadoma smehljajoče'vprašal Finnurja.
Ta se je za hip zagledal predse in ni koj odgovoril. Faktor je jc po tihe m že veselil zaradi svojega dobro pomor jenega napada.
Tedaj je Finnur dvignil glavo, mu mirno pogledal v oči in dejal:
»Ko me že tako naravnost vprašate, gospad Thordsen, tedaij vam bom tudi brez ovinkov odgovoril. Prav pravite, da nam manjka trgovskih ljudi v zbornici, če mislite s tem ljudi / udejstvo-valno silo in širokim razgledom. Iny-mo numreč mnogo lenih in brezdelnih poslancev, ljudi, ki bi bilo bolje, da ne bi nikoli sedeli v deželni zbornici in ki so brezvestni koritnrji, kratkovidni strankarji in bedasti čvekači Tak pa Sera Sturla ni - in vi. gospod faktor boste gotovo prvi, ki boste to ixitrdili! Po moje ja Sera Sturla eden
najboljših mož, kar jih je v zbornici, in menim, da si je tako svest naklonjenosti svojih voiilcev, da bi se slabo izplačalo načeti borbo z njim. Večidel njegovih voiilcev — z menoj vred — ga je svoj čas vendar pozval, naj nastopi kot kandidat, pa se nismo nikdar jiokesalil Seveda ni moj namen, da bi na kakršen koli način dajal vnemar vaše sposobnosti, saj jih nc poznam in tudi ne morem imeti nobenega mnenja o njih. Vendar mi boste brez dvoma potrdili, da jo povsem naravno, če se človek drži moža, čigar zmožnosti pozna in jih visoko ceni, namesto da bi ga pustil na cedilu zaradi kakega še no preskušenega kandidata — pa bodi, da je v resnici še tak odličen človek.«
Faktor se je malce prisiljeno zasmejal. rekoč: »Ali ni to precej konservativno stališče, dragi moj? Če bi zmeraj tako sklepali, potem ne bi nikoli kak nov človek prišel v zbornico. Seveda, nekaj lepili lastnosti pa je pač v vsakem človeku.«
»Saj mene prav nič ne briga,« je Finnur odvrnil, »ali boste kandidirali ali ne. To jo vaša stvar. Odgovoril sem vam prav tako odkrito, kakor ste vprašali. To |ia je moje neomajno mnenje, če že hočemo v zbornici kaj pospraviti — in jaz nisem proti temu — potem vendar ne bomo začeli s tem, da bomo svoje najboljše može ven pometali!«
Rešena zemskega trpljenja jc odšla k Bogu po plačilo naša ljubljena žena in teta, gospa
Marija Kogovšek
roj. Rupnik
trgovka
Pogreb drage pokojnice bo ob 4 pop. iz hiše žalosLi nn pokopališče v Dol. Logafec. Dol. Logatec, 9. oklobra 1944.
žalujoči: mož. nečak Tone Rnpnik, nečakinja Fani Jokič in ostalo stflodstvo.
»Glede na nenadomestljivost Sere Sturle v zbornici nisem povsem istih misli z vami. Saj imamo dovolj duhovnikov tam. Res, odličen človek je, vendar — da bi bil kaj j>osebno podjeten, pa le ne morem reči. Ima pač izvrstne govore, vendar ni zadosti, da si dober govornik.«
»Kajpa — tudi jaz mislim tako,« je odvrnil Finnur. »Toda Seri Sturli le ne moremo očitati, da ne more zmeraj jirodreti s svojimi predlogi. Saj ni v zbornici le on gospodar!«
»Saj, saj. Vendar ne vem, ali mu nekatere njegovo odlične lastnosti kot človek in župnik ne. omejujejo pogajanj. Brez dvoma je bolj prilično, če človek popušča, ko pa da je tako brezpogojno pravičen. Mimo tega — če bom kandidiral — bom kandidiral rajši tam. kjer imam več prilike za uspeli, ko ondi, kjer me nihče ne pozna — in tedaj se ne morem ozirati na to, da se bom moral boriti s človekom, ki ga tako zelo sjKištujem.«
Faktor je umolknil in sedel nekaj časa povsem tiho, ko da bi čakal na odgovor. A ko je občinski predstojnik molčal, se je hreščeče zasmejal in nadaljeval:
»No — po vsem tein že zdaj vidim, da od vas ne smem pričakovati kake izdatne pod|iore. Pač pa,« zdaj se je zresnil in je vsako besedo posebej poudaril, »bi me veselilo, če bi smel upati, da mi ne boste dejansko zoprvali.«
POŠTENO DEKLE •prejmemo kol pospo-dinisko pomočnico k J članski rodbini. — Slnžba stalna. Plača in hrana dobri. Vprašati Oražnova 3/1.	(b
Pošteno in pridno DEKLE sprejmem takoj ali po dogovoru. - Hrana in plača dobri. Naslov t upravi »Slov.« pod št. 9034.	(b
SLUŽKINJO
pošteno in čislo, sprejmem k otroku in t pomoč pri gospodinjstvu. Plača 400 lir in vsa oskrba v hiši. Naslov t upravi »Slov.« pod št. 9041.	(b
I Sobe I
oddajo |
PRAZNO SOBO lepo, oddam takoj boljšemu gospodu ali zakoncema brez otrok. Muzejska 7-V., vrata št. 151.	(s
I Poizvedbe!
Kolesarsko KNJIŽICO
z osebno izkaznico na ime Rozman Marija sem izgubil ▼ soboto 7. i. m. Oddati na naslov, ki je ▼ knjižici.
ANTON FLORIJAN.
je naproSen, da pusti svoj -^aslov v upravi >Slovcncac.	(e
j Prodamo j
MOŠKI ca*£|f ftt
nizki, rjavi, fj| P star material, usnjena podloga, fina izdelava, skoraj še novi, naprodaj. Dolenjska e. O, pritličje, levo. (I
MOŠKE ČEVLJE visoke, črne, št. 41-42, skoraj nove, prodam. Naslov ▼ upravi >SI.< pod št. 9046.	(I
j Kupimo 8
J VEČJE PECI na žaganje, ▼ pošte? pridejo »arno dobro ohranjene — kupimo. Brata Vlaj, Wolfova 5.
Kopat tekstil
POZOR! jem vreč« la tm tekstuD« odpadke lei plačam po najvišji ee. »L GREBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana.	Ik
RJUHE, KAPNE
posteljno perilo, bri-sače, razno moško in damsko perilo kupim stalno in plačam najboljše cene. — Kupim tudi druga razna oblačila event. prevzame.nl ista v komisijsko prodajo. Hinko Privšek ■ Gradišče 7 (nasproti Dramskega gledališča.
I živali I
ZDRAVEGA KONJA
8 let starega (Tolar, šimel) prodam. Gro suplje 28 — gostilni Tišler.	(j
Finnur je dvignil obrvi, a je mirne odgovoril:
»Če zahtevate na to plat kako ob; ljubo od mene, gospod faktor, teda; boste, žal, razočaranj.«
Po faktorjevem obličju se je začeb počasi širiti temna rdečica, najprej če; oči, nato jio sencih in navzdol po licih »To me boli,« je počasi in s po udarkom odgovoril. »Saj je bila najin; zveza zmeraj najboljša. Ne bi rekel da ste mi naravnost zahvalo dolžni — vendar bi dejal, da smem — pričako vati od vas — neko obzirnost...«
»Če naj «zveza» pomeni trgovska zvezo — in kake druge zveze vendar n bilo med nama —« je Finnur resnobne odvrnil, »tedaj sem vam res dolžan zahvalo in obzirnost, in sem tudi PJ1' pravljen, da vam obe izkazujem, kje-1 koli ne bi to nasprotovalo mojemi prepričanju in moji vesti.«
Faktor se je precej togo zasmejal »Zahvalim se vam za to! Vendar... Bil je prekinjen. Njegova žena j odprla vrata in spustila Kritija v sob< Ta nejirilična prekinitev mučnega raz govora ga je spravila iz njegovegt težko pridobljenega ravnovesja.
Čim je Kritija vrgel ven in je zale putnil vrat za njim, je hodil neka časa dolgih korakov gor in dol. Nat se je divje okrenil k Finnurju, ki j mirilo in malcc jiorogljivo smehljaij se prisostvoval temu — po njegovcl mnenju — smešnemu prizoru'