ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 25. JANUARJA 1931 ST. 4 MOTIV IZ PODKORENA FOTO J. SKERLEP 20 Z božičevanja na našem dvoru Kraljeva garda pelje v dvornem vozu badnjak za našo kraljevo rodbino na pravoslajvni sveti večer, t. j. na naš praznik sv. Treh kraljev. Naš zun. minister V. Mariuković v spremstvu šefa centralnega pres-biroja M. Marjanavića, pred odhK*-dom na sedanje zasedanje sveta Društva narodov v Ženevi. Spodaj: Svečane otvoritve muzeja in knjižnice belgrajske občine: predstavi-telji raznih kotrparacij in institucij med govorom župana Nešića. Belgrad se zadnja leta razširja prav z ameriško brzino in kar je občina v prvih povojnih letih zamudila, skuša zadnja leta desetero nadomestiti. Med drugam so dne 11. p. m. svečamo oitvorili tudi novi mestni muzej in knjižnico. V marsikakem pogledu bi si lahko vzel Belgrad za zgled tudi naiš ljubljansiki občimski svet, ki nima za nekatera važna vprašanja prav nobenega zmLsla. O tržnici se govoriči že 30 let, a je še danes nimamo, za šolstvo imajo vse kmetiske občine boljše preskrbljeno nego ljubljanska, novi maigi-strat je že s stališča boljšega poslovanja mestne uprave krvavo potreben, a v sedanjem magistratu bi se dala krasno namestiti — velika javna občinska knjižnica in meseni muzej. Žalna služba za pokojnim velikim francoskim maršalom Joffre-om se je vršila tudi v Belgradu in sicer v francoski katoliški cerkvi. Ude-ležilai se je je vlada, generaliteta, številni drugi od-ličnjaki in celo sam kralj Aleksander. Zgornja slika nam kaže vladarja, ko zapušča cerkev. Na levi: Filodor, dosedanjih romunski poslanik na našem ^ dvoru, ki je bil pred kratkim ' upokojen, njegov namestnik ' bo Guranesko. i Na desni: Princ Takamatsii, brat japon. cesarja, v sprem-1 stvu kneza Pavla v Belgradu. j B. Peček, eden najuporabnejših in najbolj priljubljenih igralcev našega Narod, gledališča v ulogi kneza v opereti >Maficotte«. Na desni: Skupina mengeških fantov in deklet v gorenjski narodni noši, ki so lani ponovno nastopali pri raznih slavnostih in prireditvah. Spodaj: Fantje od fare. Slovenski fantje, ki služijo pri kraljeivi gardi v Belgradu in ki so prideljeni gt'rdnemu domu na Topčideru pri Belgradu, žele vsem našim naročnikom in bralcem srečno noivo letm Spodaj na desni: Novi oltar kapelice v Novi bolnici v Trbovljah. Kip Brezmadežne so nabavile ss. usmiljenke z darovi raznih doibrih src. Oltar je bil nedavno slovesno blagnislovljen. Na levi: Jugoslovanska kolonija v Berlinu pozdravlja naišo radijsko oddajno postajo. Med podpisi je tudi ime znamenitega tenorista JoiS. Rijavca z družino. Angažiran je zdaj nai berlinsti operi. Spodaj: Nova godba prostov. gasilnega društva v Litiji, ustanovljena šele lani, ki pa že uspešno nastopa pod vodstvom kapel. J. Kelemeničai. Spodaj na levi: Udeleženci šahovskega turnirja med »Slovenjgr. šah. klubom« in »Maribor, dij. šah. klubom«. Turnir je bil zaključen z 9:1 v prid Mariborčanov. Na sliki sta: predsednika obeh klu'bo^^ dr. Pohaar (X) in B. Pušenjak (XX). 2S 29 Paberki iz ki^-ne zgodovine »ZgotLm'ina je učiteljica nar« slišali in brali že neštetokrat. Res je to, oziroma vsaj bila bi lahko, iijvečja in najvažnejša, toda ravno pri tej učiteljici moramo žalibog ugotJnenda še nikoli ni nikogar ničesar naučilai, sicer bi posamezniki, celi celi narodi ne delali neštetokrat kratkovidnih in usodnih napak, v am ravno zgodovina potem na vsaki strani glasno priča, kako hudo incelo krvavo so se potem maščevale nad grešniki. . Toda čeprav vsak dan in powsfpazujemo. kako malo je zgodovina posameznike in cele skupine še naSlejkcprej res, da bi lahko vsaj bila najboljša učiteljica. Glede na to razumljivo, da je bila že od najstarejših časov eden najbolj pri V^nog znanstvenega proučevanja in tudi .zasebnega čtiva. Kajti zgodov morcia najzanimivejši, temveč tudi na j vzgojne jši predmet. Dolžnost t« roda je zato, da ta predmet čim najibolj neguje, kajti čim kak narWlPostovanje do svoje tradicije, izgubi tudi svoje najmočnejše življenske »" "jegov propad je neizogiben Vsa narodna kultura obstoji raivno na ^ '¦.«""'Janju lastne narodne tradicije in naravnost smešni so zato poizkfati tradicijo ter nasilno prestavljati narode v povsem mo^e kolovoze. ,i j i , • r- Slovenci imamo iz naše zgodov^e"' "Ve.oeli. to je Kosovo »Gradivo< in Gruden-Malovo »Zgodomino slo^ef^^a«. ki bi ju morala zopet in zopet odpirati izobraženec in preprost čl^'^n i m 7^5^*^! "® ^""^^*" zadostovali in ti so potem prisiljeniP" «"^'^^/lelil'- Zlasti kulturna zgodovina pridobiva danes vse več in vel^;- -^a te je pa ravno zadnje tetine izšlo v Herderjevem založništvu (F' , K.-I^i ^?""',? znamenito delo .Deut.sche Kulturgeschichte«, ki gG„ ^a^n^v? I'"^'^ ^^'''•^"? dveh debelih, bogato ilustriranih * si„T^^"^' predvsem nemško kulturno zgodo* '"^^lo^enc, s^^^^ ziveli vendaT ze izza srednjega veka skoro nepresta]^^" ^^"!^ "«-m zarad, česar to delo za nL ne bo prav nič manj { T - "^'^ današnje šerife so posnete p^ tem delu, ki''^" ^Pl««"« PO^orno^st in priznanje. Kmetiško delo proti koncu 16. stol.: jesensko delo (po starem lesorezu). Na levi: Notranjščina bolnišnice v 17. stol. Na desni: Vojak-najemnik (Lands-knecht) iz 17. stoletja s svojo ženo, ki ga je spremljala po njegovih bojnih pohodih. Spodaj: Prva železnica med Bud-jejevicami in Lin-zem 1. 1824. »Menuett«, najbolj priljub- j Ijeni ples gospode proti kon- : cu 18. stol. Slika nam dobro ) kaže tudi tedanjo nošo go-i spode. ; Na levi: Tek skozi palice in ustrelitev v 17. stol., drakon-ski kazni za tedanje razbrzdane vojake-najemnike, ki so bili prava šiba božja za j pokrajine, kjer so se naselili. Bogata meščanska soba v začetku 17. stol. Na levi: Nevesta s svatoma iz začetka 17. stol. v južni Nemčiji. Na desni: Prodajalec očal v drugi polovici 17. stol.; s takimi stvarmi so časih krošnja-rili po vaseh. S slike vidimo tudi tedanjo vas. Spodaj : Prvi automobil z motorjem na bencin, ki ga je zgradil 1. 1875. na Dunaju Siegfried Ma-rens. Prvi parobrod, ki je pini 1. 1830. po Donavi, poganjali sta ga veliki kolesi ob obeh straneh v sredini. Ženske frizure bogatih meščanov in plemkinj proti koncu 18. stol. Na desni: Obed v bogati meščanski hiši v prvi polovici 18. stol. Slika nam lepo predočuje tudi način notranje opreme tedanjih obednic. kakor tudi tedanjo obleko. 30 Veletovarna za piščance Stroj in tovarna se bo-defta kmalu polastila res praiv vseh delovnih panog človeka in narave. Karkoli jjogledamo danes in kamorkoli se ozremo, sikoro prav na vseh poljih srečamo že stroj, ki prozaično posega v doslej tako lepo patriarhalno idilo. U-metno valjenje je sicer že dolgo v rabi, toda zaidnje čase se je naravnost industrijaliziralo. V Berlinu je že nekaj časa v obratu prava pravcata tovarna, ki »producira< kar na tisoče piščancev. Tri velike valivnice, izmed katerih ima vsaka pnoi-stora za 15—25.000 jajc in ki se električno segrevajo, zavzemajo posle kokelj. In eldctrika opravlja svoje p(»le baje še mnogo precizneje in enakomernejše nego koklje, zato se je bati, da jih utegne ta mrtva in brezdušna konkurenca oropati njih nai-lepšega dosedanjega opravila in konec biol vsaj ponekod, one prisrčne idile, ki jo predstavlja koklja s tropom piščancev okrog sebe. Kakor koklje, tako uporabljajo seveda tudi te umetne valivnice za' iz-valitev piščancev pri kokošjih jajcih 21 dni, pri račjih 28 dni in pri gosjih 32 dni. Ker more živeti piščanec po takem »iiojstvu« še 48 ur brez hrane, jih takoj lahko po izvalitvi razpošiljajo po železnicah ali aeroplanih na vse vetrove. Izbrane jajčarice v svojih kurjenih knrnikih. Na desni: Piščanci na »tekočem traku«; ena izmed va-livnic, ki vali 25.000 jajc naenkrat. Spodaj: Jajca, izbrana za valjenje, dobijo umetno (obsevanje. Spodaj na desni : Predal z »gotovimi fabrikati in polfa-brikati«. 31 Dr. Karel Kramar, voditelj aekdanje Mladočeške stranke v avstrijskem parlamentu, sedar češke demokrat stranke in glavni pobornik nekdanjega novoslovanskega Na zap>aidu nič novega«. Spodaj na desni: W. A. Mozart, znameniti skladatelj, čigar 175. rojstno obletnico praznujemo 27. t. m. Na levi: Proslava rojstne stoletnice H. Stephansa, ustvari-telja svet. jwstne zveze in organiz. nem. dre. pošte, 7. t. m. Slovesna proklamacija nemškega cesarstva v dvorani ogledal v VersaiUes-u po zmagoviti uem-ško-francoski vojni 1. 1870/71. Dne 18. t. m. je minilo 60 let izza tega važnega svetovno-zgodovinskega dogodkai Slika, delo umetnika O. Guntherja, kaže v sredini pruskega kralja Viljema, ki sprejema, obkrožen od nemških zveznih vladarjev, generalov in državnikov (v ozaidju zastave nemških polkov) cesarsko krono zedinjene Nemčije. Proklamacijo je prebral knez Bismarck. V isti dvorani je bil pa 48 let pozneje podpisan tudi mir a v svetovni vojni premagamo Nemčijo, dočim je Viljem II. izgubil krono in prestol že nekaj mesecev poprej. — Zgoraj na levi: »Želeizni kancler« knez Bismarck. — Spodaj na levi: Grof Moltkei vrhovni poveljnik nemških airmad v nemško-francoski vojni 1. 1870/71. Ustvaritelja nemškega cesarstva. 32 S smuškega tečaja za začetnike G. H. Šircelj je priiedil pred kratkim v Kranjski goii lepo uspeli s/miiški tečaj za začetnike, katerega se je udeležilo več znanih Ijuibljanskiih dani m gospodov. Prinaišamo danes nekaj slik s tega tečaja — pa inez zamere. Na desni: Udeleženke in udeleženci Širc-Ijevega smuškega tečaja v Kranjski gori. Spodaj: Skoki na blejski skakalnici, kjer se vrše danes mednar. skakalne tekme. Ker odvetniku dr. Ž. nočejo ostati noge skupaj, si nuora pomagati tudi z rokami... Na desni ; Profesor Jaoiez D. jc dobil hudo piko... Zgoraj na desni: Lena »kristjanija« voditelja tečaja g. širclja. A. Derental: Singapurska krasotica Povest Burja ga je gnala brezailjno preko vse dežele iia jug do morja, in tu je prosil zavetišča... »Čemu md boš ti?« "odgovori mu mlada platana.« Tako je menda to bilo? »Si bled in rumen! Moje listje je bujno zeleno...« Res je tako! res »cd veje domače se hrastov je listič odtrgal!« A zdaj hočem nazaj na to domačo vejo... Naveličal sem se... Dovolj sem se nagledal teh platan, palm iu drugih sličnih stvari! Brezo ... Brezico hočem viideti... A vse palme, kokosove in druge, zaradi mene naj gredo k vragu! IN e maram jih več! Ne maram! »Hej, fantje!« se je zaslišal od praga angleški dokaj močan, dasi jako hripav glas... Rahmanov se je ozrl. Med vrati je stal svinjski krači še najbolj podoben, zavaljen mož v beli obleki' in mornariški, tudi beli, zlato-obrobljeni kapi. Ta krača je imela že prav vesela, jako drobna očesca brez obrvi in trepalnic. »Nujno potrebujem tri krače za tovorni pamik Sea Gull ... Prostovoljci — naprej!« Nihče se ni zganil. Vsi so popivali in se pogovarjali drlje. Samo Rahmanov je stopil od točilnice, kot da bi ga sunila nevidna roka: »Jaz grem z Vami!« »AH right!« ga je pohvalila krača v mornariški kapi. — »A en mož — to je še vedno premalo... Kdo še hoče?« »Jaz!« »Jaz!« Kot prvi je stopil naprej zamorec, lesketajoč se in ^an: vesel smehHai mu ie razteenil ves črni obraz. Kot drugi se je priglasil brezupno žalosten Indijanec: sličil je okostnjaku, na katerem je slučajno še ostala koža. »Ali right... Ali right! Torej je stvar v redu! Vsi trije hajdite z menoj!« »Kam pa gre parnik?« je vprašal Rahmanov. »Mar to za Vas ni brez pomena? Sicer pa — če Vas to zanima — namenjeni smo v Ro^erdam kot zadnje pristanišče ... Vozili se bomo okrog Rtiča Dobre Nade preko Brazilije, Kanarskih otokov in Liverpoola... Ali Vam je prav?« »Popolnoma!« ¦* »No, torej — naprej!« »Ali mi dovolite poprej skočiti domov po svoje stvari?« Krača je zarežala: »To pa na noben način! Ali mi sledite takoj na krov, ali pa se lahko poberete, kamor hočete! Pamik odhaja čez eno uro... Ne bom imel časa stikati za Vami po vseh singapurskih beznicah! Vsi moji trije kurjači so mi itak pobegnili dve uri pred odhodom ladje! »O, jaz ne bom pobegnil!... Lahko se zanesete name! Hočem samo...« »Nehajte! Jaz sem dovolj pameten. Vam pa dober nauk do smrti ne bo škodil! Hajdite takoj z menoj, ali pa si poiščem drugega kurjača.« Rahmanov je skomignil z rameni: »Če ne gre drugače, pristanem ... Naj gredo moje stvari rakom žvižgat! A predvsem ... napisati moram za slovo nekoliko besed. Spisal jih bom takoj, v Vaši navzočnosti, in izročil tukajšnjemu strežaju, da pismo odpošlje... Samo eno minuto, prosim! Potem sem Vam takoj popolnoma na razDolaso!« » ^OilsU Jugoslav, tlslcarne v Cfublfaai — fonati* poaam«»ai& «11* ttovolten le » prlvoltea/em uredništva