št. 2 (1329) NOVO MESTO,
Leto XXVI četrtek,
9. januarja 1975
\_l^ tisiM ~y) \ r l ■	_l
dispanzer za borce
V Novem mestu jc v torek prvič delal dispanzer za borce NOV in za člane Zveze borcev. Odslej bo odprt vsak torek in četrtek od 14. do 18. ure; dispanzer ima svoje prostore v prvem nadstropju novomeškega zdravstvenega doma, vodi pa ga dr. Erna Primožič. Dispanzer, na katerega so borci že dlje časa čakali, bo prav gotovo izredno dobrodošla zdravstvena okrepitev v.Novem mestu.
sevnica: izplačali štipendije
Sleherni mesec, ko se bliža čas nakazovanja štipendij študentom in dijakom pq novem samoupravnem sporazumu o štipendiranju, se v Sevnici. bojijo, kako bodo nalogo izpolnili, ker podjetja do zadnjega trenutka zavlačujejo z nakazili. V decembru so lahko poinagali le ti' stim, ki so socialno najbolj prizadeti. Za januar je spet kazalo slabo, nazadnje še je denar le natekel, tako ^ so štipendije lahko nakazali v.sem študentom v občini, ki so imeli zahtevano dokumentacijo.
kočevje:
razgovor z zdomci
V soboto, 4. januarja, je bil v Kočevju razgovor z zdomci, ki sta ga prganizirala občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL. Prisostvovalo mu je le okoli 20 zdomcev in še nekaj manj predstavnikov raztiih občinskih organov, organizacij in delovnih organizacij. O razgovoru, na katerem so naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini, zastavili vrsto vprašanj,>bomo še poroča-
IDBH
NOVO MESTO
<)E VAŠA BANKA
Nad severno in srednjo vropo je obsežno področje Hi zračnega pritiska, ^dna fronta je dosegla ^*pe in se pomika proti ju-^vzhodu in bo oslabljena na vreme pri has^
Trgovci pa po - svoje
Dvojna »igra« Trgovskega podjetja Sevnica
Posavje ima v tujini okoli tri tisoč delavcev, breži^a občina pa nekaj nad tisoč. Mnoge od njih zai^a, kakšne so možnosti za zaposlitev doma. Na novoletnem sestanku, ki sta ga sklicala z zdomci občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov v Brežicah, so udeležence seznanili s trenutno prostimi mesti in s potrebami po novih delavcih med letom. Trenutno jih potrebujejo le okoli 30, za pozneje pa so obeti boljši. V krški občini so potrebe večje, saj jih samo Kovinarska sprejme 60, Celuloza pa 80. Na sliki: s srečanja z zdomci v Brežicah. (Foto; Jožica Teppey)
Spomladi minulega leta so v Sevnici zapisali tudi v partijske dokumente nalogo o nujnosti povezave proizvodnje, trgovine in gostinstva v občini, kar naj bi pomenilo povezavo Trgovskega podjetja. Kmetijskega kombinata in Gostinskega podjetja.
Ob koncu leta je predvsem člane skupne komisije, ki je pripravljala združitev, presenetila vest, da je sevniško Trgovsko podjetje 30. decembra podpisalo v Celju samoupravni sporazum o pristopu k sestavljeni organizaciji celjske regije. Gre za 16 jdclovnih organizacij, med katerimi so tudi žalski Hmezad, Merx in Tehnomerkator iz Celja. O tem so spregovorili tudi na seji izvršnega sveta sevniške občinske skupščine minuli ponedeljek, kjer so postopek trgovcev obsodili. Pismo s kritiko takega izigravanja dogovorov so naslovili tudi na vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini. Te naj rečejo svoje tudi o moralno-politični odgovornosti v trgovskem podjetju.
Komisija za povezovanje vseh treh podjetij v občinskem merilu ni mogla opraviti naloge, saj ravno iz trgovskega podjetja ni dobila podat-
kov, ki naj bi bili osnova za sestavo ekonomskega elaborata o združevanju. V komisiji so se, kot pravi njen predsednik Rado Umek, tudi dogovorili, da se bodo v posameznih kolektivih pogovarjali s tretjimi partnerji le ob medsebojnem obveščanju. Še dan pred podpisom sporazuma trgovcev v Celju jc bila v Sevnici seja komisije, na kateri so se ponovno zedinili o združitvi trojice podjetij v Sevnici, toda trgovci so vseeno naredili po svoje.
Kot so nam v ponedeljek"povedali v Trgovskem podjetju, odločitev za SOZD v celjski regiji ni bila skrivnost, čeprav o njej uradno ni bilo govora.i Menijo, da bi se k tej veliki združbi podjetij še lahko pridružila gostinsko podjetje in kmetijski kombinat.
A. Ž.
PRILOGA
Današnja prilog, prva v novem letu, je v primerjavi z lanskim letom malce spremenjena: na .sredini je namesto dveh strani nasvetov za-dom in družino prav toliko branja; razen gosjega peresa, ki .smo ga spet obudili, boste lahko našli tam še humor - sodeluje tudi znani Tof. Del nekdanje sredine smo prenesU v redni Dolenjski list, kot ste lahko že zasledili, zdravnikove nasvete in podobno.
Spremenjena je tudi druga stran, saj so se zapisi o NLP iztekli, namesto teh pa bomo vsak teden objavili nekaj zanimivosti, zraven pa še domača zdravila, recept in podobno.
Vse drugo je ostalo po starem: na tretji strani reportaža (tokrat nosi naslov: SAMO VOLI. SO MOCNEJSI), na šesti je med samorastniki na vrsti Boris Lavrič, iztekajo pa sc čuda sveta. Sedma stran prinaša knjižne, filmske, koncertne novosti, nove plošče in druge zanimivosti iz kulture, na osmi strani pa brskamo po Trdinovih notesih, pregledujemo šege in vraže o vremenu in kajpak nadaljujemo pripoved o gradovih in usodah - danes je na vrsti novomeški Kamen.
Za zdomce kmalu dovolj dela
V Brežicah bo Jutranjka potrebovala 200 delovnih moči, v Krškem že zdaj iščejo 60 delavcev za Kovinarsko in 80 za tovarno papirja
Posavje je ena tistih regij, ki imajo največ zdomcev. To je davek nerazvitosti. S podpisom družbenega dogovora o enotnem razvojnem konceptu se poskuša območje enakopravno uveljaviti v razvojnih tokovih Slovenije. Prav zaradi tega zahtevajo učinkovite ukrepe za hitrejši napredek manj razvitih območij.
Enotni so si v tem, da se mora gospodarstvo omenjenih občin po-
vezovati med seboj, obenem pa stremeti t udi'za povezovanjem navzven. Koncept dolgoročnega razvoja spodbuja integracijske procese v regiji in v širšem prostoru, prvi zametki takega povezovanja pa že dokazujejo, da se v posavskih občinah zavedajo škodljivosti zapiranja v občinske ali regionalne meje.
V Posavju že odpirajo nova delovna mesta, na katera se bodo lahko vračali zdpmci. Jutranjka v Brežicah bo potrebovala kar 200 delovnih moči; v Krškem pa že zdaj iščejo 60 delavcev za Kovinarsko in 80 za tovarno papirja Djuro Salaj.
Tam se odpira tudi veliko padbišče za jedrsko elektrarno, kjer bo prav gotovo našlo kruh velikb delavcev iz bližnjega okoliša. V Brežicah bo do prihodnjega leta dograjena tovarna silikatne opeke, ki bo 'prav tako potrebovala delavce.
Bližnja prihodnost le ni več tako črna, kot je kazalo nekaj časa. Enotno načrtovanje razvoja bo odprlo nove perspektive. Nujna, pa bo pomoč pri razvijanju gorjanskega predela, Bohorja in tistih krajev Kozjanskega, ki segajo na območje posavskih občin.
J. T.
BRE2ICE: PRISRČNO SREČANJE
Komite Občinske konference ZK je za konec leta organiziral prisrčno srečanje 24 novo sprejetih članov ZK z enajstimi veterani, ki so ob tej priložnosti- slavili 30 letnico članstva v Zvezi komunistov. Leopold Merhar je v imenu 30-letnikov spregovoril mladim o revolucionarni poti, ki jo je prehodila njegova generacija, nato pa so udeleženci v medsebojnem razgovoru obudili spomine na dogodke pred desetletji, na preizkušnje in težave, s katerimi so se morali spoprijemati komunisti v preteklosti. Mladim so ob tej prUožnosti zaželeli veliko uspehov pri uresničevanju programa ZKJ.
Čistost računov pospešuje Integracije
Na Dolenjskem se obetajo nove SOZD za kmetijstvo, predelavo in trgovino, tekstilno industrijo, gradbeništvo in v drugih dejavnostih - Osnovni, načeli pri povezovanju: demokratičnost in odprtost
Na Dolenjskem in v Posavju smo že do zdaj poznali več kot 30 oblik povezovanja na gospodarskem in negospodarskem področju, * kar je nedvomno ugodno vplivalo na razvoj v tem delu Slovenije. Nova ustava pa je v to povezovanje vnesla tudi čistost računov, kar se najbolje kaže v temeljnih organizacijah združenega dela. •
Trenutno teko pogovori o še tesnejšem povezovanju kmetijske proizvodnje, predelave in trgovine. Prva faza povezovanja se je končala s podpisom samoupravnega sporazu-
I
l! $lo je 7. januarja malo pred 9. uro dopoldne na novomeški Ulici talcev. Precej zmečkan fičko, do« J{mj razbit BMW sta ostala na kraju nesreče pred številnimi gledalci. Te dni, ko je zjutraj megla in Jlalce poledice, je potrebna še večja previdnost, sicer se vožnja lahko kaj hitro konča tako. (Foto: Mikulan)
ma o poslovno-tehničnem sodelovanju med zainteresiranimi, v drugi fazi pa naj bi dobili sestavljeno . organizacijo združenega dela. Upravičenost takega povezovanja naj bi potrdil tudi ekonomski izračun, ki ga hkrati pripravljajo.
Kot je znano, se vseh šest Iskrinih tovarn na Dolenjskem povezuje v dvoje branžnih dejavnosti v okviru Združenega podjetja Iskra. Nedavno je bil podpisan sporazum o SOZD Krka - Lek - Tok. V to grupacijo se vključujejo gostinsko-turistične delovne organizacije v Novem mestu in drugi!) krajih. V novomeški občini so opravili referendume o združevanju zadnje dni minulega leta.
Podobno povezovanje zajema tekstilne delovne organizacije. Beti in Komet iz Metlike, Rog, Labod in Novoteks iz Novega mesta ter Lisca iz Sevnice imajo glede na ekonomska izhodišča pri takem združevanju vrsto možnosti za pocenitev proizvodnje in zmanjšanje drugih stroškov. Nekateri računi kažejo, da bi bili prihranki nekaterih služb v novi organiziranosti tudi 70-odstotni. Novoteksu se je pred tem kot TOZD priključila laška Volna, še prej so nastale TOZD v Metliki, v Trebinju in na Vinici. Labod ima TOZD v Krškem in Ptuju..Vse to dokazuje, da je dolenjsko gospodarstvo odprto in da pri nadaljnjem povezovanju ni meja.
Ta čas se povezujejo tudi dolenjske veterinarske postaje. Korak naprej bodo napravili v zdravstvenih ustanovah. Novomeški zdravstveni dom, ki deluje v petih dolenjskih občinah, krepi sodelovanje z novomeško bolnišnico. Ta povezava bo poenotila razvoj zdravstvene službe na Dolenjskem, uskladila zdravstveno varstvo, kadrovanje, politiko na-
grajevanja, investicijska prizadevanja ter omogočila splošen razvoj na tem področju. Prizadevanje nc gre mimo dolenjskih lekarn, vendar pa je treba pristaviti, da le-te ne kažejo posebnega zanimanja za tako povezovanje.
Razmišljanja o povezovanju upoštevajo tudi gradbince na Dolenjskem, med katerimi je SGP Pionir že v SOZD Gippos. Več možnosti za tesnejše sodelovanje se kaže tudi med delovnimi skupnostmi kovino-skopredelovalne industrije; Na Dolenjskem je pravzaprav povezovalni duh prežel že sleherno delovno organizacijo kin dejavnost, tudi manjše. Za vse že izvedene integracije je zna-
čilno, da so bile izpeljane demokratično in po načelu odprtosti
Povezovanju v go^odarstvu sledi tudi domača Dolenjska banka in hranilnica. Predvsem se zaveda, da se mora organizirati tako, da bo sposobna dati življenje ekonomsko utemeljenim razvojnim programom. Zato ta zavod tudi sam išče tesnejšo povezavo z močnejšo banko. Najbližja ji je nedvotnno Ljubljanska banka, ki je v doleiijskem gospodarstvu s svojimi sredstvi že vidneje navzoča, poleg tega pa ima tudi ekspozituri v Brežicah in Sevnici ter podružnico v Črnomlju.
L Z.
Tik pred novim letom je dedek Mraz obiskal tudi otroKe v vzgojno-varstvenih ustanovah v Koče\ju in bližnji Stari cerkvi ter jih obdaroval z lepimi igračami. Nato je dedek Mraz presenetil še malčke v kočevskih jaslih. (Foto: France Brus)
tedenski mozaik
Združene države Amerike kot da so naročene na afere. Zadnja, o kateri smo na tem mestu že na kratko poročali, je vezana za CIA in se kar naprej širi. Sedaj odkrivajo nove podrobnosti o tem, kako je Centralna obveščevalna agencija vohunila za Američani v Ameriki, kar po zakonih nikakor ne bi smela' - ustanovljena je bila namreč samo za protivohunsko in vohunsko dejavnost v tujini. Predsednik Generald Ford je za-ukazal temeljito preiskavo in prvi rezultati (čeprav posredno) so že tu: odstopilo je več pomembnih funkcionarjev tega velikega vohunskega trusta, kakor nekateri imenujejo CIA. Kaj vse se bo še izcimilo iz tega, pa za zdaj Še nihče ne ve... dobrega pa mjbrž ne dosti...
Ta čas pa se je končala tudi afera z britanskim poslancem in ministrom Stonehousom, ki so ga naposled našli v Avstraliji, kamor se je zatekel, kot je sam izjavil, pred izsiljevanjem in tegobami svojega privatnega življenja. V sicer „mirnem" obdobju je bil njegov beg prvovrstna senzacija za britanske časopise, ki so se takoj podali na veliici lov za izginulim ministrom, Tako je Daily Mail poslal za njim kar 21 novinarjev, nekateri drugi listi pa 10 do 15. Poslali so posebne dopisnike celo v Avstralijo (povratna vozovnica stane več kot dva milijona starih dinarjev), da bi od tam poročali o „izginotju stoletja". .. vse je dobro za bulevarski tisk...
Res pa je, da povsod ne ravnajo tako. Medtem ko so v Britaniji razpihovali pobeg svojega nekdanjega ministra in so o tem skoraj vsako uro sproti obveščali javnost, pa so v Romuniji šele po enem tednu sporočili, da je strmoglavilo neko letalo na notranji progi, pri čemer se je ubilo vseh 33 potnikov in članov posadke... eni tako, drugi drugače, najboljša pa je verjetno srednja pot...
• Srednja pot gor ali dol -ponekje preprosto ni mogoča, ker pač ni odvisna od nas. Tako je, denimo, te dni na Madžarskem, kjer je dežela skorajda v obsedenem stanju. Razlog: silovit napad gripe, ki je položil v postelje samo v Budimpešti več kot 300.000 ljudi!
Pospeševanje s cenami
Potrebna je taka organizacija, da se ve, kaj kdo delo in zakaj tudi dosiedno odgovarja
Sladkor in olje so močno podražili brez dolgih razprav — zakaj ne uredijo enako za živino in meso ter še nekatere kmetijske pridelke? Kdor vidi le cene in je o njih morda še slabo poučen, ne najde pravega odgovora. Gre namreč za organizirano pridelovanje takih živil, ki nam jih primanjkuje, na svetovnem trgu pa so tudf veliko dražje.
V zadnjih letih smo morali uvoziti skoraj toliko olja, kolikor smo ga pridelali, in okrog eno tretjino sladkoija, ki smo ga potrebovali. Pridelovanje je zastalo ali celo nazadovalo zaradi nizkih odkupnih cen sladkorne pese in sončnic, ko so bila ta živila na svetovnem trgu zelo poceni. Lanske in letošnje odkupne cene so bile sicer že ugodnejše, za hitro razširitev pridelovanja in predelave pa niso zadoščale. Novi, pred kratkim zvišani ceni morata zagotoviti denar tudi za nakup strojev, potrebnih za razširjeno pridelovanje sladkorne pese in sončnic, in za gradnjo novih tovarn sladkoija in olja. Nove naložbe naj ne bodo odvisne le od kreditov.
Delovne organizacije, ki pridelujejo sladkorno peso in sončnice in tiste, ki izdelujejo sladkor in olje, so sklenile z družbenimi organi dogovor, da
bodo od zvišane cene vlagale določeni del v razširitev proizvodnje. Obljubile so, da bo čez nekaj let dovolj domačega sladkorja in olja. To je prvi dogovor take vrste o organiziranem pridelovanju in preskrbi prebivalstva. Enako bo treba urediti še za druge kmetijske pridelke in živila.
Ob tej priložnosti bi bilo dobro tudi v Sloveniji zgraditi tovarno sladkorja. Naj omenim, da so „Dolenjske novice" pisale o pripravah za tako tovarno že pred 80. leti - pa še nimamo nobene. Po zadnji vojni so nameravali zgraditi tovarno sladkorja pri Ormožu, sladkorno peso pa bi pridelovali na ravninskih poljih ob Dravi in Muri. Zdaj bo gotovo najlaže zbrati sredstva za gradnjo tovarne.
Kdaj bo enako poskrbljeno za živinorejce? Stvari bi se hitreje urejale, če bi mesa primanjkovalo in če bi na svetov-
(Iz zadnjega „PAVLIHE*')"
Phnom Penh — Boji v Indokini so se znova razdivjali z vso močjo. Vladne sfle v Kambodži komaj uspevajo braniti nekaj najpomembnejših mest v deželi, v kateri so sicer v večjem delu gospodaiji Sihanuku zveste enote. Podobno je tudi v Vietnam«, kjer agencije vsak dan beležijo nekaj deset spopadov med sajgonskimi in osvobodilnimi enotami. Na sliki: vojak kamboškega režima se sklanja^ nad ženo, ranjeno v bojih blizu Phnom Penha, kamboške prestolnice. (Telefoto: UPI)
nem trgu bilo veliko dražje kot pri nas. Nekaj pa se le pripravlja. Izvršni svet skupščine Vojvodine je že predlagal Zveznemu izvršnemu svetu, naj bi bila zajamčena cena za pitane junce 21,46 din, za prašiče pa 16,40 din za kg. To naj bi bila tako imenovana stroškovna cena, ki bi ustrezala ceni koruze skupno z nakupnimi stroški 2 din za kg. Z odkupnimi cenami živine naj bi uskladili tudi cene mesa.
Uresničitev takega predloga bo gotovo povezana s širšim družbenim dogovorom, podobnim tistemu za sladkor in olje. Skupno s cenami živine in mesa se bo treba dogovoriti tudi za čene koruze in krmil. Hkrati pa tudi predvideti ali določiti, koliko živine se naj redi in kdo bo organiziral rejo.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
sednik Tito, ki smo se z njimi srečavali v minulem letu in ki tudi letos ostajajo zelo pereče. Med vzroki teh težav pa so v mnogo-čem tudi naše subjektivne slabosti, ki se jih bomo morali lotiti s podvojenimi močmi. Vendar so se pri nas tudi na gospodarskem področju že začeli nekateri ugodni procesi, je poudaril predsednik Tito. Določena je naša poglavitna usmeritev in smeri naše akcije so jasne. V letošnjem letu pa moramo enotno, odgovorno in odločno izoblikovati ustrezne ekonomske ukrepe, da bi bile te naše akcije tudi zares lahko učinkovite. Po-
Truda polno leto
tedenski zunanjepolitični pregled J
Svet zavrača Kissingerjeve grožnje
Dr. Henty Kissinger, ameriški zunanji minister, si je minuli teden dovolil izjavo, kije razburila svet: v skrajni sili, je dejal, bi utegnile Zažene države Amerike uporabiti tudi orožje, da bi si zagotovile dovolj nafte.
To izjavo je kasneje sicer skušal nekoliko omiliti, toda hkrati je ameriški predsednik Ford potrdil, da je Kissinger govoril v njegovem imenu, s čemer je bilo jasno povedno, da je ta izjava odkrila doslej neznano podrobnost uradne ameriške politike..
Izjava je seveda takoj izzvala ostre reakcije zlasti iz držav — proizvajalk nafte, pa tudi drugih. Talco je, na primer, zahod-nonemški k^cler Schmidt takoj izjavil, da Zvezna republika Nemčija v nobenem primeru ne bo sledila ameriškemu primeru in da zavrača uporabo sile pri reševanju ekonomskih problemov nasploh in nafte še posebej.
Kissingerejeva temačna napoved prestavlja vrh v postopnem zaostrovanju ameriškega stališča do proizvajalk nafte. Američani so že prej ostro nasprotovali podražitvi črnega zlata in so kušali organizirati dežele — potrošnice v nekakšen nasprotni trust, ki bi se z različnimi ukrepi bojeval zoper zanje neugodne podražitve — toda nikoli niso pri tem omenjali možnost, da bi v ta boj vključili tudi oroge. Kissinger je to sedaj storil prvič.
Za mnoge je ta izjava delovala kot veliko presenečenje, za nekatere pa samo kot logično nadaljevanje nepopustljivega stališča Washuigtona, ki noče priznati drugim pravice, katero si sam lasti že desetletja.
Stvar je v tem, da imajo vse dežele polno pravico, da svoja nacionalna bogastva in naravne vire uporabijo za svoje dobro tako, kot same najbolje vedo in znajo. To so naposled počele tudi razvite dežele — in to zelo, zelo dolgo.
Toda dokler so to počeli razviti z nerazvitimi (dokler so jih* z drugimi besedami, izkoriščali) je bilo vse v redu, sedaj, ko pa I se je kolo samo malce obrnilo, i pa je ogenj v strehi.
SOARES V BEOGRADU
V Jugoslavijo je dopotoval Mario Soares, portugalski zunanji minister. Povabil gaje Mi-; : loš Minić, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni se^etar za zunanje zadeve, da 1 bi tako v neposrednem stiku nadaljevali lani začet jugoslo-vansko-portugalski dialog.
Po lanskih aprilskih spremembah je Portugalija odločno stopila na pot narodnega in družbenega preporoda, ki je v naprednem svetu naletel na odločno podporo, pa zato ni niti :]; najmanj presenetljivo, daje tudi J naša di^va takoj navezala pol-ne diplomatske odnose z deželo na skrajnem jugozahodnem! koncu Evrope.	^
Portugalija se iskreno in pri-^ zadeto trudi, da bi prema^a|| (^ove pretddosti, ki so jo do f-aprila lani ne samo uvrstili med . politično n^boy reakcionarne J' družbe sveta, marveč so jo te-1 žile tudi ekonomske.
Nemara najbolj vidne pode-1 dice takih naporov je mogoče ; zaslediti v Afriki, kjer je Portu- i galija uspela razmeroma mimo ) in v kratkem času sprostiti tež- f ko breme kolonialne dediščine: j prav ta teden se bodo začela v |; Lizboni pogajanja o ustanovitvi f' začasne vlade v Angoli, kar naj.^j bi bil začetek postopka za pO;% delitev neodvisnosti tej veliki | afriški deželi.	.?i
Na notranjem področju sOjl napori nove portugalske vlade | usmeijeni predvsem v utijevanje j/, pridobljenih položajev, manj v korenite spremembe v družbi| sami. Slednje bo 'moralo poča-j; kati boyših dni. Dejstvo je nan»-|s reč, da obstoja v Portugaliji še| vedno močna opozicija, ki se je | navidez sprijaznila s položajem, | v resnici pa še vedno goji upe,| da ji bo usf^lo spremeniti se-^, danji tok stvari.
Jugoslavija in Portugalija' bosta po obisku Maria Soarezal pri nas gotovo, uspeli že sedaj j dobre odnose še vsebinsko obo^j gateti z različnimi oblikami so*^ delovanja, o čemer bodo, kot, pričakujejo, med obiskom pof^ tugalskega zunanjega ministra podpisali tudi ustrezne uradne dokumente.
— Tiwllk* SrakUera, se tu ne adi, da nihgitc »prtna npji mala preveč utuba.
Obdobje okrog novega leta in sam prehod na začetek novega poslovnega leta je -razumljivo — vselej nekakšen obračun za nazaj in pogled naprej. No, moramo reči, da so se pri nas tik prčd koncem minulega leta tokrat pravočasno zvrstile vse najpomembnejše družbenopolitične razprave v zvezi z našim nadaljnjim razvojem, v zvezi z našimi družbenimi načrti. Izrečene so bile ocene zminulo obdobje (dokaj realno povzete iz mnogih podatkov) in začrtali smo si najpomembnejše družbene cilje za leto, ki se sedaj pravkar začenja.
Tudi slednje, moramo reči, smo tokrat opravili z največjo dozo realizma — to se kaže v sprejetih (zveznih in republiških) razvojnih resolucijah za tekoče leto. Začetek izpolnjevanja teh začrtanih razvojnih smeri je z novim letom že napočil, saj so nekateri novi predpisi v zvezi s tem že začeli veljati, ali pa so pravkar v pripravi.
Ob izteku minulega leta je predsednik Tito naSlovil na občane Jugoslavije svojo tradicionalno novoletno poslanico — poudaril je, da tudi letošnje leto pričakujemo z velikimi mednarodnimi problemi, gospodarskimi krizai, vojnimi nevarnostmi in podobnim. Z nekaterimi od teh problemov se srečujemo neposredno tudi mi, je dejal predsednik Tito, in letošnje leto bo terjalo od nas veliko truda, da jih bomo rešili.
Navzlic vsemu, je bilo minulo leto za nas zelo dinamično, dovolj uspešno in — dolgoročno vzeto t- zelo pomembno za še hitrejši razvoj naše skupnosti, je še dejal predsednik Tito. To je bilo leto zgodovinskih dogodkov za kontinuiteto, naše revolucije, leto velikih odločitev, pri čemer velja posebej poudariti sprejem novih ustav, ki označujejo novo obdobje v graditvi našega samoupravnega socialističnega družbenega sistema.
Seveda ne smemo izgubiti izpred" oči številnih gospodarskih težav, je tudi dejal pred-
sebno pomembno je, je poudaril predsednik Tito, da letos, ko naj bi sprejeli nov petletni razvojni načrt, dosežemo v Jugoslaviji dogovor o skupni razvojni politiki.
Slednjič se je predsednik Tito v svoji novoletni poslanici dotaknil še zunanjepolitične aktivnosti naše države v minulem letu - ki je bila vseskozi usmerjena v razvijanje mednarodnega sodelovanja, v iskanje rešitev za probleme, ki ogražajo svetovni mir. Takšno zunanjo politiko bomo nadaljevali, je zatrdil predsednik Tito, in to bo tudi poroštvo za nadaljnjo krepitev našega mednarodnega položaja v svetu.
Tik pred novim letom so v skupščini SFRJ podpisali družbeni dogovor republiških skupščin o uresničevanju začrtane politike splošne in skupne porabe v letošnjem letu. To je bil v bistvu prvi dodatni doku-
ment k zvezni resoluciji o temeljih letošnjega družbenega razvoja, dokument, od katerega je tudi precej odvisna uresničitev začrtane ekonomske in socialne politike za letos.
Po tem družbenem dogovoru se bo splošna in skupna poraba v letošnjem letu oblikovala na ravni, ki bo za kakšnih 20 % do 25 % nižja od rasti (nominalne) družbenega proizvoda. Izjemoma pa bodo lahko posamezne republike ali pokrajine v skupni obseg te porabe vključile tudi obseg dohodkov za osebno porabo — pri čemer dobiva začrtana omejitev nekoliko drugačne, bolj specifične obrise. To je bilo tudi stališče, za katerega se je vseskozi zavzemala naša republika ter je bilo slednjič sprejeto na ravni zveznega dogovora.
Ob tem bralcem osvežimo spomin na začrtano rast porabe v naši republiki za letos: skupna poraba naj bi bila v Sloveniji letos za 3 odstotke nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda, splošna poraba pa za 6 odstotkov nižja. Osebni dohodki naj bi se v Sloveniji letos realno povečali samo za 1 odstotek — seveda bo nominalno povišanje OD med letom vendarle precej večje, toda „požrlo" ga bo predvideno višanje življenjskih stroškov, ki jih kajpak, kar čez noč ne bomo mogli zaustaviti, pa tudi rastoče inflacije ne.
Z novim letom - poudarimo - sta'začela veljati dva zvezna predpisa, posebej pomembna za razvoj kmetijstva: predpis o premijah za proizvajalce pšenice in pa o premijah za živinorejce - za teleta in pitane "junce.
Po teh predpisih bodo proizvajalcem pšenice izplačevali premijo po 0,30 din za kg ostre pšenice in po 0,20 din za kg mehke pšenice. To pomeni, da bodo proizvajalci dobili za kg mehke pšenice skupno 2,30 din, za kg ostre pšenice pa skupno 2,60 din. Za vsak kilogram žive teže telet in pitanih juncev (od 1. oktobra 1974 do konca letošnjega marca) pa je predvidena dodatna premija v znesku 3 din. Tako je rejcem zagotovljena odkupna cena v skupnem znesku 18 din za kg žive teže. Denar za izplačilo vseh teh premij je v blagajni zveznega proračuna za letos že zagotovljen.
I

ctv« r°, Je Pr^d leti prevzelo pokroviteljic " osnovn.° šol° Brezje v Gorjancih. Tudi u* ^ v I® 8°rjansko šolo prišel dedek Mraz in t*«* Cf • °, ^ s praktičnimi darili. Otroci so bili ega obiska zelo veseli.
(Foto: F. Pavkovič)
Zadnji ponedeljek v lanskem letu je stari, dobri dedek Mraz obiskal stopile otroke. Najmlajši Stopičani so se obiska zelo razveselili. Najprej so si o^edali pravljično igrico „Zimska idila", potem pa je dedek Mraz obdaril 500 učencev in 80 cicibanov. (Foto: Feliks Orel)
Ko se približa konec leta, se v podjetjih spomnijo delavcev, ki so se dolga leta trudili za napredek podjetja. V Novoteksu niso pozabili tudi upokojencev in so jim 27. decembra poddili priznanja. Na sliki: direktor Avgust Fajfar čestita upokojencu Janezu Boltezu za njegovo 20-letno zvestobo.
Glasba jih druži. Brežiški vezilji so prizadevni fantje in posvečajo igranju v ansamblu veliko prostega časa. Glasba jim pomeni razvedrilo po delu, hkrati pa zabavajo druge. Z ansamblom nastopa tudi pevec Andrej Pinterič. (Foto: Jožica Teppey)
zeleni prograpti
^^etijske delovne organi-^ Posavju se bodo VKljučile v zeleni načrt Slovenije s skupnim obliko-, vanjem "poslovne politike, z izkoriščanjem obstoječih proizvodnih in poslov-zmogljivosti, s specializa-jo proizvodnje in s skupno aogovorjeno razvojno politi-• * prihodnje bodo pravo-casno ^ preprečili graditev objektov ali JJ® dvojnih kapacitet,
In	^ Posavju ni bi-
V^usklajeno.	^
O ^ " • v v
^ejmisca
BREŽICE v u *
iem nriiv»i: 1- 7^* soboto so na sc-reiših	^ mlajših in 41 sta-
lo 38^ Lastnika je zamenja-mesece-	mlajših od tri
^ati 23 "H-
žive teJe P	^ kilogram
stareiših n,	jc bilo tudi 27
n din Hi	•	po 15 do
NOVn žive teže.
seim	~ ponedeljko-
"ilajših Tn" It naprodaj 379 so proSi	prašičev,
še so	zivah; za mlaj-
ša starpi^	^^0 dinarjev,
so	po 560 do 800. Kmetje
kilooa J	In cene? Za
^1.50 dn	dobili
din iuno	• 7,50 do 9 din. nS " telice pa 11 do 12,50
živahen	J® bil promet srednje
'unskim'	Pa se v primerjavi z
spremenil	bistveno
Ustanovljen dolenjski inšpektorat
Vse inšpekcijske službe v dolenjski regiji so od 1. januarja enotne in združene v medobčinskem oddelku, ki ima sedež v Novem mestu. Število delovnih mest v tem prganu se je povečalo od 23 na 28. V pristojnosti posameznih občin bodo še nadalje delovale davčna in druge inšpekcije, ki jih posebni predpisi vključujejo v najrazličnejše druge občinske upravne organe.
V medobčinskem oddelku delajo poslej: cestnoprometni, cestni, elektroenergetski, gozdarski, gradbeni, kmetijski, komunalni, sanitarni, tržni, urbanistični in veterinarski inšpektorji ter inšpektorji za delo.
Do zdaj so imele nekatere občine v dolenjski redji tudi nekatere svoje inšpekcije: Črnomelj kmetijsko, Trebnje pa kmetijsko, sanitarno in' veterinarsko. Novomeški inšpektorji so imeli nadzor tudi v drugih občinah, ki dogovora o ustanovitvi skupnega inšpekcijskega organa tokrat niso podpisale. Inšpektorji za delo so odhajali v grosupeljsko, kočevsko in ribniško občino, gozdarski inšpektorji so imeli nadzor v kočevski in ribniški občini, gradbeni in sanitarni inšpektorji so ' se vozili redno tudi v Ribnico, medtem ko so morali novomeški elektroenergetski inšpektorji razen v dolenjski regiji opravljati nadzor še v kočevski, ribniški, brežiški in krški občini.
Delovno območje delavcev medobčinskega oddelka v Novem mestu se bo zdaj močno zmanjšalo, saj bodo poslej le še elektroenergetski inšpektorji odhajali izven dolenjske regije - v brežiško in krško občino. Ob taki organizaciji in kajpak z večjim številom sodelavcev bodo medobčinske inšpekcijske službe
Kmetijski iiotiček
Napak je opuščati gnojenje
nem • ,/no smo bili priča skokovitemu porastu cen na svetov-Podran113 ^0mačem trg"- Natančneje povedano: močno so se žil focf 0 /le^catere sestavine umetnih gnojil. Najbolj se je podra-p0'dra (za 300 odstotkov), manj pa kalij in dušik. Hkrati se je Tako	Pr°izv°dni postopek v tovarnah umetnih gnojil.
Pri ^ C6na ®n°j^ v enem ^etu podvojila.
tako vVStm tem ^ 831110 P° ^bi postavlja vprašanje, ali je pri Da so 3 ceni sploh še gospodarno uporabljati umetna gnojila.
gnojila draga, je res, čisto napak pa bi bilo količine gnojil kovniak* ^ dokaz naj navedemo čisto preprost račun. Stro-knjeto , so s številnimi poskusi ugotovili, pa tudi izkušnje Prime s? pokazale, da se z gnojenjem pridelki mrve na
Da	23 ^ ^ *n ^ več stotov 113 hektar*
ne» m 1 Praviln° ocenili, ali je nakup gnojila upravičen ali drugax°ramo poznati čisti učinek določenega gnojila. Ali čeno 6 P.0ve^ano: koliko več pridelamo, če uporabimo dolo-P0ka,^°jil0 oziroma določeno količinp gnojila. Poskusi so čunano 2 uPora^° 600 do 1000 kg gnojila na hektar, prera-vsaiom uf * ^8 dodatnega gnojila, pridelamo, na travnikih, z kromD- *j~°8ramom dodatnega gnojila 3 do 6 kg več mrve, na koruzi o Za 10 do 19 kg več krompirjevih gomoljev, pri kg vpa Za . d° 3 kg več koruznega zrnja, pri pšenici za 1,5 do 3
j2 zrnJa pšenice.
nost v .?°datkov si lahko vsak zase izračuna, kolikšno vred-vimo Pri0elku lahko povrne en dinar, vložen v gnojila. Napra-1 pl™!® Primer za mrvo. Če cenimo 1 kg mrve po 0,80 din in P°vrnp ^ 2-0(K) din, potem nam 1 dinar vložen v gnojila, stroški V nir^	do 2,50 din. V tej vrednosti niso všteti
stroške T ^revoz' trošenje in spravilo povečanega pridelka. Te Pr°i2voHkrepk° °dtehta zboljšana kakovost krme in s tem večja Vredno It ^vine- Dodati pa je treba še, da je upoštevana le dlje. Pridelka v prvem letu, vemo pa, da gnojila učinkujejo
mogle pravočasneje, učinkoviteje in bolj strokovno opravljati svoje delo.
ftilagajanje zakonu o inšpekcijah se je začelo na Dolenjskem sredi minulega leta. Za novo organiziranost inšpekcijskih služb se je že julija zavzel svet dolenjskih občin in imenoval komisijo iz predstavnikov izvršnih svetov, ki je pripravila predlog dogovora in ga oktobra dala v razpravo. Pred koncem leta 1974 so o predlogu sklepale tudi občinske skupščine.
I. Z.
no vse preveč previdnega obotavljanja. Doslej smo poskusili z enim samim skupnim hlevom. Čas pa beži.
M. L.
Ti dve organizaciji združenega dela v celoti pokrivata cestni transport za potrebe posavskih občin. Precejšnji del svojih zmogljivosti izkoriščata na območju od hrvaške meje do Zidanega mosta. Obe imata v več primerih iste naročnike, tako na primer tovornjaki obeh podjetij veliko vozijo za tovarno celuloze in papirja v Krškem. Seveda pa opravljata svojo dejavnost tudi zunaj regije.
Preiti na vi^e oblike sodelovanja med kmeti
Čas pa beži
Skupinska raba kmetijskih strojev v strojni skupnosti je postala že pre-rahla oblika sodelovanja med kriie-tovalci. Čas terja več, doseči je treba „kvalitetnejše združevanje delovnih sredstev v kmetijstvu", ocenjuje republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo.
Skromni začetki in prvi poskusi se ne razrastejo, kot bi bilo za slovensko kmetijstvo koristno. Prva komasacija zasebnih vinogradov v Beli krajini, prvi skupni pašnik na Ligu, prvi skupni hlev v Brdih,^ zaenkrat osamljeni poskusi globljega povezovanja kmetovalcev, ki lahko prinaša mnogotere koristi.
Primer: skupni hlev. Gradnja novega lastnega hleva, o tem je dovolj dokazov, lahko povsem izčrpa kmetijo, tako da ji zmanjka denarja za nujno potrebne stroje in opremo ter splošno intenziviranje kmetovanja. V" Italiji se -hočejo temu ogniti z ^adnjo skupnih hlevov, v katerih ima živino vsa vas. Ne le gradnja, s tem se poceni zlasti oskrbovanje živine, ki gaje mogoče zelo mehanizirati* in doseči veliko delovno storilnost. Država tako združevanje podpira z velikimi posojili.
Našim strokovnim krogom je vse to že dalj časa znano, vendar je očit-
Uteha je kavč
' Na nedavnem posvetovanju ekonomistov v Opatiji strokovnjaki niso mogli natančno povedati, za koliko-se je povečal realni osebni dohodek zaposlenih v preteklih treh letih. Nekaj so govorili o 0,8 odst. na leto, vendar tudi na to številko niso mogli priseči.
Slovenski Zavod za planiranje pa je, kot piše Ekonomska politika, pri .svojih raziskavah uporabil drugačno metodo. Rezultati so pokazali, da je delavec s, povprečnim osebnim dohodkom delal leta 1971 za kilo^am črnega kruha 11 minut, septembra 1974 pa 14 minuti za kilogram govedine je moral ta delavec 1971 delati uro in 49 minut, tri leta kasneje pa že uro in 56 minut; liter mleka je veljal 1971 12 minut dela, lani 15 minut. Po podražitvi je bilo treba za kilogram sladkorja delati 29 minut, 1971 pa celih deset minut manj; za liter olja je povprečno plačani delavec 1971 delal 42 minut, lani pa 5 minut dalj. Blago za moško obleko • se je od 1971 „podražilo" za dve uri, moški čevlji za več kot 5 ur, za posteljno perilo je treba delati 34 minut več kot 1971, za električni štedilnik pa 23 ur in pol več. Krompir in jabolka zahtevajo danes toliko dela kot pred tremi leti.
Le ena utelia ostane povprečnemu delavcu: po tej analizi je moral za kavč 1974 delati 16 ur manj kot 1971. Povprečnemu delavcu torej , lahko le priporočimo, čc smo malo zlobni, naj si kupi nov kavč, da bo po napornem delu lahko poceni počival in si tako nabral novih moči za vse tiste ure, ki jih mora sedaj več delati, če si hćče kaj kupiti. Pa krompir naj je!
Pot je nakazana
Dolgoročni koncept o razvoju Posavja nakazuje potrebo po večji transportni organizaciji v Posavju. Prav zaradi tega je medobčinski-svet Zveze komunistov predlagal tesnejšo povezavo brežiškega Ptevoza in krškega Tran^orta.

Ste za to, da osnujeva samoupravno interesno skupnost? '•(^rikatura: Bjelovarski list)
Vozni'park Prevoz ima vsega skupaj 1400 ton nosilnosti, pri Transportu v Krškem pa imajo zmogljivost 500 ton. Komisija za družbenoekonomske odnose pri medobčinskem svetu ZK je nakazala vrsto prednosti ob morebitni združitvi obeh podjetij. Predvsem bi lahko kolektiva dosegla enotno nastopanje na tržišču, laže bi prevzemala naročila, skupaj bi dokupovala nova vozila ter vpeljala več skupnih služb, zlasti računovodsko, komercialno in kontrolno službo.,. Imela bi lahko skupne delavnice za popravila in vzdrževanje vozil, usklajevala bi štipendijsko politiko in skupaj nastopala pri najemanju posojil. Razen 'tega bi se oba lahko vezala na obstoječe poslovalnice, ki jih ima Prevoz v nekaterih večjih mestih države.
največje mleka
Res je, da črnomaljska zadruga ne odkupi od kmetov vseh tržnih pre-■sežkov in da jih morajo razprodajati še sami, pa vendar podatki kažejo, da odkup preko zadruge le ni tako pomemben. Na primer: leta 1965 je zadruga odkupila 771.312 litrov mleka, medtern ko je znašal odkup do konca septembra 1974 že 1,467.309 litrov. V nasprotju s tem pa se je odkup krompirja močno zmanjšal, manj so odkupili vina, veliko manj prašičev, pač pa še enkrat več govedi kot leta 1965.
Inž. A. CANKAR
MINUS
30^ fiNFLACUA
(Karikatura: Marjan Bregar)
- Sizifovo delo
čredno ie gupisatM •••
Sestanki niso delo, so le priprava nanj. Sestanki so pogoj, brez katerega ni samoupravnega socializma. Toda zapomnimo si: pogoj, ne pa cilj. Tako je zapisal zagrebški VUS in naravnost udaril po neučinkovitem, brezkončnem, demagoškem sestankarstvu.
Razgalil je iluzijo, da je vsak sestanek delo. Opozoril je, da mnogi sestanki, takšni, kakršni so, pravzaprav sramotijo idejo samoupravljanja, saj dajejo v roke orožje njegovim nasprotnikom, ki iščejo potrditve o „neučinkovitosti sistema". Ni pa ta časnik povedal, kako bi res korenito iztrebili tako razpaseno razvlečenost premnogih sestankov - in se vseeno dogovarjali neposredno, demokratično, samoupravno.
V praksi takoj zadenemo na dilemo (eni pravijo, da je ni), ali naj bi imeli sestanke med delovnim časom ali zunaj njega. Slišiš različna mnenja, od tistega iz proizvodne organizacije, trebanjskega TRIMA: „Sestanki zunaj delovnega časa bi bili prispevek k prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo," do tistega iz projektantske^ DOMIN VESTA ; „Hvala lepa za tako samoupravljanje, če bom moral ob sobotah na sestanke. "
Povabilo
Menimo, da dilema v resnici obstaja. Sestanek je del proizvodnega procesa, dogovor, pogoj za delo, ni pa še sam po seb.i delo. Delavca odtrga od stroja, ki ta čas morda stoji. Toda ne pozabimo: enako tudi umskega delavca odtrga od delovne mize, saj ni ta prav nič bolj upravičen do odsotnosti kot ročni delavec. Toda brez sestanka ni mogoče neposredno samoupravno dogovarjanje, ni mogoče kolektivno odločanje.
Kako oboje uskladiti, sami nimamo zadovo^ivega odgovora, kaj šele recepta. Morda bi skupno prišli do njega. V vseh delovnih kolektivih se srečujejo s tem. Ali ne bi izkušnje sporočili drugim, zapisali morda v naš časnik, katerega strani so za to na voljo, kako delajo in samoupravljajo pri njih? To povabilo naj bi ne ostalo brez odziva. To si želimo v redakciji lista. m. LEGAN j


DOLENJSKI. LIST

3
uvoz večji OD izvoza
V devetih mesecih minulega leta se je industrijska proizvodnja v krški občini povečala za 12 odstotkov. Cene so močno poskočile. Industrijski izdelki so se pri proizvajalcih podražili za 30 odstotkov, cene na drobno pa za 26 odstotkov. Povečala seje tudi razlika med uvo.-zom in izvozom. .Vrednost izvoza se je povečala za 36 odstotkov, vrednost izvoza pa za 58 odstotkov. Razlika je velika in potrebno bo precej truda, da se bo vsaj izenačila.
v artičah solidarni
Pripravam na bližnji ,,cestni" referendum so v Artičah posvetili veliko pozornosti. O tej akciji so razpravljali ob ustanovitvi krajevne skupnosti po novem delegatskem sistemu. Na seji so izvolili 7-članski svet krajevne skupnosti.
Dolenjska v novi skupnosti občin
črnomaljska, metliška, novomeška in trebanjska občina bodo poslej skupaj urejale gospodarska in druga vprašanja ter enotno nastopale navzven Sodelovanje zgolj na načelu prostovoljnosti in solidarnosti
V medobčinskem sodelovanju v dolenjski regiji je narejen korak naprej: dobivamo skupnost občin z medobčinsko skupščino kot njenim najvišim samoupravnim organom, ki bo zamenjal dosedanji svet občin.
Občinske skupščine v Črnomlju,
Metliki, Novem mestu in Trebnjem so medtem že sklepale o listinah, na podlagi katerih bo omogočeno tako delovanje v okviru dolenjske regije,
kot ga predvidevajo ustavna določila.
Gre za družbeni dogovor o usta-".
novitvi take skupnosti in sam statut,
v katerem so opredeljene pravice in dolžnosti ustanoviteljic tako imenovane skupnosti dolenjskih občin. Ti dve listini je pripravila posebna komisija sekretarjev občinskih skupščin, ki jo je imenoval medobčinski svet ZKS za Dolenjsko.
Iz vsebine družbenega dogovora je razvidno, da temelji sodelovanje občin na številnih področjih, in sicer na načelu prostovoljnosti in solidarnosti. Sklepi, priporočila, predlogi in pobude medobčinske skupščine bodo, na primer, za ustanovitelji-
ce skupnosti obvezni šele tedaj, ko jih bodo sprejeli oziroma potrdili samoupravni organi občin.
Družbenoekonomski in samoupravni razvoj občin ter usklaje-•vanje razvojnih načrtov občin so v družbenem dogovoru napisali kot najpomembnejša naloga nove medobčinske skufjposti na Dolenjskem. K temu sodi seveda tudi usklajevanje razvojnih načrtov za posa-. mezne dejavnosti (kmetijstva, goz-., darstva, industrije, trgovine, prometa in zvez, gostinstva in turizma, vodnega gospodarstva, gradbeništva itd,).
Enotna stališč^ so nadalje potrebna pri krcditnoposlovni politiki, pri opredeljevanju manj razvitih območij, razvoju krajevne samouprave in SIS, zaščiti borcev NOV in borcev za severno mejo, razvoju zdravstvenega varstva in investicijski poli-
ZAVOD
2f^zpisyj:je
nesTo

— Jaz sem do sedaj pokopal že pet podjetij...!
tiki na tem področju. Prav tako so .^kupnega pomena: razvoj šolstva, kadrovska in štipendijska politika, socialno in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starostno zavarovanje kmetov, regionalno prostorsko načrtovanje, davčna politika, varstvo okolja, če omenimo samo ta vprašanja.
Skupščina skupnosti štirih dolenjskih občin bo štela 28 delegatov, iz vsake občine po 7, sedež pa bo tam, odkoder bo predsednik. V statutu je posebej navedeno, da bodo pri skupščini štiri stalne komisije: za družbenoekonomske odnose in razvoj, za zdravstvo, socialno varstvo in zaposlovanje, za kulturo in prosveto, za varstvo okolja.
1. Z.
prva letošnja znamka
Včeraj je bila dana v promet prva letošnja znamka. Skupnost jugoslovanskih PTT je izdala priložnostne pošne znamke pod naslovom „150 let letopisa Matice srbske". Letopis Matice srbske je med najstarejšimi, revijami na svetu, zelo verjetno pa tudi najstarejša književna revija, ki še danes izhaja. Ustanovljena je bila leta 1825 v Budimu. Na znamki je prikazana naslovna stran prv^a zvezka Letopisa.
A. A.
UMRLI 80
»Šolske ure« za načrtovalce
V ponedeljek bo na Otočcu regijski posvet o družbenem planirahju na samoupravnih temeljih - Eden od predavateljev bo inž. Marko Bule
v ponedeljek, 13. januarja, se bo začel na Otočcu dvodnevni seminar o dnižbenem planiranju na samoupravnih temeljih. Za strokovne, vodilne in politične delavce iz črnomaljske, metliške, novomeSce in trebanjske občine, ki bodo letos sodelovali pri načrtovanju družbenoekonomskega razvoja, sta seminar pripravila Zavod za izobraževanje kadrov iz Novega mesta in medobčinski svet SZDL za Dolenjsko.	v
škem Zavodu za regionalno prostorsko planiranje. Zadnji del bo posvečen Dolenjski. O zasnovah razvoja Dolenjske in problemih, ki se zastavljajo pri tem, bosta predavala Marjan Simič, član izvršnega sveta pri ObS v Novem mestu, in Julij Stcrn iz novomeškega Zavoda za izobraževanje k3<1rov
Pretekli teden so v brežiški bolni-- šnici umrli: Mraz Agaton iz Orešja (kmet) star 67 let, Pribožič Alojz -upokojenec iz Brezja star 75 let, l£-bod Ivan - kmet iz Klanjca star 55 let, Vidmar Vinko — kmet iz Podvinj star 67 let, Sintič Marija — upokojenka iz Ključa stara 74 let, Knezič Angela - kmetica iz Cur-novca stara 61 let.
KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v brežiški bolnišnici: Gajski Tilka - upokojenka iz Jesenic je padla na cesti in si poškodovala levo nogo, Petrčič Anica — hči kmetice iz Stare vasi je padla z motorjem in si poškodovala glavo, Hmelj Alojz iz Sel - podrl ga je avtomobilist in mu poškodoval levo nogo, Zupančič Slavica - gospodinja iz Krškega sđ je porezala z motorno žago po desni nogi, Kranjc Anton - upokojenec iz Boštanja -je padel na cesti in si poškodoval desno nogo, Kostevc Janez - upokojenec iz Vel. Dola je padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo, Rožman Mihael - kmet iz Glogov-broda si je pri prom. nesreči poškodoval levo nogo, Ogorevc Slavka -gospodinja iz Sp. Pohance se je opekla po obeh nogah in desni roki, Puntar Zofija - gospodinja iz Veni-ša je padla po stopnicah in si poškodovala desno roko.
Na tem regijskem posvetu oziroma seminarju bodo obravnavali sistemska in metodološka vprašanja ter republiška in zvezna izhodišča pri načrtovanju. Najavljenih je deset predavateljev, ki bodo poskušali osvetliti osrednja vprašanja pri družbenoekonomskem načrtovanju.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marjeta Klanšek iz Orehovega - Ireno, Marija Fabjan-čič iz Pokleka — dve deklici, Marija Vidmar iz Mrtvic - Dušana, I>anica Peteline iz Malega Obreza - dečka, Anica Meke iz Krškega - Barbaro, Irena Debogovič iz Loč - dečka, Slavka Omerzo iz Anž - Jožeta,, Hermina Gracer iz Brestanice -deklico, Slavica Juričko iz Kunšper-ka - Ivana, Ana Mlakar iz Sobenje vasi - Darjo, Slavica Bizjak iz Art dečka, Barbara Stefanič iz Kosta-njevca - deklico, Marija Černelič iz Zdol - Tatjana, Josipa Pavlič iz Kraljevca - Dragutina, Božica Traj-bar iz Ledin - Bojana, Nevenka Horvat iz Kerestinca - Lidijo, Dragica Novosel iz Perišča - deklico, Ana Vitko iz Otoka - Renata, Jožefa Vračun iz Dekmanc - Dragico, Vera Beloščevič iz Vukovega sela -deklico, Nevenka Rubunič iz Strmca - Majo, Štefica Gluščič iz Hrastine — dečka, Đurđa Frgestin iz Kraljevca - Dragutina, Nada Beline iz Krajnih brd - Tejo, Zdenka Red-nak iz Sevnice - deklico, Marija Pavlin iz Kunšperka - dečka, Ana Pavlin iz Kobil - deklico, Anica Jurinjak iz Samobora - Tihano, Jožefa Grmšek iz Sotelskega - Mileno, Olga Pompe iz Trške gore - deklico, Zinka Kodrič iz Brežic - deklico, Irena Vrabec iz Klanjca - dečka, Zdenka Tomšc ii Cerine - deklico, Marija Kovačič iz Vrhja - deklico. ČESTITAMO!
še posebej pri načrtovanju razvoja regije in občin.
Prvi dan bo beseda o sistemu in vsebini družbenega planiranja ter informacijskem sistemu. Uvodne misli bodo imeli: Ivan Lapajne z republiškega Zavoda za planiranje, inž. Milan Naprudnik, direktor Zavoda za regionalno prostorsko planiranje in inž. Tomaž Banovec, direktor inštituta pri Geodetskem zavodu SRS. V drugem delu bosta o metodologiji družbenega načrtovanja v združenem delu in krajevni skupnosti predavala Olga Jakhel Dergan iz celjskega Zavoda za napredek gospodarstva in Gregor Berkopec iz republiškega Zavoda za planiranje.
Drugi dan, se pravi v torek, 14. januarja, bodo udeleženci seminarja najprej prisluhnili inž. Marku Bulcu, vodji slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin, ki bo govoril o zasnovi razvoja SFRJ. O problemili, ki se zastavljajo pri načrtovanju razvoja v Sloveniji, bosta spregovorila Andrej Briški z republiškega Zavoda za planiranje in inž. arh. Aleš Šareč, samostojni svetovalec pri republi-
kolikšni zaslužki
V gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih so do konca lanskega septembra zabeležili v krški občini 22-odstotno povečanje čistih Osebnih prejemkov v primerjavi z letom dni nazaj. Povprečni osebni dohodek v občini je bil 2.770 din. Toda če upoštevamo večje življenjske stroške, ugotovimo, da se realno prijemki niso povečali in da je njihova vrednost celo za spoznanje manjša kot v 1973 letu.

Franc Šetinc:
Moč izvira iz znanja
„... Delavci ne podcenjujejo znanja, strokovnosti, temveč ga, nasprotno, cenijo, odvisno pač od tega, ali je vpeto v samoupravljanje, ali služi koristim delavcev. Delavci niso proti visokim dohodkom strokovnjakov, če so zasluženi in če je rezultat tega boljša organizacija dela in večja produktivnost; od česar imajo koristi vsi zaposleni. Z razvojem samoupravljanja torej raste pomen strokovnosti in poslovnosti, ki sta sestavni, neločljivi del proizvodnega procesa in seveda, tudi samoupravljanja. Dilema potemtakem ni: ali strokovnost ali ne. Vprašanje je treba zastaviti drugače: komu služita strokovnost in poslovnost? Ali sta sredstvo za uresničevanje samoupravljanja v prid delovnim ljudem, ali ju poskušajo zlorabiti za utrjevanje oblasti manjšine?
Tako je tudi z vprašanjem, ali so delavci za red ali so proti njemu. Oni so za red, a ne za takega, ki vsiljuje ljudem nesprejemljiva stališča, tuje interese, tujo voljo. So torej proti nesamoupravnemu, lahko bi rekli tehnokratskemu ali birokratskemu redu. Pozitivne izkušnje jim kažejo, daje le razvito samoupravljanje izvir pravega reda, tistega, ki omogoča uresničevanje neodtujljivih samoupravnih pravic delovnih ljudi..."
(Iz uvodnika v decembrski številki revije „NAŠA OBRAMBA")
dr. Berislav Šefer$
Inflacijo moramo zmanjšati
Razprave v skupščinah republik in pokrajin, v gospodarski zbornici Jugoslavije in v drugih gospodarskih zbornicah ter naposled v skupščini Jugoslavije so pokazale, da nas v letu 1975 čakajo tri glavne naloge: omejevati rast inflacije, ohraniti zunanjo likvidnost države in hkrati zmanjšati primanjkljaj v plačilni bilanci s tujino ter izpopolnjevati na ustavi zasnovan samoupravni gospodarski sistem. Kar se tiče prve naloge, moramo vedeti, da inflacija v letu 1975 ne sme biti večja od inflacije v letu 1974. Iz 1974. v leto 1975 preneseni učinek povečanja cen bo precej večji, kot je bil ob prehodu iz 1973 v 1974, Zaradi tega bo skupno povečanje cen v letu 1975 treba občutno bolj omejiti. To je zelo velika naloga v sedanjih mednarodnih gospodarskih, pa tudi v naših notranjih razmerah. Prav tako zahtevna naloga je ohraniti zunanjo likvidnost države in zmanjšati primanjkljaj v plačilni bilanci. To pa lahko dosežerno samo s pogojem, da bo izvoz naraščal hitreje od uvoza, t^o kot tudi določa resolucija za leto 1975, to je izvoz za 10, uvoz za 4 odstotke.
(Podpredsednik ZIS v intervjuju za „Privredni pregled")
Milka Planine:
Rdeča nit družbenih sprememb
Temeljna organizacija združenega dela je oblika organiziranja delavcev, v njej se bo razvijal proces povezovanja delavcev s skupnimi rezultati dela, povezovanja delavskega razreda z deli presežne vrednosti, ki so bUi doslej od njega ločeni. Vse spremembe, ki jih bodo v družbi uvajali v sistemu združevanja dela, razširjene reprodukcije — v bančništvu, v reorganizaciji blagovnega prometa, v interesnih skupnostih v skupščinskem sistemu — moramo uresničevati tako, da bodo krepile takšno temeljno organizacijo združenega dela in takšen položaj delavskega razreda v družbi. Ta osrednja in bistvena stvar, ta rdeča nit družbenih sprememb, ki jih uvajamo, ni prodrla dovolj široko, zaradi tega je v naših dejanjih in ravnanju še veliko formalizma, praznega teka „prepiranja" in širokega angažiranja ob postranskih, včasih celo napačno zastavljenih vprašanjih. To so velike in globoke spremembe in nič čudnega ni, da na samem začetku tudi tavamo. Včasih v najboljši veri, da dobro delamo, prihajamo na dan z dozdevnimi rešitvami, za nekatera velika vprašanja, kjer šele iščemo, oblikujemo konkretne reSitve, ne najdemo odgovora za vse. Toda pomembno je, da pri tem ostajamo pri bistvu, da je rdeča nit merilo za ocenjevanje vsakega novega predloga in akcije. -	* (Predsednica CK ZKH v članku za „Vjesnik")
»Go« med osnovnošolci
Na osnovni šoli »Katja Rupena« imajo go krožei<;
Na sliki: člani go krožka na osnovni šoli „Katja Rupena" na treningu. Vodstvo krožka si prizadeva, da bi medse pritegnilo kar največ učencev. Zato pridite vsi, ki bi radi igrali go, na krožkove treninge. (Foto: foto krožek OS Katja Rupena, Novo mesto)
Stara japonska igra „go" je med Novomeščani zelo priljubljena. Že precej mladincev je, ki so si v tej igri prislužili visoke naslove. Da bi ta igra postala med mladino kar najbolj razširjena, je novomeSci „Go" klub ustanovil na gimnaziji in osnovni šoli „Katja Rupena" go krožka.
Na osnovni šoli so z veseljem sprejeli pobudo za ustanovitev krožka. Učitelji telesne vzgoje so pri svojih urah učence seznanjali s to igro in jih povabili v krožek. Odzvali so se v glavnem učenci četrtih razredov. Že po nekaj urah seznanjanja
s staro in zanimivo igro so se vs* naučili prvih potez in pravil igre.
Da bi delo krožka popestrili, so ^.1 člani zmenili, da bodo pripravil'! nekaj turnirjev, na katerih se bodo pomerili z vrstniki iz drugih šo«; Razen tega bodo pripravili nek«) simultank z mojstri goja in si devali, da bi k delu pritegnili še vc^ svojih vrstnikov.
OGLMUJTE v DLI
DOLENJSKI UST
št. 2 (1329) - 9. januarja 1975
J
4
REJCI PERUTNINE!
JlJ®	da tudi v letu 1975 dela valilnica v Cegelnici za vas.
Obveščamo vas, da bomo imeli že prve piščance 2. januarja 1975, nato pa vsako sredo in nedeljo.
Na razpolago bodo sledeče pasme:
I' f	BRO. (BELI VELIKI)
2.	NEW HAMPSHIRE (RJAVI)
3.	SELEKCiONtRANE JARKICE PRELUX R.
Rejce prosimo za prednaročila, ker le tako bomo lahko ustregli sleherni stranki.
Izkoristite ugodno ceno v januarju!
Naročila sprejemajo:
Petelinkar - valilnica v Cegelnici 20, Novo mesto «	^"^ka (Jarčji vrh)
Alojz, Gor. Gomila,
Uhan FrančišCa, Puščava 16, p. Šentrupert
CeSnjice 1, p. Mokronog uzerle Marija, Vel. Mraševo 69, p. Podbočje
/ ■	V
prosta delovna mesta ^
Podjetje „VODOVOD"
Novo mesto
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. SKLADIŠČNIKA SNAŽILKE (za polni delovni čas)
Splošni pogoji:
Pod 1: poklicna šola trgovske smeri
Poseben pogoj za zasedbo delovnih mest je uspešno opravlje-dvomesečno poskusno delo.
pošljejo svoje prošnje na naslov „VODO-D , Novo mesto. Odbor za medsebojne del. odnose.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
prosta delovna mesta
gj^lllll'^^^^^strija in gradbeni material
Brestanica
4 ^	razpisuje prosta delovna mesta
. kvalificiranegastrugarja
polkvalificiranih ključavničarjev
nekvalificiranih delavcev zapriuč:
tev v kovinski stroki Poskusno delo je 3 mesece.
pošljite v roku 10 dni po objavi na Sigmat
' Danica.
Gasilsko društvo Kočevje
poceni proda
^•"adi pomanjkanja prostora odpisano gasilsko vozilo — ®vtocisterno v celoti ali po delih. Cisterna ima vsebino 2200 i je tudi primerna za shrambo kurilnega olja pri stano-^•^jski stavbi. Centrifugalna črpalka, izdelek Andreja Zupa-kapacitete 900/1200 l/min ter 170-m VS pritiska z )'B''ajeno nasesalno napravo. Vse v brezhibnem stanju. Ogled ^ '*^ogoč vsak dan v dopoldanskem času. Cena po dogovoru.
prosta delovna mesta!
002DN0 GOSPODARSTVO NOVO MESTO objavlja prosti delovni mesti:
2 ^'^^^P'SKE - pri delovni skupnosti skupnih služb, • "materialnega KNJIGOVODJA pri TOZD „Gozdar-Črnomelj.
**Ofloji:
2'	dveletna administrativna šola,
2.. končana srednja ekonomska šola ali dveletna admini-
^ativnašola.
sto r treba poslati Gozdnemu gospodarstvu. Novo '	15, do 30. januarja 197&.
me-
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
To še spijemo, pa gremo...
Novome^ Glavni trg na SUvestrovo okoli šestih zvečer: mir in spokojnost. Pravo nasprotje tistega, kar se je dogajalo zadnje dni starega leta. Tisti, ki so se namenili silvestrovati v drugih krajih, so se že odpravili od doma, tisti, ki so se od starega leta posla\ijali doma, so pripravljali slovesno večeijo; Po mestu so begali le redki posamezn&i.
Toliko bolj se je v spokojrio tišino zaiezalo vpitje, nekakšno petje, za katero niti ne bi mogli reči, da je. bilo pijansko: „To še spijemo pa gremo .. Nekaj ljudi, kolikor jih je bilo tisti čas na trgu, se je ozrlo proti rotovžu. Iz teme arkad se je pri-majalo šest ali sedem fantičev, starih okoli 12 let. Po dva ali trije so kolo-vratili po pločniku, objeti čez ramena, in brisali umazanijo s hiš, ker jih njihove mlade noge niso mo^e nositi naravnost.
ZAHVALA UPOKOJENCEV DBH
Nekdanji uslužbenci Dolenjske banke, sedaj upokojenci, se tej ustanovi najlepše zahvaljujemo za izkazano pozornost. Za novo leto nas je Dolenjska banka in hranilnica povabila na kratek razgovor in nas obdarila. Upokojenci želimo našemu denarnemu zavodu v novem letu veliko poslovnih uspehov, želimo pa tudi, da bi se še večkrat sestali.
JOŽE SPLICHAL v imenu upokojencev
NISO JIH POZABILI
Odbor KO ZB Žužemberk je organiziral pred novim letom srečanja borcev in aktivistov NOV v Hinjah, Žužemberku in Smihelu pri Žužemberku. Starejše in bolehne člane, ki se srečanja niso mogli udeležiti, so predstavniki odbora obiskali na domovih. Najstarejšim so podelili priznanja. Na srečanjih je bilo tovariško vzdušje, ki ga udeleženci ne bodo pozabili, zato meni odbor, da morajo taka srečanja preiti v tradicijo. Udeleženci srečanja so hvaležni odboru ,za pozornost, ki so je bili deležni.
M. SENICA
Otroci, pijani otroci na Silvestro-vo ob šestih zvečer sredi Glavnega trga! Le nekaj metrov stran je vhod v Center za socialno delo, kjer hranijo na kupe podatkov o lačnih otrocih, ki jih preganjajo njihovi pijani očetje, o otrocih, ki si ne morejo privoščiti tople obleke in nujnih šolskih potrebščin!
Fantiči so metali petarde in ob pokanju pijano kričali. Nenadoma je enemu od njih zmanjkalo ravnotežja: s pločnika pred gostilno pri rotovžu ga je zaneslo, padel je iia asfalt in obležal. Fantje so se smeje zgrnili okrog njep. Končno ga je skušal eden od njih pobrati, pri tem pa je še sam padel. Vse skupaj je to tako zabavalo, da od smeha niso mogli kaj. Pijana fantiča sta se skobacala na noge, se objela čez ramena in spet so vsi skupaj družno merili pločnik. „To še spijemo pa gre-
MOLZNA KRAVA?
„Slemena so od leta 1941 dalje molzna krava. Vedno smo dajali in nič dobili. Šola je stara. Učenci naše šole maše luknje s papiijem. Podi so še izpred vojne. Otroci morajo šolo sami ribati. Nobenega-inšpektorja ni k nam. Plačujemo že drugi samoprispevek, a nismo dobili niti pare. Sami Slemenci smo pripravljeni tudi graditi šolo in zgradili bi jo za polovico ceneje kot podjetje," je dejal na zadnji seji občinske skupščine Ribnica delegat iz Slemen.
Posojilo za štipendije
Ker ni podpisalo samoupravnega sporazu ma dovolj OZD, ni denarja za štipendije
Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Kočevje še vedno ni sprejet. To je ugotovil iniciativni odbor za sprejem tega sporazuma, ki je hkrati do 27. novembra prejel že 55 vlog za podelitev štipendij.
Sporazum bo veljal, ko ga bo podpisalo toliko delovnih organizacij, da bo z njim zajetih najmanj dve tretjini, se pravi 66,7 odstotka vseh zaposlenih v občini. Doslej — natančni podatki so do 27. novembra — je k sporazumu pristopilo,63,3 odstotka zaposlenih.
Ker sporazum ne velja, se v sklad za štipendiranje tudi ne stekajo prispevki OZD. Denaija v skladu ni, zato tudi štipendij ni. Zaradi tega bi se lahko zgodilo, da bi se nekateri učenci in študentje prenehali šolati, ker sami ne
bi zmogli plačati stroškov šolanja.
Prav zaradi tega je občinska skupščina Kočevje zaprosila Komunalni zavod za zaposlovanje Ljubljana za brezobrestno premostitveno posojilo v znesku 70.000 din. Iz tega posojila bodo dane še za leto 1974 štipen-dqe samo tistim, ki so jih res najbolj potrebni, ker bi sicer morah šolanje prekiniti.
Štipendiranje s tem še ni rešeno, pač pa bo, ko bo sprejet samoupravni sporazum, To je treba čimprej doseči ne le zato, da bodo učenci in študentje redno prejemali štipendije, ampak tudi zato, ker je treba Komunalnemu zavodu za zaposlovanje do 30. aprila 1975 vrniti najeto posojilo, sicer bo treba zanj plačati 12-odstotne	zamudne
obresti.
J. P.
mo ..." Tistih nekaj ljudi, ki so vse to opazovali, je molče zrlo za njimi.
Gotovo je, da se fantiči niso napili v gostilni, saj veijetno ni gostilničarja, ki bi takim otrokom dal alkohol. Ali so si pijačo kupili v trgovini ali pa so popivali pri kom doma. Kakorkoli že: vprašanje je, kako je tem otrokom sploh lahko prišlo na misel, da se ga morajo za Silvestrovo. napiti? Zgledov je, žal, več kot preveč pri starejših. Otroci pa opazujejo in posnemajo dejanja, zglede. Slabi zgledi še posebej vlečejo.
In tako se zgodi, da na Silvestrovo ob šestih zvečer na novomeškem Glavnem trgu šest ali sedem 12-let-nih pijanih otrok kriči: „To še spijemo pa gremo ..In to ob uri, ko je bila na televiziji lutkovna i^ica, primerna tudi še njihovi starosti....
A. B.
VRATA SO NAJBOLJ PRI ROKI
Za lepljenje lepakov je v Krškem premalo reklamnih desk, pa ^ te so neuporabne. Toda saj se niti ne ve, kdo naj jih postavlja in popravlja. Zato se ne smemo čuditi, če pribijajo lepake na razne plotove in celo na vrata. Hišni lastniki so slabe volje, saj jim s tem povzročajo le škodo.	A. I.
Denarja se - branijo!
Naj že na začetku povem, da sem se za to pisanje odločil zato, ker se mi zdi dogodek, ki se mije pripetil, zelo značilen in se podobne stvari pri nas večkrat ponavljajo v taki ali drugačni obliki.
V ponedeljek, 30. decembra po- ^ poldne, sem hitel na pogreb na pokopališče v Ločno. Ura je bila 20 minut do treh in bal sem se, da ne bom prišel pravočasno. Po mestu sem iskal kakšnega znanca, ki bi me z avtom odpeljal do Ločne, pa kot nalašč nisem našel nobenega. Pohitel sem na parkirišče taksijev pri avtobusni postaji. Kar pddahnil sem se, ko sem videl, da sta na parkirišču dva taksija. V enem od njih sta na zadnjem sedežu sedela voznika in igrala karte. Poprosil sem ju, če bi me eden hitro odpeljal do Ločne, in jima povedal, da se mi mudi na pogreb. ,.Plačam 50 dinarjev, če je premalo, pa dam rad tudi 100," sem ponudil. Taksista sta me pogledala in dejala, da je promet tako gost, da bom prej prišel peš kot z avtom! Potem sta mirno kartala dalje ...
•Na srečo sem na bencinski črpalki dobil znanca, ki me je odpeljal do pokopališča, sicer bi pogreb res zamudil. Mislim, da je taksistova dolžnost, da ustreže stranki. Zato se je vendar odločil za ta poklic in od tega tudi živi. Prepričan sem tudi, da je plačilo, ki sem ga ponujal, več kot primerno za tako razdaljp; sicer pa bi me taksist moral peljati, kamor sem želel, po tarifi, ne pa da sta se izgovarjala na gost promet. Očitno jima je bilo več do kartanja kot do zaslužka. Pri tem pa večkrat slišimo, kako sc taksisti pritožujejo, da je njihov kruh grenak in denar težko zaslužen!	.ALOJZ ŠTRBENC
Ragovska 8 Novo mesto
Tiste „skrinjice, ki govorijo", in tiste, ki „govorijo pa slike kažejo", so dandanes skoraj že v vsaki hiši. K njim prihaja vztrajen mož, ki pobira poseben ,,davek". Za novoletno darilo so naročili temu možu, naj vnaprej pobira malo manj kot še enkrat toliko kot do današnjih dni
In mož to tudi počne, na jezo vseh tistih, ki z dolgimi nosovi toliko da niso prespali zadnjih staroletnih in prvih novoletnih ur ob „skri-njicah", ki so tako nalez^ivo dolgočasno „govorile pa slike kazale".

Še prav posebej so jezni na ljubljanske „upravljalce skrinjic" tisti Novomeščani z okolico, ki si dobre tablete za spanje lahko „prišverca-jo" tudi iz Krke. Nič noveli ne bomo „potroštali", ko zapišemo, da jim ljubljanski „upravljalci" ponujajo samo slabe tablete, „kanal 3" imenovane, ki v jasno dolino novomeško pogosto prinaša tudi strupene ljubljanske megle v obliki migotajočih ekranskih površin, ki bi v teh dneh lahko nadomestile tudi snežne poljane. Pravo nasprotje „Jcanalu 3" je glede tega bratski „kanal 9", ki je prava Hofmanova kapljica za oči; za tiste, ki razumejo bratski jezik, kajpak!
Ker je treixi vztrajnemu možu vsak mesec odšteti kar precejšnjo vsotico, Novomeščani čisto ponižno sprašujejo, kdaj jim bo kdorkoli blagovolil postreči z možatim odgovorom, kdaj se bo ljubljanski „kanal 3" vsebinsko in drugače bistveno poboljšal in kdaj bo kjerkoli zgrajen pokončen steber, pretvornik imenovan, da bodo lahko ulovili tudi ljubljanski drugi program (dane govorimo o . eksperimentalnem drugem programu TV Zagreb}.
Milostno gre zategade^ tale priprošnja vsem, mero-dajnim činiteljem!
D. RUSTJA
Kmetje smo zapostavljeni
Danes se kmetje čutimo povsod zapostavljene: kamorkoli se obrnemo, povsod nas gledajo postrani. Naj povem, kaj se mi je zgodilo lani 4. nov., ko sem šel po denar, ki mi

vsak četrtek
DIMNIKAR, KJE SI?
Odkar je šel trebanjski dimnikarski mojster tov. Vajda v pokoj, v našem kraju nimamo redne dimnikarske službe. Tako se občani že več kot eno leto otepamo s težavami. Zlasti sedaj pozimi bi bilo važno, da bi bili dimniki, peči itd. vsaj enkrat na mesec temeljito očiščeni. Neočiščeni dimniki pa so pogosto vzrok za požare. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kdo bi bil odgovoren za. škodo, ki bi jo napravil požar zaradi neočiščenega dimnika. Bi za škodo odgovarjalo tisto dimnikarsko i»djetje, ki je dolžno opravljati dimnikarske storitve v Trebnjem? Kaj dela uslužbenec na občini, ki ima na skrbi požarrto varnost? Tudi gasilsko društvo bi sc moralo bolj zavzeti za to, da bi bilo to vprašanje, pomembno za naš kraj, čimprej urejeno.
HUBERT TOMSIC Trebnje
Člani LD Osilnica imajo zelo'velike težave s spravilom uplenjene divjačine iz lovišča po planinskih strminah k cesti. Lovišče Snežnik si je namreč začelo samovoljno prisvajati tretjino najboljšega lovišča te družine, zato so nastde težave pri lovu in spravilu plena. Na sliki spredaj vidimo sprevodnika avtobusa Janka Štimca, la » je na smrt zadihal z vrha Boriča do ceste ob Kolpi v Srobotniku. Drugi je Jože Čop iz Žurg in tre^i Anton Štimec, eden najstarejSh lovcev te družine. (Foto: Lovec)
ga je bila dolžna za teleta Kmetijska zadruga Trebnje. Neprijetno me je
J rese netilo vedenje blagajničarke ožice Bizjak, ki je zelo nevljudno sprejemala stranke.
Drugič sem šel tja 23. decembra. Bilo nas je več, ki smo čakali na blagajničarko več kot eno uro; okrog poldne je blagajničarka le prišla. Stranke smo se postavile v vrsto in več kot 20 minut čakale, da se bodo vrata odprla. Ker nas je pošteno zeblo, je nekdo potrkal na vrata, zaslišali pa smo le glas, ki se je zadri, naj gremo okoli. Da nam ni bilo treba hoditi skozi trgovino, nam je šef te trgovine odklenil pisarniška vrata.
Blagajničarka nas je klicala po imenih, in ko sem se oglasil, me je grdo pogledala in se zadrla, kaj bi rad. Vprašujem se: ali si lahko tako vedenje privošči uslužbenka, ki je tam tudi zato, da nam izplačuje naš težko prisluženi denar? Imel sem občutek, kot da sem prišel denar prosit naposodo in da ga ne bom nikoli vrnil.
- J. K.
»Dolenjski list« v vsako družino

DOLENJSKI LIST
5
„ Alžirija je že izbrala svojo pot"
Alžirica pri vsakdanjem delu
ALŽIRIJA JE ZE IZBRALA SVOJO POT
Tako je dejal minister, gospod Bute-flika, na predvolilnem zborovanju v Blidi. Govor, ki ga je prenašala tudi televizija, je bil zelo zanimiv; z možem sva ga poslušala do kraja. Ničesar ni olepševal ne skrival, ni pozabil na grajo ne pohvalo. Opozoril je malomarne in neverne, da ne bo prav nobenega odstopanja od začitanega programa za popolno socializacijo dežele, povabil k tesnejšemu sodelovanju še posebej žene in mladino in pograjal mlačnost nekaterih intelektualcev, od katerih veliko pričakujejo. „Ogromno žrtvujemo za šolanje naših strokovnjakov doma in v inozemstvu, z rezultatom pa nismo zadovoljni. Nekateri predolgo odlašajo z vrnitvijo domov, drugi pa prinašajo s seboj nove ideologije, za nas tuje in nesprejemljive, pa naj bodo z zahoda ali vzhoda."
Naenkrat je začel govoriti o Jugoslaviji, o naši težki borbi za osvoboditev in sedanji za obstaneH, in popolno neodvisnost. Primerjal je naše in alžirske težave in uspehe. Govor nama je bil neznansko všeč. Globoka čustva naju vežejo,na to deželo.
* Nisem ne diplomat ne politik, niti strokovnjak za ekonomska vprašanja. Zato tudi ne bom napisala -nobene „študije". Rada bi opisda samo življenje vseh tistih mladih, dobrih in gostoljubnih ljudi, s katerimi sva se spoznala, ko sva vandrala po deželi podolž in povprek. LMiko bi napisala debelo knjigo o najinih doživetjih s celo skalo občutkov, od občudovanja njih poguma do veselja, ki sva ga občutila ob njihovem naglem razvoju. Bila sva pa tudi razočarana, jezn^ užaljena in polna nerazumevanja. Sele v dolgem petletnem bivanju v Alžiriji- sva na najine številne „zakaj" prejela svoj „zato" in — razumela.
PRVI STIK Z ALŽIRIJO
Pred sedmimi leti sva prvič prispela v Alžir, polna romantičnih predstav. Navdušena sva bila nad lepoto mesta, lepimi, širokimi avenijami, zelenimi parki in pisano množico domačinov. Delovni dan traja od jutra do večera. Vsa leta sem imela dovolj časa za potepanje in vse globlje spoznavanje nji-• hovega življenja. Klepetala sem z ženami in otroki, včasih smo se sporazumeli tudi z rokami in prijaznim nasmehom. Arabski jezik je zame zelo ^ težak, grlen in poln h-jev in r-ov. Prva leta so bile žene večinoma še pokrite s tančico, nikoli, brez spremstva, v prvem mraku pa obvezno doma za zaprtimi okni in vrati.
Le redke so bile zaposlene v kakšnem uradu, na pošti, v trgovini, šoli in bolnici. Koliko žena je potrkalo na naša vrata z upanjem, da bodo našle mesto postrežnice! Tržnice so bile zame, ki sem prišla januarja iz zasnežene Evrope, pravo presenečenje. Na pretek je bilo vsega: sadja, zelenjave, rib, vseh vrst mesa, sirov, cvetja. Vse oprano, lepo zloženo. Trgovine polne pisanega blaga, lepih preprog, spominkov, draguljev, vse odprte od jutra do večera, daščičarne, pekarije, mesnice pa tudi ob nedeljah do noči.
KONEC ROMANTIKE
Romantika se je končala v pred-, mestjih, v stranskih ulicah, ob pogledu na bedo in umazanijo, na kupe umazanih in skuštranih otrok ter leglo kriminala. Koliko tragedij se je skrivalo za zakritimi obrazi! Videla sem le žalostne, temne oči. O tem nisi bral ne v časopisih, ne gledal na televiziji, sploh je bilo povsod v javnem in zasebnem življenju vse preveč tabujev, o katerem se ni smelo govoriti. Alžirci so zelo nezaupljivi do tujcev, kar jim niti ne smemo zameriti, saj imajo grenke izkušnje iz preteklosti. Dolgo je traja-
DOLENJSKI LIST
lo, da sva si pridobila med sosedi prijatelje, ki so nama na široko odprli svoja vrita in srca. Zaposleni so bili še kar zadovoljni s svojim življenjem, vdani v svojo usodo. Kaj bo jutri, ko bodo njihovi mnogoštevilni otroci odrasli in kričali za delom in kmhom, raje niso mislili. Vdano so dejali, da je vse Alahova volja; on je dal in bo vzel, vse je že odločeno.
VELIKE SPREMEMBE
V tistem času je v deželi vrelo, na ulicah so bile demonstracije in nemiri, štrajkali so študentje in dijaki, skratka, bilo je hudo. Eni so vzdihovali za Zahodom, drugi za Vzhodom, tretji pa so se krčevito in fanatično borili za stare, že zdavnaj preživele zakone. Mesto, ki je nekdaj imelo pol milijona prebivalcev, je po uradni cenitvi štelo že poldrugi milijon; iz notranjosti pa so še vedno prihajale nove, številne družine. Obupne stanovargske stiske pač niso mogli odpraviti z gradnjo blokov, takoj so bila vsa^ stanovanja napolnjena in v kratkem času tudi najlepša spremenjena v brlog. Šol je bilo premalo, strokovnjakov še manj, nepismenih in nezaposlenih pa preveč. V nacionaliziranih podjetjih, bankah, trgovinah so vodilne položaje še vedno zasedali tujci.
"Moj uvod je morda predolg, toda kako naj opišem v nekaj besedah ali stavkih preobrazbo dežele in silne spremembe, ki so nastajale? Razvoj ni nastal čez noč, borba je bila trda, ovire od zunaj in znotraj. Le kdor je živel z ljudmi in pozorno spremljal vse dogodke, je l^ko opazil, da se je naenkrat začelo — v moje veliko veselje — pometanje z veliko metlo, daje bilo za vsem čutiti trdno roko in načrtno vodstvo. Domači tisk je naenkrat začel pisati o stanovanjski stiski, pomanjkanju šol, kadrov, o korupciji in raznih aferah. Televizijski program je postajal zanimivejši, bogatejši in domač. Zrasli so internati. V njih se šolajo otroci borcev, vojne sirote in talentirani otroci manj premožnih staršev. Dobili so prve velike tovarne, nastajali so novi turistični cen^tri. Glasen vik in krik je bilo slišati v tujini ob prevzemu vodstva preostalih objektov in družb, ki so še bili pod tujim vodstvom. Nekaj godrnjanja je bUo tudi v domačih vrstah — to bolj navalno ob temeljiti agrarni reformi, katere prva faza -zemljo tistim, ki jo obdelujejo! — je že končana in se trenutno nahaja že v drugi fazi. To pa spada že v drugo obdobje
' SPET V ALŽIRIJI
Lani spomladi sem se ponovno vrnila v Alžirijo. Bila sem poldnigo leto odsotna, zato me je kar razganjalo od silne radovednosti. Kaj se je zgodilo novega ta čas v moji ljubljeni Alžiriji,, koliko načrtov so že izpolnili?
Presenečenja so me res čakala, dobra in slaba. Hvala bogu je bilo drugih manj. Napredek sem opazila že na letališču. To je bilo več let prezidano in pregrajeno, sedaj imajo res lepo, sodobno urejeno.
Alžir, moje lepo, sončno belo mesto, me je spet pozdravilo in sprejelo kot starega znanca. Zopet se je začelo potepanje po znanih ulicah, obiskovanje jugoslovanskih in alžirskih znancev. Žvečer sem se vračala v hotel utrujena, 'toda polna vtisov, novic, pa še prašna in polna ometa po plašču in klobuku. Sklenili so, da bodo mesto preoblekli v novo, belo obleko, in tako sem se morala prerivati pod visokimi odri in skakati čez kupe peska. Opazila sem tudi, da so ulice čistejše, zaenkrat le v centru, polagoma pridejo na vrsto še stranske ulice in predmestja. Dva dni sem opazovala gnečo na ulicah ob urah, ko odhajajo ljudje domov z dela, iz uradov, delavnic, pristanišča itd. Vsi so bili veseli, nasmejani, glasni in ... mladi, sami domačini. Lepo oblečeni, med njimi mnogo mladih deklet in žena, le redke med njimi so bile s pokritim licem.
Zanimivo je bilo tudi prebiranje tiska, posebno „E1 Moudjahid". Odkrito piše o vseh napakah, opozaija na pereče stanovanjske in higienske probleme. Razpravlja o čistoči, stanovanjski kulturi, odpravi pločevinastih . naselij, skratka o vsem, kar se dogaja v mestu in v notranjosti dežele. Prepri-
čana sem, da bo nekoč vse boljše in prav, saj so problemi nakazani z rešitvijo vred.
POVSOD SPREMEMBE
Veliko prostora je v tisku posvečenega^ mladini, splošnemu izobraževanju, ženskemu vprašanju, kmetijstvu in agrarni reformi. Najmanj pol strani je razpisov za razne gradnje, opremljanje podjetij, napeljavo vode in plina, med njimi je mnogo mednarodnih, posebno za velike objekte. Vrtanje pri iskanju vode je zanje življenjsko važno^ večjo skrb mu posvečajo kot iskanju nafte. Poleg vsega je pa celotna stran redno polna samih oglasov z velikimi napisi: „Želite postati strojni, gradbeni inženir, tehnik, knjigovodja, administrator? Nudimo vsem možnost nadaljnjega ^obraževanja. Pridite, pošljite dokumente!" Med pogoji je takoj za potrebno šolsko izobrazbo napisano: alžirsko državljanstvo. Poseben komentar ni potreben, že te vrstice povedo, kako ogromen in nagel je napredek.
Omeniti moram, da je veliko Alžir-cev zaposlenih v Evropi, največ v Franciji. Mnogi so pozabili na dom, ženo, otroke in onemogle starše, drugi se že vračajo. Vse več bo praznih delovnih mest v domovini. Ta nanje ni pozabila, vse več je medsebojnih obiskov in posvetovanj ter prizadevanja za zaščito delavcev v tujini.
Bila sem na obisku na naši ambasadi. Prisrčno sem se pozdravila s prijateljem Stanojevićem, trgovskim atašejem, in imela dolg razgovor s kulturnim atašejem dr. Gligorićem. Že pri Amaiju sem namreč slišala pohvalo, da gledajo na alžirski televiziji večkrat oddajo iz Jugoslavije. Dr. Gligorić je pokazal obširen načrt, ki ga namerava predložiti, da bi postalo kulturno sodelovanje med državama čim tesnejše. V tistem času, ko sem bila v Alžiriji, to je v treh mesecih, so gostovali naši nogometaši, kolesarji in boksarji. Upam, da njegov trud ne bo zaman in da bo njegov načrt vsaj delno sprejet, če že ne V celoti. Nato sem povedala, da bi se rada sestala s predstavnicami UNFA (alžirske ženske organizacije), ker je bil ravno čas priprav na 8. marec, mednarodni dan žena.
DOLENJSKI LIST NA SEDEŽU FLN
Z njegovim priporočilom sem prispela na sedež FLN in naprej do UFNA. Povsod sem pokazala Dolenjski list z reportažo in slikami iz Alžirije. Škoda, da sem imela s seboj en sam izvod. Obljubila sem na sedežu FLN, UNFA in naši ambasadi, da bodo v bodoče prejeli na vpogled vse, kar bo izpod mojega peresa napisano o Alžiriji-
Na sedežu UNFA so me tovarišice prijazno sprejele in me seznanile z vsem, kar meje zanimalo, in sem želela izvedeti uradno potrjeno. Nobene zaprtosti več, nobenih kompleksov in nejasnosti. Odkrito so govorile o vseh težavah, ki jih imajo pri svojem zelo težkem delu. Močan odpor je bil pri sestavljanju načrtov za načrtovanje družine in dolgo niso smeli javno govoriti o kontracepciji. Sedaj delajo trije centri, dva pa sta v pripravi. Več let se že razpravlja o novem kodeksu za zaščito žena in družine. V glavnem je osnutek že pripravljen. Upajo, da bo žena z njim pridobila vsaj osnovno v pravico sodelovati in odločati glede življenja družine in o premoženju. Po starih zakonih je bil mož edini gospodar in izključni lastnik ter je bila vsa družina odvisna od njegove dobre ali slabe volje.
%Na kraju razgovora sva se z madame Saidani slikali v spomin, ona pajne je v imenu organizacije povabila na seminar arabsko-afriških žena v Alžiru. O tem ne bom pisala, sem že poročala v Naši ženi. Omenila bi le, da je bil na seminarju, ki je trajal ves teden, glavni poudarek na borbi za dokončno osvoboditev še ostalih narodov izpod kolo-nializma, za odpravo nepismenosti in vzgojo žena.
REFORME NA VSAKEM KORAKU
Na seminarju v Palači narodov, kjer je bila tudi znana konferenca ne-
uvrščenih, sem se seznanila s svojimi ,Jcolegi" novinarji. Večina jih je prišla iz šol. Vsi so polni elana in zaupanja v bodočnost. Toliko smo imeli medsebojnih vprašanj, da je bila kar prava tiskovna konferenca. Veliko smo govorili o agrarni reformi in o pomanjkanju kadrov. Zemlja je v glavnem razdeljena, kmetje imajo svoje kooperacije. Sedaj pa je problem kadrov, pomanjkanje znanja o sodobni obdelavi, rokovanju s stroji in navsezadnje tudi upravljati ni lahko, ker so skoraj vsi nepismeni. Veliko pomoč daje mladina. Na televiziji sem gledala več oddaj, ki so prikazovale prizore iz vasi, ki so selili felahe iz njihovih ,,kumikov" — drugačnega naziva za njihove bajte iz blata in šotore nimam — v nova, zanje zgrajena naselja. Niso zgradili zanje samo stanovanjske hiše s tremi ali štirimi sobami, tudi šola, ambulanta, trgovina, dom kulture, no in mošeja je tudi v naselju — vse, kar je nujno potrebno za novo skupnost.
Debele solze so tekle ženam po zga-ranih licih, ko so s strahom in ginje-nostjo ogledovale opremljene spalnice, kuhinjo z elektriko, plinom, vodo, pa tudi z najpotrebnejšim pohištvom in posodo. Mladinke so vneto in potrpežljivo učile pospravljati, kuhati na štedilniku in rokovati s plinom ali elektriko. Medtem pa so fantje prebirali navodilo o upravljanju in delu in tudi o delitvi dobička. V časopisu je namreč pisalo, da so odkrili že poneverbe in zlorabe. Lahko je goljufati nepismene ljudi! Zato pa je bila povsod najprvo zgrajena šola.
ENO SAMO GRADBIŠČE

Danes objavijamo reportažo Marice Trelčeve, ki je v Alžiru preživela več let. Z možem, ki je tam v službi kot jugoslovanski strokovnjak za knjigovodstvo, je še vedno v Afriki, vendar se nekajkrat na leto vrne domov. Tovarišica Marica, doma z Rake, sicer pa že več let No-vomeščanka z Mestnih njiv 9, je bila po vojni zelo aktivna v organizacijah tudi v Ribnici, zato jo poznajo ljudje širše' Dolenjske. Kamorkoli gre, opazuje, beleži in zbira spomine. Tak, kot je sama, prisrčna, pronicava in željna spoznati mnogo več kot splošno znane turistične zanimivosti, je tudi njen zapis o današnji Alžiriji.
Agrarna reforma je zajela tudi nomade. Nekateri reveži so vse življenje pasli ovce, kamele, konje za borno hrano in revno streho. Vse svoje življenje niso videli svojega gospodarja, le njegove sluge. Po vojni se položaj ni spremenil, le gospodarji so se zamenjali. Zopet so začeli pri šolanju. Štiri internate so že zgradili v sami puščavi. Otroci nomadov se bodo redno šolah.
Vsa dežela je eno samo gradbišč' Uredili so brezplačno zdravstveno vi stvo za vse državljane brez razlike, s daj pa ni dovolj kadrov. Imajo ot vezno šolanje, nimajo pa učiteljev. N vse strani, tudi v oddaljene kraje na peljujejo plin, elektriko in vodo. Zc pet potrebujejo strokovnjake vsaj i najmanjša popravila in vzdrževanj* Prav domiselno so rešili vprašani zdravstvenega osebja in prosvetnih d' •lavcev v puščavi. Šole so bile već noma prazne, zastonj so nudili stane vanja in 4 mesece plačanega dopust na leto. Sedaj pa vojaški obvezniki slu žijo svoj rok kar v teh zapuščenih krt jih v divjini, vsak po svoji stroko^ nosti.
Nekatere zadeve rešujejo „P1 hitrem postopku". S 1. majem je prt vzel družbeni sektor odkup in prodaj1 sadja in zelenjave v svoje roke. Mi srn1 pa stali na praznih tržnicah in le v re^s kih trgovinah smo našli nekaj blag3^ pa še tega le zgodaj zjutraj. Samo n*® kaj dni je bilo tako, baje je bila kriv^ distribucija. Naglo je bil organizii%< sestanek vseh odgovornih z ene infljfe nistrom za trgovine z druge plati '1" zopet so bile polne trgovine in stojniz ce. Vendar mi nakupovanje ni bilo ve'n v tak užitek kot pred leti. Blaga ni .ve' prve vrste, to gre za dragocene devizd v izvoz: zgodnje jagode, češnje, p3j: radižnik, pomaranče in drugo. Mlekr in sira ne uvažajo več iz Francije. Ss* mi so začeli izdelovati mleko v prahu ^ sir in še marsikaj. Ne morem pohvali^ kvalitete, vrh tega je vse težko dobit' ker vedno česa manjka v trgovin Godrnjanje ne pomaga dosti. Deviz11 in denar sploh potrebujejo za siltf gradnje, opremo, za šole, bolnice i tako naprej. Treba je stisniti pas. Jut1 bo že bolje, trenutno pa lahko izhaja mo brez luksuza. Zato so pa cen( osnovnim živilom, to je kno-kettf sladkorju, mleku, kavi, olju, maksinj1 rane; tudi kruhu. Zelo se je podraži meso, da ne govorim o blagu, ki prih3' ja iz uvoza; le-ta je zelo omejen.
DEŽELA ZA ZGLED
Pravijo, da je treba malce potrpi in že v začetku zavreti preveliko ti pravljanje. Občudujem samo njihov vztrajnost in dosledno izpolnjeval programa.	j
Alžirija je lahko za zgled vsem afj škim arabskim deželam. Pri njih so n1 šle vse narodnoosvobodilne organih cije svoje zavetje in podporo. Ogrotf no pomaga sosednim deželam, ki jih/ prizadela nesrečna suša, sodeluje mednarodnem življenju in vsem je d" bro znana njena angažiranost med n' uvrščenimi državami in pri pomo< nerazvitemu svetu.
Upam, da mi bo sreča naklonjen in mi bo še dano obiskati Alžirijij Uklenila me je v svoje čare, sanjam J prelepem Alžiru ter potujem jpo Sah ! ri. Toda o tej kdaj prihodnjič. Takra ko sem odhajala domov, nisem reki1' „Nikoli več" kot ob prvem sloveli le: „I lalika II Djazair! Na svidenj*; Alžirija!"	,,
MARICA TRE&1

ALŽIRIJA: E1 Oued - mesto tisočerih kypol
6
kultura in
izobraževanje
Tone Svetina v Dolenjski galeriji
Razstava kiparskih del znanega slovenskega pisatelja prva, s katerimi se vključuje Novo mesto v proslavljanje 30-letnice osvoboditve
Slovo dr. Riesenfeida
oi n.®c decembra se je poslovil od a J(ei!lJe generalni konzul republike ■Rip r v Ljubljani dr. Heinrich •1n|Se? Ob zaključku svojega v $ n.?/>a službovanja in življenja fpiH	drr. Heinrich Riesen-
, Pnredil ">" decembra sprejem, .,s.° se ga uć ;k /ili številni predstav-n 1 r.ePubliškj*- organov oblasti in 7 °aniZac'j» kri tudi zastopniki „imenih, umetniških in kultur-
ustanov naše republike, idr u^'^ega generalnega konzula nmt inI'c'ia Riesenfelda smo v na rv^P1 .letih večkrat srečali tudi ra7 t° njs^m: spremljal je delo in K tavi?0 življenje Forme vive in
naivni6' poznal je skov i Un!etnost> v Trebnjem, obi-DiHi u tu<^i grobove Avstrijcev, ki T. cnot^h NOV pod Rogom, na / dr- Heinrich Riesenfeld nj„v.n?m izmed sprejemov v Kostanjevici na Krki. (Foto: M. Vesel)
Jutri ob 18, uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo kiparskih del Toneta Svetine. Avtor se bo novomeškemu občinstvu predstavil z 52 skulptu-rami, sedmimi več, kot jih je bilo na njegovi lanski razstavi v trebanjski galeriji likovnih sa-morastnikov.
Razstavo bodo spremljali povečani teksti iz Svetiiiovega dela Poezija upora. Izšel bo tudi katalog z biografskimi podatki o avtorju, znanem tudi po vojnem romanu „Ukana" in drugih delih. V katalogu bo esej, v katerem prof. Zoran Kržišnik, rav-
NA VRSTI LUTKOVNE PREDSTAVE
V tem mesecu bodo v treh krajih sevniške občine gostovali lutkarji iz Ljubljane in Maribora. Vseh predstav bo kar pet. Prva bo na sporedu' že 23, januarja, Lutkovne predstave bodo v Krmelju, Loki in Sevnici,
NOVI PRAVOPIS
Zadnji slovenski pravopis je izšel že leta 1962, zato je čutiti na tem področju že kar precejšnjo praznino. Nov pravopis pripravlja posebna pravopisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, o njenem delu pa je pred kratkim spregovoril na filozofski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Jože Toporišič, Novi pravopis bo obsegal okoli 130.000 besed.
»Dolenjski list<r v vsako družino
^ Tone
ne bo	ranjenci Z NERETVE, varjeno železo. Tega dela
ij' avtor razstavi, ki jo jutri odpirajo v Dolenjski galeriji, ker ga je ®ne Svetina podaril predsedriiku Titu.

poslovan u' USPEH - V .režiji Bel°Vj£a ; e8a režiserja Miroslava »^ahtaneov" moskovsko gledališče Miroslava v i > uprizorilo dramo Jevi". Mcku , »Gospoda Glemba-Predstav0 i7°VsJca Put>lika je bila nad pa se že jTr<? no navdušena, govori delom narf . »»Vahtangov" s tem >»Sterijineni^'' *u<Ji na letošnjem
yAUUB^A: RETROSPEKTI-
ljubljanski wC Prejšnjega leta so v
Veliko retr« . rn' galeriji odprli
upletnika	razstavo del
je 0i. {j^ne Maleša. Razstavlje-
l'Pij in ficK 5-9 s!'k> grafik, mono-
letih od 1 oorT1.-''^ Je Malcš ustvaril v u iy20 do 1974.
~~ E^nBslvJ^?A: NOVI AVTORJI Pesnikov ; a ,zdaja del slovenskih / K'- ki in Pisateljev „Zbrana \ koncu i.,Ur<iJa dr. Anton Ocvirk Ufejanje n an . c8a leta je dobil za ?5^nanje nKnjene 'zdajc posebno '
«*a naftat dejstvu- da je bila r 4m ^jmuv n118 na 'anskem knjiž-kta'^v Beogradu kot „dosežek azširila svoj obseg z
natelj Moderne galerije v Ljubljani, piše o likovni ustvarjalnosti Toneta Svetine.
Na razstavi bo govoril Bogdan Osolnik, član zveznega zbora skupščine SFRJ in podpredsednik ZZB NOV Slovenije. V koncertnem delu bo sodeloval
Dolenjski oktet, ki bo zapel nekaj pesmi upora.
Ta razstava — odprta bo do 2. februarja — je prva, kijih načrtuje Dolenjski muzej letos v počastitev 30-letnice osvoboditve in 25-letnice svojega obstoja,	I. ZORAN
Doklej nemoč (nesposobnost)?
»Naj bo knjiga dostopna vsem delavcem!«« so se zavzeli jugoslovanski, sindikati na kongresu
novimi avtorji. Pred izidom sta že knjigi zbranih del Slavka Gruma, uredniki pa pripravljajo tudi že dela Alojza Kraigherja in Alojza Gradnika.	,
UUBLJANA: RAZSTAVA - V prostorih in izložbah Jugo banke v Ljubljani je bila zadnje dni decembra in prve dni januarja odprta razstava del akademskih slikarjev Harija Draušbaheija, Staneta Jagodiča in Evcrja Kaljanca ter akademskega kipaija Viktorja Gojkoviča. ^ Vsi umetniki so člani likovne skupine „Junij", ki v društvu slovenskih likovnih umetnikov zavzema pomembno mesto.
UUBLJANA; DELO MESECA Za delo meseca novembra na področju vizualne komunikacije je bila izbrana knjiga o slikarju Tisnikarju, ki jo je oblikoval Grega Košak, Pri izboru tega dela je žirija upoštevala oblikovalcevo širino pri izboru sredstev oblikovanja, saj se jc poslužil večbarvnega tiska,, tiska na prosojni papir in celo nekoliko posebne vezave knjige.
„Knjiga je izobraževalno sredstvo in kulturna dobrina, zato bi morala biti dostopna žepu delavca in njegove družine, ne pa daje draga, le petičnejšim izbrancem dosegljiv potrošni predmet," je ugotavljala slovenska delegatka na decembrskem kongresu jugoslovanskih sindikatov.
Zavoljo dragih knjig- so tudi fondi javnih knjižnic, ki sicer premorejo denarja komaj za sprotno življenje, zastareli, prebrani in za ljudi, ki še zahajajo h knjižnim policam, nezanimivi. Odkar je knjiga pri nas podvržena tržnim zakonitostim, se ji slabo godi. Huje ji je v Sloveniji, kjer je njena cena zaradi majhnŽi naklad dvakrat, trikrat večja kot v nekaterih drugih republikah.
Kajpak vse te posledice občutimo tudi na Dolenjskem, kjer smo, kot kažejo statistike, po razširjenosti knjige celo na spodnjem delu lestvice. To velja predvsem za fonde ljudskih knjižnic, pri čemer je zanimivo in obenem žalostno, da je knjig v teh knjižnicah marsikje precej manj, kot je prebivalstva na njihovih območjih.
Sindikati so se na jugoslovanskem kongresu sicer zavzeli

Berem, da so se v Ravnah na Koroškem odločili popestriti kulturno življenje z nekaterimi novimi oblikami delovanja. Taki so npr. njihovi petkovi kulturni večeri. Na njih steče beseda o najboljši knjigi meseca, pogovarjajo se o gledališču in televiziji, temu sledi večer likovne in glasbene umetnosti, nato obravnavajo film, ki ga za najboljšega izbere filmski svet pri domačem kinematografskem podjetju. Taki pogovori se vrstijo vsak mesec, vsak petek o drugem področju. S tem so ne le obogatili kulturno dejavnost, ampak dosegli, da se v kulturno ustvarjanje in poustvarjanje vključuje čedalje več ljudi. Podatki trdijo, da vključuje kultura že nad deset odstotkov prebivalstva ravenske občine.
Kaj pa mi?
Berem in hkrati razmišljam o tem, kako so bili na Dolenjskem, v Novem mestu in še kje pogovori in zamisli, da bi podobno obogatili kulturna prizadevanja kot v Ravnah na Koroškem, pa je vselej ostalo le pri besedah. Kulturno-debatne večere je poskusila uvesti v Novem mestu skupina mladih zagnancev že v šestdesetih letih, podobne zamisli se je oprijela KUS Janez Trdina, kasneje je ideja zamikala še tega in onega. Dlje od želje ni prišel nihče. Na sestankih so večkrat kazali na Dom kulture, češ da bi bil tam pravšen prostor za neke vrste kuUurni klub, ko bi se le posrečilo izseliti stanovalce. ,,Cc bi imeli prostor, taki večeri pri nas ne bi bili več vprašanje," je goreče ugotavljal mož, ki se že leta in leta šteje za enega vodilnih kulturnih delavcev v Novem mestu.
Pri vsem tem sc podpisanemu, ki ni najslabši poznavalec kulturnih razmer v Novem mestu, zdi, da v Novem mestu niso glavna ovira prostori, marveč gola pripravljenost „postaviti nekaj na noge". Ni za sfvar tako vnetih mož, ki bi iz Novega mesta napravili ime, kot sta ga na Dolenjskem dobila Kostanjevica in Trebnje,
J. JUST
za to, da bodi sleherno novo-knjižno delo dostopno delavcem, najširšim množicam — kako to doseči in kje začeti, pa tudi sindikati ne vedo. Podobno so nezavidljiv položaj knjige ugotavljali že drugi na drugih kongresih in konferencah, stanje pa se ni spremenilo. Kaže, da vsi vemo za „zmaja", le ukrotiti ga ne znamo. Ne znamo ali ne moremo, ali morda nočemo? Nekaj je res: sklepov in ugotovitev je na kupe, tudi za ukrepe smo slišali, le izvaja jih ne nihče. To bo najbrž prava resnica o „zmaju". Zato si dajmo roko na srce in si povejmo: s knjigo bo še nadalje tako kot do zdaj, vse poznamo, vse priznao. Kaj bodo na to rekli delavci, v imenu katerih dvigujemo ta „prah" o knjigi? Res, le kaj bodo rekli,. .? !
J. JUST
Nezavidljive številke
Dolenjske osnovne šole imajo premalo učiteljev • Mnogi zapuščajo poklic
Ob pričetku šolskega leta' 1974175 so osnovne šole v sedmih dolenjskih, posavskih in belokranjskih občinah - na območju novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS -razpisale 212 prostih pedagoških delovnih mest. Največ prostih mest je bilo za razredni pouk - 30, nadalje pa: za slovenski in srbohrvaški jezik 24, matematiko in fiziko 23, glasbeni pouk 15. Hudo nezasedene so bile tudi ure telesne vzgoje, saj so samo šole v novomeški občini iskale 15 učiteljev.
stopnji nimajo ustrezne strokovne zasedbe.
Iz drugih preglednic je razvidno, da bi do zadovoljive zasedbe v tem šolskem letu potrebovali še vsaj 145 učiteljev in vzgojiteljev. Na
Na razredni stopnji je jeseni poučevalo 443 učiteljev, na predmetni stopnji pa 520, med temi: 31 profesorjev, 229 predmetnih učiteljev, 26, strokovnih učiteljev in 234 učiteljev. Upoštevani niso učitelji, nastavljeni za določen delovni čas. V vseh sedmih občinah je bilo torej 1.086 pedagoških delavcev. 136 učiteljev si pridobiva ustrezno izobrazbo z izrednim študijem Podatki kažejo, da je od 49 popolnih osnovnih šol na tem območju kar 20 ali 40,8 odstotka takih, ki na predmetni
O osnovnošolski problematiki ^o nedavno govorili ravnatelji na Otočcu.
osnovnih šolah . nimajo za razredni pouk zasedenih 14 in za predmetni pouk 81 delovnih mest, v posebne šole pa bi se lahko takoj vključilo 23 učiteljev. To nezasedenost hromi tudi zapuščanje pedagoških delovnih mest. V zadnjih dveh šolskih letih je osnovne šole zapustilo 10 učiteljev za razredni in 16 učiteljev za predmetni pouk. Zaposlili so se na drugih področjih ali pa so se odselili.
J
Naši »Titovi štipendisti«
Šest štipendij je šlo na Dolenjsko - po 3 v Trebnje in Črnomelj
Malo več kot dve-leti in pol stara pobuda rudarjev Majdan-peka, naj bi ustanovili Titov sklad in v njem solidarnostno zbirali denar za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev, je našla plodna tla tudi v naši republiki. Ustanovna skupščina Titovega sklada SR Slovenije je ob koncu leta 1974 podelila prvih 35 štipendij iz 16 občin, od tega so lle po tri štipendije mladim iz črnomaljske in trebanjske občine.
Štipendisti iz črnomaljske občine so: 17-letni Peter Mihelič iz Starega trga ob Kolpi, dijak lil. letnika tehniške šole za strojništvo v Ljubljani, 15-Ietni Jože Mihelčič iz Vavpčje vasi, dijak prvega letnika črnomaljske gimnazije, in 15-letni Anton Panjan iz Črnomlja, Mihelčičev sošolec.
Iz trebanjske občine so Titovo štipendijo dobile: 20-letna Andreja Zgank iz Trebnjega, študentka prvega letnika medicinske fakultete v Ljubljani, 15-letna Breda Pirh iz Sentruperta, dijakinja prvega letnika
JUGOSLOVANSKA NAIVNA
UMETNOST v AVSTRIJI
V soboto, 11. januarja dopoldne, bodo v domu umetnosti v Gradcu v Avstriji odprli razstavo- jugoslovanske naivne umetnosti pod skupnim naslovom „Hudobni, lepi svet". Prikazali bodo vrsto slik in skulptur najbolj znanih naivnih umetnikov iz raznih jugoslovanskih pokrajin, ki jih je načrtno zbiral zagrebški novinar Gerhard Ledič. Razstavo bo odprl župan deželnega mesta Gradec dr. Aleksander Goetz, po otvoritvi pa bodo gostom prikazali še film Duška Vukotića in Gerharda Ledića o Matiji Gubcu. Graška razstava bo odprta do 15. februarja.
„FRANCE MAROLT" V KRKI
Akademska folklorna skupina „France Marolt" iz Ljubljane in Tone Kozlevčar, član Slovenskega okteta sta nastopila na prednovolet-ni slovesnosti v novomeški tovarni zdravil Krka, kjer so jubilantom za deset in večletno zvestobo delovni organizaciji podelili darila.
LETOS:
PONATIS „ROGA"
Prof. Janko Jarc, upokojeni ravnatelj Dolenjskega muzeja iz Novega mesta, pripravlja ponatis svoje knjige „Partizanski Rog", Z noyimi podatki, 'slikovnim gradivom in novimi dejstvi obogateno znano delo novomeškega pisca naj bi izšlo letos pri mariborskih Obzorjih, Avtor bo ponatis posvetil 30-letnici osvoboditve, ki jo praznujemo letos.
ESŠ v Novem mestu, in 19-letna Jana Kožamelj iz Trebnjega, dijakinja četrtega letnika zdravstvene šole (otroka smer) v Novem mestu.
Ustanovna skupščina Titovega sklada je sklepala tudi o višini štipendij v Sloveniji. Za mlade delavce, ki si s pridobitvijo Titove štipendije ohranijo status in pravice delavca, naj bi bila začetna štipendija bruto 3.588 din, v letu 1975 pa naj bi se ob predvideni 40-odstotni valori-
zaciji štipendija mladim delavcem povečala na 4.410 din (bruto). Za učence srednjih šdl je predvidena začetna štipendija po 1.100 din (če učenec stanuje v kraju šolanja, dobi 300 din manj, če se vozi do 20 km 'daleč, pa 200 din manj). Študentska Titova štipendija znaša 1.650 din, glede na kraj študija se lahko tudi zniža. Letos bodo valorizirali tudi dijaške in študentske štipendije iz Titovega sklada.
I	. TUJCI 2ELIJ0 PRIJAZNOST,
I	NE PA HLAPČEVSTVO
I
I	Prav je, če so v turističnih krajih večjezični napisi, nika-
\	kor pa ni prav, da ni vedno na prvem mestu slovenskega
^	jezika. To, kar nekateri počenjajo, nima več nobene zveze z
^	gostoljubnostjo, marveč prej s hlapčevstvom, ki ga pa tudi
^	naši gos^e na marajo. Eno je vljudnost in gostoljubje, ki sta
^	nujni prvini dobre turistične ponudbe — drugo pa je poniže-
^	vaino in nepremiSjeno klanjanje tujim vzorom ... Na žalost
\	mnogi turistični delavci še ne vedo, da se gost posmehuje
^	takemu odvečnemu klanjanju in vdinjanju, kakor tudi ne
^	vedo, čeprav bi morali to vedeti po svoji poklicni dolžnosti,
^	da gost bolj ceni kulturno ponudbo narodnega bogastva,
^	umetnost, folkloro, domače običaje in nacionalno ku-
^	hinjo ... Ponudimo torej tujim gostom tisto, kar je resnično
^	naše, s prijaznim in gostoljubnim obrazom, pa bomo turi-
\	stično vedno zanimivi in privlačni.
\	V. Žibert v Nedeljskem dnevniku 22. dec. 1974, str. 9.
O MATEMATIKI NA ŠOLAH GOVORI -MATEMATIK
V nove učbenike smo nagrmadili toliko snovi, da ^ ne moremo predelati v štirih letih, kaj šele, da bi jo s pridom utrdili pri dijakih. Sesta\1jalci knjig in zbiric rešenih nalog niso resno pomislili, kaj zmoremo in česa ne ...
Namesto da bi bil pouk konstruktiven in bi bile matematične ure natrpane s pravim delom vseh in vsako^, pa je često drugače: nekaj vaj v razredu, več dela doma, in že hiti profesor z novo snovjo naprej, ker pač ni časa za utrjevanje ...
Poznal sem mnogo zelo sposobnih (dijakov) matematikov, ki so znali veliko in so tudi sami doma reševali naloge. Ko pa so pisali šolske naloge, se jih je polotila taka trema, da so si komaj priborili pozitivno oceno ... Opažam, da je na šolah zelo malo spraševanja, vedno več pa testov in tihih vaj.
A. Šlibar v Prosvetnem delavcu 13. dec. 1974, str. 5.
9. januarja 1975	Siran uredil: IVAN ZORAN	_DOliENJSKI LIST
llB^n
7
Mladi naj ostajajo na kmetiji
Na mladinski konferenci.v Metliki: »Večina učencev poklicne šole nima primernega stanovanja - Čimprej zgraditi samski'dom!«
Konec decembra je imela metliška mladina redno letno konferenco, na kateri so ugotovili, daje bilo delo v preteklem letu dokaj uspešno. Mladi so biU aktivni v vsem družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju v občini, morda pa je bilo njihovo delo premalo popularizirano preko informativnih sredstev, zato so sklenili izboljšati informativni sistem.
iijsan
Delegati vaških aktivov so se pritoževali, da se čutijo zapostavljene,
2233,90 din a Vietnam
Tudi učenci osnovne šole „Baza 20" iz Dolenjskih Toplic so se vključili v akcijo za pomoč Vietnamcem.
Vsi jugoslovanski pionirji so namreč od 9. do 15. decembra lansko leto skromno pomagali svojim vrstnikom iz Vietnama, da bodo čimprej pozabili na vse strahote vojne. Na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah so v ta namen organizirali več akcij. Učenci od 1. do 8. razreda so sami prispevali za Vietnamce 748,55 dinarjev. Nato so nabrah za 580,00 dinarjev starega papirja, po trgovinah pa so dobili kar 905,35 din. Tako so skupaj nabrali 2233,90 dinarjev.
Razen tega so vsi napisali še spise z naslovom „Boj proti vojni" in najboljše objavili na šolski oglasni deski. Denar so skupaj s pozdravi vietnamskim otrokom poslali koordinacijskemu odboru za pomoč Vietn^nu.
Z. STRAJNAR
Na sliki: učenci osnovne šole ,3aza 20" iz Dolenjskih Toplic so za vrstnike iz Vietnama pripravili več dobro uspelih akcij. Skupaj so zbrali 2233,90. dinarjev.
da jih predstavniki občinske konference premalokrat obiščejo ter da od nikoder ne dobijo sredstev za svoje delo, ki ga imajo dobro zastavljenega. Delegati iz delovnih organizacij so povedali, da se bodo v bodoče zavzemali za to, da veliko mladih, ki niso končali osemletke, to store v najkrajšem času. Z anketo so analizirali stanovanjske razmere mladih in ugotovili, da večina mladih šolarjev poklicne šole nima primernega stanovanja in da bi bilo nujno potrebno zgraditi samski dom, o katerem se govori že dolgo časa. ftedstavnika Kluba belokranjskih študentov v Ljubljani pa sta se zavzela za tesnejše sodelovanje in za skupne akcije.
Delegat Toni Stefanič iz Pri-mostka je pripravil referat z naslovom: „Mladi na .vasi", v katerem med ostalim poziva mlade, naj se bolj 'oprimejo dela na zemlji. Jože Matekovič z Radovice pa je govoril
MLADI IZ PRAPROČ SO BILI ŠESTI
Mladinci iz, Praproč so tik pred novim letom praznovali obletnico svojega aktiva. Kot navadno so imeli najprej sestanek, po njem pa družabni večer s plesom. Na sestanku je bil podpredsednik občinske konference Zveze socialistične mladine Novo mesto Boris Dular, ki je najboljšim mladincem podelil priznanja. Dobili so jih Bogdan Kum, Silvo Plantan in Helena Foršček.
Ob koncu sestanka je Dular delo v aktivu pohvalil. V novomeški občini je 150 aktivov, mladi iz Praproč _ pa so s svojim delom zasedli odlično šesto mesto.
MERCATOR V KOČEVJU
Nogometni klub iz Kočevja, kije član ljubljanske nogometne pod-zvezne lige, ima zelo dobre stike z mnogimi slovenskimi nogometnimi društvi. V zadnjem času zelo dobro sodeluje z nekdanjim zveznim dru-goligašem ljubljanskim Mercator-jem. Vodeča ekipa v republiški lip je pred kratkim Kočevarjem poklonila komplet dresov. Razen tep m se športniki dogovorili, da pridejo igralci Mercatorja spomladi v Kočevje, kjer bodo odigrali prijateljsko trening tekmo.
o družbenoekonomskem položaju mladih v občini.
Na konferenci so mladi sprejeli šestmesečni akcijski program, izvolili novo, sedemnajstčlansko predsedstvo občinske konferece. Za' predsednika je biP izvoljen Jože Nemanič, funkcijo sekretarja pa bo še naprej opravljala Marjana Bele.
Sobotna konferenca je izzvenela optimistično: mladi so izrazili pripravljenost delati, in kar je morda najvažnejše: polni so idej, energije, mladostne zagnanosti. Prav bi bilo, 'ko bi jih pri tem podpirali.
T. GASPERIC
SKRB ZA MLADE
TVD Partizan posveča veliko pozornosti delu z mladimi. Tako je vsak ponedeljek, vsako sredo in vsak petek'telovadnica v Ribnici vedno polna. Okoli Suljeviča in Sirkovske-ga se v dveh izmenah zbere vehko ribniških pionirjev, ki se zanimajo predvsem za rokomet, nogomet in košarko. Razen tega pa vaditelja z učenci ponavljata predvsem vaje, ki so se jih učenci naučili pri urah šolske telesne vzgoje.
M. GLAVONJiC
PRENOSNI TRANSFORIMATOR ZA VARJENJE
TBH 140 Bantam
Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BAtJ-TAM transfornfiator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njinri lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla In jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površin^ z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno pri-!^i:ličitl na enofazni priključek 220 V.	^
Za BANTAM velja garancija leto dni. če se pokvari v.garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Ce pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zela nizki ceni.
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradillite, tvornica dizel motora i tvornica •iektrlinih stro-leva I uređaja — Pula
P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
KAKO 2IVIM0?->,
Na osnovni šoli na Mirni imajo ,učenci najraje košarko, zato njihovo ŠŠD pogosto organizira medrazredna tekmovanja, pri katerih so vse ekipe močno izenačene. Na sliki: trenutek z ene izmed zadnjih tekem. (Fo-to: Zdravko Kramar)
Mladinske delovne brigade postajajo ponovno ena glavnih oblik delovanja mladinske organizacije. Ta združuje mlade iz vse Jugoslavije, krepi njihovo bratstvo in enotnost, delovne navade, tekmovalnega duha in jih vzgaja za samoupravno odločanje.
Brigade
Ker se bodo brigade kmalu preselile tudi v naše kraje, v Suho krajino, sva se o koristnosti brigad pogovarjala z Liliko Ga-lič„ učenko 8. razreda osnovne ■šole „Katja Rupena" iz Novega mesta.
„Iz šolskih knjig vem, da so bile včasih mladinske delovne brigade precej pogostejše, kot so zadnje čase. Nekateri pravijo, da so jih opustili samo zato, ker so bile nerentabilne, predrage. Mislim, da to ni res. ftav nekaj brigad v zadnjih časih, zlasti na Kozjanskem, je dokazalo, da znamo mladi dobro delati, da se brigade izplačajo. Tako kot jaz mislijo tudi nekatere moje kolegice. Verjetno bo marsikdo pripomnil, da smo osnovnošolci premladi za brigade. Toda tudi mi bi lahko pomagali. Spominjam se starejšega brata in njegove generacije. Za našo šolo so s prostovoljnim delom, ko so bili se učenci, naredili lepo igrišče. Zato ne bi bilo napak, ko bi učenci tistih šol, ki že imajo stadione, med šolskimi počitnicami ustanovili delovne brigade in taka igrišča naredili za svoje vrstnike po vaseh. Takrat, ko bomo mladi dokazali, da smo pripravljeni delati, nas bodo morali starejši podpreti. Raze^ koristnih objektov bomo pridobili še nekaj: tovarištvo in občutek, da smo naredili nekaj koristnega. Upam, da bodo moj predlog prebrali vsi učenci in da ga bomo že v letošnjih počitnicah začeli uresničevati."
Živi in delaj pošteno
_
Kaj menijo mladi Novomeščani o vrstniicih, ki s bili pred kratkim obtoženi zaradi vlomov
Kaj pravzaprav prisili mladega človeka, ki jnu prav nič ne manjka, v nepremišljene tatvine, v kriminal? Kdo bi vedel odgovoriti, kaj je v ta dejanja privedlo skupino mladih Novo-meščanov? Sodišče jim je te dni že izreklo kazen. Kako so njihova dejanja,ocenili njihovi sovrstniki, znanci?
SREČKO LAMUT, dijak TTS, 17 let: „Precej fantov, ki so bili pred kratkim obtoženi, poznam. V začetku nisem mogel verjeti, da imajo toliko vlomov za sabo. Vsi so bili vedno tako pošteni. . . Kar je, je. Dobili so kazen. Nekaterim se zdi majhna, drugim velika. Mislim, daje to dobra šola za vse tiste, ki imajo podobne želje, kot so jih imeli obtoženi."
, POLDE JEVŠEK, gimnazijec, 18 let: „Njihova dejanja so premisleka vredna in opozorilo za vse starše in njihove otroke. Preseneča me, ker se je takoj za njimi na našem območju pojavila še ena tolpa. Prav gotovo je, ' da bodo tudi to kmalu ujeli."
MILAN DRAGMAN, končal osemletko, 16 let: „Jaz kaj takega 'ne bi nikoli delal. Raje se obesim ali pa vržem v Krko. Ne vem, zakaj so kradli. Popolnoma nič jim ni manjkalo. Ce so imeli avtomobile, so imeli tudi denar. Po mojem, so krivi tudi njihovi starši."
ANGELA JERiC, uslužbenka, 25 let: „Fantje so se radi lepo nosili. Naj bi raje delali! Tisti, ki pri nas dobro in pošteno dela, lahko tudi dobro in pošteno živi. Obsojam jih."
RUDI MRAZ, študent FAGG, 19 let: „Preveč prostega časa, slabi filmi, sanjarjenje, slaba družba ... Vse to je na fante vplivalo, da so ali pustili ah zanemarjali službo in šolo. Ne morem reči, da so bili psihično neuravnovešeni. Njihova početja sicer kažejo na to. Ce bi se posvetili delu, bi bilo popolnoma drugače. Vendar za fante vseeno še ni konec sveta."
MILENA' VVARTO, ekonomski tehnik, 20 let: „Da bi bila prijateljica teh fantov, ne morem reči. Poznala sem jih kar dobro, saj jih je veliko moje starosti. S svojim početjem so res poskrbeli za neprijetno presenečenje v našem mestu. Mislim, da so to počeli le zato, da bi bili v očeh vseh ,glavni'. To jim je precej časa kar uspevalo, toda ta nji-
nova bolezenska težnja jih je in> še bo veliko stala."
BOJAN MRriAR, trgovec, l81f* „To bo draga šola za fante, Pref čan sem, da ne bodo nikoU več f čeli česa takega. Za svoja nepn mišljena dejanja so dobili kaz(' Prepričan sem, da v strah prav^ kemu, ki bi skušal živeti na takt' .čin."	X
' MATIJA JERANCiC, ekonom^ tehnik, 22 let; „Ce človek nima'' pametnega početi, se spusti v kriff nal. Kako gledam fante sedaj, ko' prišli iz zaporov? Veste, kar * rodno se je bilo v začetku srečati njimi. Človek ni vedel, kaj naj go^ ' ri, kaj naj vpraša."
JOŽICA TRTNIK, delavka,-let; „Ce bi se fantje ukvarjat športom, ne bi zašli na kriva po* ft-av tako bi jih morali tudi st* bolj kontrolirati. Verjamem, daje težko, toda vedeti bi morali, daj' njihovimi fanti nekaj narobe. ^ gotovo je za vse mlade, ki so po j sopisju spremljali dogodke s sodi* vse skupaj močno poučno. Misli! da so fantje gledali preveč slab filmov, ki jih v našem mestu še nik' li ni manjkalo."
franci" KOSiCEK, uslužbene 22 let; „Obtoženi so dobili zato jih mi ne smemo nikakor P znovati in obsojati. "La svoja nel* štena dejanja se in se še bodo ke# Mislim, da bi bilo prav, ko bi P družba vnaprej nudila vse možno^ za normalno življenje."
VOJKO DRAGAŠ, Novomešč« ki služi vojaški rok v Raški, 22 k „Te dni sem bil na dopustu, t^k«^ poznam vso zgodbo o Številnih mih. Fantje so ga pošteno poloiji' in dobili ostre kazni. Upam, da ^ do dober opomin za vse tiste mla^ letnike, ki so jih še pred letom občudovali. Vsi si naj zapomnif, delaj in živi pošteno in živel srečno! Ali so fantje, ko so rop* pomislili, da lahko kradejo revw otrokom? "
Z NOVIM LETOM
NAVADNO ZAČENJAMO NOVO DELO IN NAČRTUJEMO NOVE DOLŽNOSTI.
n
N U
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
S svojimi veleblagovnicami v Ljubljani, Kočevju, Skofji Loki,
Velenju In Slovenj Gradcu
pa začne novo leto s svojo že tradicionalno Ugodnostno akcijo za potrošnike;
RAZPRODAJA
MOŠKE, 2ENSKE IN OTROŠKE ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE.
RAZPRODAJA
ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE
LETOS PRI
M
nama
v KOČEVJU OlG.t1975da31.1.1S7S
veleblagovnica
nama
KOČEVJE
spet nudi izredno ugoden nakup
ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE S 30 DO 50% ZNIŽANJEM PRODAJNIH CEN!
n
8
DOLENJSKI UST
Št. 2 (1329) - 9. januarja
k
r
v gosteh do novih točk
Novomeščani so na lestvici prvi, igralci Kočevja pa peti
v četrtem kolu prve slovenske šahovske lige-zahod sta ekipi Kočevja in Novega mesta doživeli zmagi. Novomeščani na lestvici še vedno vodijo.
SVOBODA-STOZICE -NOVO MESTO 3,5:6,5
V četrtem kolu slovenske lige so Novomeščani zaigrali nekoliko slabše, tako da so domači šahisti v tem dvoboju doživeli časten poraz. Kljub minimalni zmagi so Novomeščani še vedno na prvem mestu z 29,5 točke.
Rezultati; Rijavec - Osterman 1:0 b.b., Šifrer - Praznik 0:1, Rulič
- Sitar remi, Troha - Petkovič remi, Krumpak - Škerlj 0:1, Cunder - Milič 0:1, Novak - A. Praznik 0:1, Plevnik - Peterle 0:1, Tarnaš - Poredoš 1:0, Mejak — Pucelj remi.
NOVO MESTO - BOREC 9 : 1
V tretjem' kolu lige so se Novomeščani še pred novim letom doma
Primanjkuje kadrov
Leskovec: športniki zaslužijo pohvalo
Številnimi prednostmi združitve novomeSdh osnovnih šol je za o®ovno šolo „Janez Trdina" iz Stopič tudi 22-umi plavahii tečaj ^ učence petih razredov, ki se je končal tik pred novim letom. Na podgorski osnovnošolci v grmskem bazenu. (Foto: F. Orel)
namiini tenis
Na redni delovni konferenci, ki so jo imeli člani in prijatelji leskovškega Partizana konec decembra, so člani društva pregledali celoletno delo vseh ekip in ali so bile izvršene naloge in sklepi lanskega zbora.
Kyub pomanjkanju kadrov in vaditeljev sb člani dosegli nekaj lepih uspehov. Posebno častno je
Sodražica izgubila - sedaj je peta
Novomeški Igralci namiznega tenisa s štirimi točkami na 9. mestu
Zadnje, deveto kolo prvega dda prvenstva SRS v prvi mo^ P^'i^oteni^ ligi so tekmovalci odigrali že pred novim letom. To kolo je prineslo več uspeha gostujočim ekipam.
^ derbiju lige je v Lendavi gostoti hrastniški Kemičar in domače.
V Avstrijo?
Zdenko Mikulin je športnik v pravem pomenu besede: „spo-se na košarko, šah, nogo-kegljanje in končno na jpkomet. Tu je pravi jnojster, Čarodej z žogo. Sport je, kot pravi sam, njegova vsakdanja Potreba, brez katere bi živel Osiromašeno.
. Začel je za zeleno mizo. Se ■^tkohlačnik je navdušeno l^tel loparček in tudi tam požel :®uko zmag. Sanjal je o karieri »presedlal" na rokomet, šport antov. Po njegovih izrednih ga poznajo skoraj vsi ^tarji v republiki Kadar pride ^®8ov „inles" k njim v goste, se bojijo. Njegovi zadetki so povsod odločali.
7 '^^j pravi o sebi Zdenko? »<Z rokometom sem pričel J^^^niemo kasno, takrat, ko f.-^teri igralci dosežejo višek in Jihova forma začne počasi P^ti. Star sem 25 let in •slim, da bom lahko za Inle-ekipo odigral še precej r^šnih tekem. ^ to odlično Ved °	že pe^t let.
. -no smo bili nekje pri vrhu jj^rvice, letos pa smo prvi del Zaključili s prvim mestom. V srečanjih smo bili nepre-3gljivi. Sele v zadnji tekmi, s ji^re^no ekipo Poleta, smo
10» I	'^^r bi bili
tek Poleta boljši. Ves čas Srobo igrali, izzivali,^ Tako smo tekmo izgu-Zal'	prvega mesta,
dob •)
oro. Predvsem se moramo Zahvaliti novemu trenerju tu Pavčiču ter nekaterim nek"^ rokometašem, ki so nas za vri^?- zapustili in se zopet in	smo izredno močni
tuj.da bi lahko nastopali nju' zahtevnejšem tekmovalo Vj;® ^	^ posreči-Du<in po vsej verjetnosti za-Kerc ■X S Stanetom Av«» bova poskusila v Ponu^h in^i^va veliko dobrih M. GLAVONJIC
igralce premagal z najtesnejšim rezultatom ter postal jesenski prvak. Igralci Novega mesta so gostovali pri Ljubljani. Srečanje so v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja izgubili s 5:0.
Rezultati IX. kola: Lendava -' Kemičar 4:5, Ljubljana - Novo mesto 5:0, Prestranek — Semedela 3:5, Gradiš - Fužinar 4:5. Vrstni red: Kemičar 16 točk, Kiajuh-Slovan 12, Triglav 12, Lendava 12, Ljubljana 12, Fužinar 8, Semedela 6, Gradiš 4, Novo mesto 4 in Prestranek 2 točki
SODRAŽICA JE PETA
S tekmovanjem so končali tudi v drugi republiški lip-zahod. Tudi v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja je drugo moštvo Olimpi-je doseglo krepko zmago in je še vedno prvo. Sodražani so v prvem delu igrali zelo uspešno, a so ob koncu tekmovanja popUstili in so trenutno na petem mestu. V zadnjem kolu so gostovali pri ekipi Salonita in srečanje tesno izgubili s 5:4. S porazom proti neposrednim konkurentom za vrh lestvice so si Sodražani zapravili možnosti, da se uvrste v vrh lestvice. Rezultati: Luznik - Lovrenčič 0:2, Peršič -Gašperič 2:0, Tomažič - Mrgole 2:1, Peršič - Lovrenčič 2:1, Luznik - Mrgole 0:2, Tomažič - Gašperič 2:0, Peršič - Mrgole 0:2, Tomažič
- Lovrenčič 0:2 in Luznik -Gašperič 2:0.
• Vrstni red po prvem delu: Olimpija II 18 točk, Sava 14, Bežigrad 12, Salonit 12, Sodražica 10, Zvezda 8, Nova Gorica 6, Jesenice 6, Vrhnika 4 in Idrija brez točke.
T. JORAS
priznanje Rokometne zveze Slovenije, ki so ga dobili mladinci za osvojeno četrto mesto na mladinskem prvenstvu Slovenije. Izkazala se je tudi ekipa, ki je dosegla na republiškem prvenstvu v orientacijskem pohodu odlično drugo mesto. Na istem tekmovanju so bUi mladinci deveti. Z nekaj lepimi uspehi so se izkazali rokometaši. Manj uspehov so dosegi igralci namizne^ tenisa. Dejstvo je, da športniki v tej d^cipli-ni delajo v glavnem v zimskem času, ko je namizni tenis edino razvedrilo ^ortnikov v Leskovcu.
Pohvale vredna je delovna akcija športnikov. Do sedaj so postavili del zaščitne mreže za golom, naroČili pa so tudi že vse potrebno, da bodo lahko postavili na rokometnem igrišču razsvetljavo. Športniki pričakujejo pomoč od vseh občanov Leskovca in okolice. V tovrstnih akcijah jih doslej še niso razočarali.
Na konferenci so prvič podelili tudi društvena priznanja posameznikom za redno prihajanje na treninge in dobro izvrševanje nalog. Priznanja so dobili: Vinko Pernar, Tone Božič, Drago Perec, Franc Stare, Rajko Kulji, Polde Voglar, Iztok Pire, Edi Sribar in trener mladinske rokometne vrste Lojze Sribar.
L. Sribar
pomerili z igralci Borca in jih brez težav močno premagali. Z rezultatom 9:1 so dosegli doslej največjo zmago.
Rezultati: Osterman - Podgor-nik. Praznik - Naglič 1:0, Sitar -Vojičič 1:0, Skerlj - Rakovec remi, Istcnič - Lazar 1:0, Komelj - Ja-kovič remi. Praznik - Pire 1:0, Peterle - Božičevič 1:0, Poredoš.-Mazi 1:0, Pucelj - Deželak 1:0.
KOPER - KOČEVJE 6:4
V četrtem kolu slovenske šahov- • ske lige so dobro zaigrali tudi igralci Kočevja. V gosteh v Kopru so v izenačenih igrah zmagali tesno, a zasluženo.
Rezultati: Milinkovič — Cimer 0:1, Brečevič - Ivič remi, Omladič - Mestek 0:1, Vulič - Zupančič 1:0, Sebalj - Janež 1:0, Ajdnik -Kovač 0:1, Kamenšek - S^ 1:0, Golob - Kirasič 1:0 b.b., Cibej -Of^ak 1:0, Jeras - Mohar remi.
KOČEVJE - BOROVNICA 4,5 - 5,5
V tretjem kolu so. v Kočevju gostovali igralci Borovnice in z odlično igro presenetili domače igralce. Zmagali so tesno - 4,5 -5,5. Rezultati: Ivič - R. Kržišnik 0:1, Mestek - Ukmar 0:1, Cimer -Ljajič 1:0, Zupančič - Catič 1:0, I K. Mohar - Gradišnik 0:1, Savič — Zupane 0:1, Sega - Jeraj 1:0, Kirasič ~ Kovač 0:1, Ofak - Sivic remi, B. Mohar - Jerič 1:0.
Vrstni red po 4. kolu: Novo m'esto 29,5, Iskra 26, Koper 21, Lesce in Jesenice 20, Kočevje 19 itd.
PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE
V soboto in nedeljo, 11. in 12. januarja, se bodo na Jelovici zopet zbrali nekdanji borci in mladina in se pomerili v partizanskih marših. Tudi letošnje srečanje mladih s starejšimi je pripravljeno v počastitev 30-letnice osvoboditve Jugoslavije.
Pokal »Krka 75« kegljačem Krke
Na kegljaški reviji, ki bo poslej tradicionalna, sodelovalo 6 ekip
odbojka
Sojidni mladinci
Odbojkarski klub Salonit iz Kanala je pripravil mladinski novoletni turnir, ki so se ga udeležili igralci petih klubov.
Prvo mesto so zasedli domači igralci, ki so zbrali 8 točk, drugi so bili odbojkarji Kamne gorice (6 točk), tretji Bovca (4), četrti Novomeščani, ki so zbrali dve točki, zadnji pa igralci Kopra, ki na turnirju niso dosegli niti ene zmage.
Rezultati Novega mesta: N. mesto - Salonit 0:2 (11:15), 4:15), N. mesto - Kmana gorica 0:2 (14:16, 13:15), N. mesto - Koper 2:0 (15:10, 15:13) in N. mesto -Bovec 0:2 (14:16, 13:15), N. mesto - Koper 2:0 (15:10, 15:13) in N. mesto - Bovec 0:2 (14:16, 12:15).
Doseženi rezultati Novomeščanov kažejo na dokajšno izenačenost ekip. Čeprav naši mladinci niso imeli možnosti za skupne treninge, so na turnirju pokazali dobro igro, zaradi katere jih bo potrebno kmalu upoštevati v članskem moštvu. Za Novo mesto 'so nastopali Prime, Železnik, Rajer, Lapajne, Pavlin in Kosmina.
Prejšnjo soboto in nedeljo se je na kegljišču „Goijancev" na Loki v Novem mestu končal prvi kegljal turnir za pokal „Krka 75".
Na novomeškem kegljišču so se zbrali skoraj vsi najboljši kegljači dolenjske, ki so se potegovali za prehodni pokal novomeške Krke, tovarne zdravil. Sest ekip se je predstavilo z dobrimi in izenačenimi igrami. Dvodnevno tekmovanje si je ogledalo okoli 100 ljudi, karpotrju-je„ da je v Novem mestu, odkar smo dobili modei'no štiristezno kegljišče, za ta šport vedno več zanimanja.
Tokrat so se najbolje izkazali igralci novomeške Krke. Kegljali so ves čas zanesljivo in ob koncu zasluženo osvojili lep prehodni pokal „Krka 75" in diplome, kijih je prav
SODRAŽANI v NOVI GORICI
Pionirji Partizana iz Sodražice so se udeležili odprtega prvenstva Nove Gorice. Sodelovalo je 15 namizno-teniških vrst in 60 posameznikov. Ekipno so Sodražani piišli med dvanajst ekip, med posamezniki pa sta se Campa in Lovrenčič uvrstila med 16 najboljših.
'Rezultati ekipno: Sodražica -Dobrava 2:5 in Sodražica - Semedela 2:5; posamezno: I. kolo: Campa - Jelen (Gorica) 2:0, Lovrenčič - Miklavčič (Ilirija) 2:0, Kumelj - Silovič (Semedela) 0:2, II. kolo: Campa - Poc^at (Sava) 2:0, Lovrenčič - Fabijan (Sava) 2:0, HI. kolo: Campa - Gregorič (Gorica) 0:2 in Lovrenčič - Korbar (Jesenice) 0:2.
PRIJATELJSKI DVOBOJ SODRAŽICI
Tik pred novim letom so se v Sodražici pomerile pionirske vrste Kočevja in Sodražice. Rezultati: Sodražica I - Kočevje I 5:0, Sodražica II - Kočevje II 5:0 in Sodražica III - Kočevje III 5:2. Za domače so nastopili Campa, Lovrenčič, Kumelj, E>robnič, Pakiž, T. Fajdiga, R. Fajdiga, Pust in Stupica, za Kočevje pa Okoren, Kirasič, Pokljač, Lapajne, Jurkovič, Klopčič, Pangračič, Mihelič in Stajdohar.
T. JORAS
tako kot pokal prispevalo Športno društvo Krka.
Na drugo mesto so se uvrstili gostje iz Kočevja. Ker niso vajeni novomeške steze, jim ni šip najbolje, kljub temu pa so bili z drugim mestom in- doseženim rezultatom zadovoljni?
Vrstni red: 1. Krka 6375, 2. Kočevje 6211, 3. Krško 6150, 4. Novo mesto 6679, 5. Merćator (Trebnje) 5994, 6. Brežice 5819. Izven konkurence je nastopalo
drugo moštvo novomeške Krke in podrlo 5895 ke^jev. (Najboljši posamezniki so bili Hren (Krka) -832 podrtih kegljev, Hribljan (Kočevje - 828) in Badovinac (Novo mesto ~ 819).
Ob kgncu tekmovanja je predstavnik ^kinega športnega društva Ciril Klemenčič predstavnikom ekip podelil pokal in priznanja. Poudaril je, da bo poslej ta kegljaŠka revija tradicionalna, še zlasti zato, ker se na njej zberejo vsi predstavniki dolenjskih klubov.
IM i \ 111 jš |i|jlr
Ciril Klemenčič, predstavnik ŠD Krka, poddjuje kapitanu Krkine kegljaške ekipe lep pokal. Kegljaški turnir „Krl^ 75" sije ogjledalo v dveh dneh okoU 100 občanov, kar dokazuje, da ima ta ^ort v našem mestu vse več privržencev. (Foto: Janez Pezelj)
RIBNICA — v prvenstveni šahovski tekmi med domačimi šahisti in gosti iz Vrhnike smo gledali izredno izenačene in zanimive dvoboje. Srečanje druge republiške lige se je končalo neodločeno - 5:5. Domači šahisti so zelo'dobro igrali predvsem na prvih deskah, medtem ko so na zadnjih popustili. Zelo dobro je tokrat zaigrala članica Tankova, ki je nasprotnico brez težav gladko premagala. (M. GLAVONJiC)
ZAČETEK PLAVALNEGA TEČAJA
Temeljna telesnokultuma skupnost Novo mesto nadaljuje s plavalnimi tečaji za začetnike. Vse kandidatke, ki so se prijavile k začetniškemu tečaju, obvešča, da se bo začel v petdc, 17. januarja, ob 18. uri.'Kandidatke se naj zberejo ob ba^nu osnovne šole na Grmu. Natančnejše informacije dobe v pisarni TTKS, Kidričev trg 2.
Devet točk-uspeh
Kočevje - nogometaše čaka še trdo in naporno delo
z zadnjim uspehom proti Dobu (2:1) so kočevski nogometaši zakyučili letošnjo sezono nastopov v ljubljanski pod-zvezi.
Qede na to, da so kot novinci v omenjenem tekmovanju zasedli deveto mesto (z devetimi točkami), smo kljub vsemu lahko zadovoljni s takšno uvrstitvijo. Res je, da so dosegli v jesenski sezoni samo dve zmagi, toda konkurenca je bila hujša kot lani, kar je zahtevalo dobro pripravljenost moštva.
Igralce trenerja Pavla Komaca je nekoliko oviralo tudi izredno slalK) igrišče v Kočevju, ki je bilo v večini primerov razmočeno, blatno ter neurejeno, saj je bilo samo enkrat povaljano, pripravljeno za srečanje..
Jeseni so za kočevski klub največkrat nastopili tile igralci: Šalika (Struna), Arko, Košorog (Bokan), Franc Nekič, Merhar (Cilenšek), Jože Nekič (Dobrič), Turk (Kožic), Kovač, Briški, KopaĆ, Mueller. Obramba je bila nekoliko slabši del moštva, posebno velja to za srečanja doma, medtem ko niti napadalci Kopač, Briški; Kovač niso ponovili lanske učinkovitosti.
Vsekakor se bo potrebno med počitnicami dobro pripraviti na spomladanski del prvenstva. Nogometaše Kočevja čaka hud boj za prvenstvene točke, za obstanek v Ugi. Tudi dejstvo, da so v klubu odnosi urejeni ter da imajo igralci na vseh srečanjih veliko podporo pri številnih gledalcih, daje lepo garancijo za nadaljnji napredek nogometa v mestu ob RinS.
Z. FAJDIGA
KAJ. KJE, KDO?
Novome^ šahisti so med tistimi redkimi športniki, ki v prvih članskih republiških li^ nimajo pravega -nasprotnika. Za sabo imajo sedaj že štiri kola, v katerih so brez težav dose^ same zmage. Tako jim je edmi resni konkurent vrsta Ijub-Ijan^e Iskre, ki pa zj^nkrat ne igra tako uspešno kot. Novomeščani. Ti se bodo v prihodnjem kolu, v nedeljo dopoldan, doma pomerili ž vrsto Lesc. Še ena lepa priložnost za naše igralce, da dosežejo prepričljivo zmago in se na prvem mestu še bolj utrdijo.
Šahisti Kočevja so v letošnji sezoni nekoliko oslabljeni, razen tega pa so začeli precej dabo. Ugota^jamo, da iz kola v kolo igrajo boye in so trenutno v sredini lestvice. V 5. kolu igrajo doma z Borcem. Tudi zanje je to lepa priložnost za prepričljivo zmago, s katero bi na lestvici lahko napredovali za dve mesti.
^Lfc^(]329) - 9. januarja 1975
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
DOLENJSKI LIST
9
f (k G?
Zagovoril se je
\ ^ /
MUt Tu
MM «ih\.
■oleiMtHIiirt inđŽBIeB ]
Vode je dovolj
ŽE PRED novim letom so bila uspešno zaključena gradbena dela pri gradnji novomeškega vodovoda v prvi etapi; dograjen je bil glavni cevovod od zajeda do zbiralnikov ter do Bršlina. To je ena največjih komunalnih gradenj na Dolenjskem in velika zmaga delovnega ljudstva. Prepotrebna obnovitev starega novomeškega vodovoda je bila predmet razprav celih 15 let. Posebno pereče je postalo vprašanje preskrbe z vodo po vojni, ko je začelo število mestnega prebivalstva hitro rasti, hkrati pa se je začela razvijati industrija in večji obrtni obrati. Ljudski odbor je vedel za ta pereči problem mesta in vsa leta po vojni iskal možnosti za odpravo te hude pomanjkUivosti.
ŽE NEKAJ Časa je v veljavi v Črnomlju zakon, da niso dovoljene kinopredstave nižjim razredom gimnazije, vendar se nam čudno zdi, da so predstave dovoljene učencem osnovne šole, za katere bi rekel, da jim filmi še manj ustrezajo kakor gimnazijcem.	•
DEDEK MRAZ je bU v Kočevju težko pričakovan. Z obdaritvijo je začel 29. decembra. Lepo je bilo te dni. Pa tudi v ostalih krajih je delil dedek Mraz darove. Mnogo otrok je bilo obdarovanih, lahko rečemo, da je bil ta čas za najmlajše najlepši v letu. Da pa je dedek Mraz lahko delil darove, so mnogo pripomogla podjetja in zadruge.
ČE BODO POGAJANJA z Radio Ljubljana ugodna, bo začel delovati zopet radio Bela krajina v sklopu z ljubljansko radijsko postajo, vendar bo imel tudi samostojne oddaje. Radio oddajnik že eno leto stoji in vsrkava prah na podstrešju in bi ga bilo treba čimprej rešiti te žalostne usode.
NEKEGA VEČERA sem z družino prišel v hotel Kandija. Lokal je bil prazen z izjemo enega omizja, katerega so sestavljali sami niladoletni vajenci. In kaj so pili? Žganje!!!
Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. januarja 1954
PO mru mu
ZA VARNOST - Prometna policija v britanski grofiji Sussex je zaradi obetane iiude zime naprosila pešce, naj se oblačijo tako, da bodo vidni že od daleč. Tako naj bi ženske, neglede na vremenske neprilike, še n^rej nosile čim bolj kratka krila. Ce bodo ženske sledile napotkom policije, bi kazalo opozoriti tudi voznike, naj ne „izgubljajo" oči na ženskih nogah, ampak se raje posvetijo prometni situaciji pred svojimi vozili.
GROZLJIVO - Po najnovejših statističnih podatkih, ki so jih objavili na Zahodu, se v vojaških skladiščih velesil in polvelesil, ki imajo atomske in hidrogene bombe, nahaja toliko tega strašnega orožja, da bi lahko človeštvo samo sebe uničilo l^r 50.000-krat zapored. Brez komentarja!
NAROBI! SVI!T - Iz britanskega pristanišča Liverpool je pred kratkim odplula ladja z veliko pošiljko živih levov. Levi so se skotili v britanskih nacionalnih parkih in živalskih vrtoviii t.er so namenjeni v dve afriški deželi, kjer preti „kraljem" živali popolno izumrtje. Tudi take stvari se dogajajo, kaj hočemo!
Sala pa Taka! - Nedavno je
bil v Ha(iiburgu za šalo postavljen nenavaden svetovni rekord. Neka tamkajšnja gradbena firma (ki zaposluje tudi precejšen odstotek tujih delavcev) je zgradila devet-nadstropno poslovno stavbo v 65 urah, 41 minutah in 23 sekundah. V čas gradnje je všteto tudi kopanje temeljev. To bi bilo'lepo, ko bi se pogosto tako „hecala" tudi naša gradbena podjetja, ali ne?
NOVA KRMA - l.kipa strokovnjakov iz Birmingjiama je odkrila novo in nadvse koristno uporabo dnevnikov in tednikov (v poštev ne pridejo edino tedniki, ki so tiskani v barvah). S posebnim in razmeroma poceni postopkom je namreč mogoče roto papir predelati v zelo hranljivo in sočno živinsko krmo. Tako krave, v primeru pomanjkanja sena, časopisov ne bodo samo .,brale", ampak tudi prežvekovale.
NAPRLDLK - Neka ekspedicija brazilskih učenjakov se je vrnila z območja, kjer živi~indijansko pleme Yanco (za katero bi lahko rekli, da živi v kameni dobi, ko bi bilo v brazilskih pragozdovih kaj več kamenja) in postregla«/, zanimivim podatkom: zadnja številka, do katere se je do zdaj ..prebilo" omenjeno pleme, je „poettarrarorinoarac", kar pomeni po naše številko - tri!
Ri;i) MORA BITI V okviru manevrov pakta NA l O se je v okolico Barry Budona na Škotskem spustilo sto ameriških padalcčv. ki so imeli za nalogo ,,iznenada napasti" tamkajšnjo veliko radarsko omrežje. Toda do vojaškega „presenečenja" ni prišlo, ker so padalci padli v roke lokalnim carinikom, ki so jih celih pet ur temeljilo pregledovali. Dogodek spominja na listo šalo o Britancih, ki pravi, da v Veliki Britaniji ne bo prišlo nikoli do revolucije zategadelj, ker je revolucija z zakonom prepovedana.
Kaj so pred 80 leti pisak Dolenjske Novice.
Najtežavnejša obrt na svetu
(Umno kmetovanje) je najtežavnejša obrt na svetu; umen kmetovalec mora biti danes v svoji stroki teoretično in praktično naobražen, a poleg tega mora njegovo obrtova-nje prevejati pravi trgovski duh. Naše kmetijstvo povzdigovati je naloga in dolžnost kmetovalcev samih. A k tej nameri jih zbuditi in jim iti z vsemi mogočimi sredstvi na roke, je pa sveta dolžnost vseh poklicanih činiteljev. Privedimo kmetijski stan do spoznanja, da si edino le on sam more izdatno in trajno pomagati ter, da zaman pričakuje rešitve od kje drugje. Samopomoč naj postane geslo. V ljutem gospodarskem boju premaga dandanes le močnejši in sicer gmotno, a še bolj duševno
, (Železnica) dolenjska ima zimski čas samo mešane vlake; radi tega vozi zlasti dnevni vlak neizrečeno počasi - nad štiri ure do Ljubljane. Promet je mnogo bolj živahen nego se je kedaj mislilo. Lesnine se uvaža in izvaža res velike množine. Videti je, da se bodo dolenjske železnice vže od začetka dobro splačevale. Tudi
se je govorilo v državnem in deželnem zboru, da je naša železnica nonnalna - sedaj pa naenkrat čitamo, daje postala „localbahn".
(Zoper kletev) je izdala hrvaška vlada strogo naredbo leta 1880 po znanem silovitem potresu. Po tej določbi moral je vsak preklinje-valec biti zaprt 14 dni ali plačati 100 goldinarjev globe. Ker se je to skoro pozabilo, je vlada nedavno to naredbo dala ponoviti. Policija mora zgrabiti vsakega, kdor s kletvijo žali vero in nravnost. Take naredbe/bi tudi Slovenci potrebovali.
(Da bodejo) v bodoče zamogle tudi rodbine oženjenih delavcev biti deležne dobrot bolniške blagajne, obračalo je dosedanje načel-ništvo vso pozornost v to, da se blagajniški zaklad poviša in da bode mogoče rodbinam oženjenih delavcev dajati zdravniško pomoč in zdravila na račun bolniške blagajne.
(iz DOLENJSKIH NOVIC 1 .januarja 1895)
Čutenje rastlin
Nova spoznanja o sposobnostih rastlin
Pred dvemr. letoma še ne-veijetna in fantastična hipoteza Cliva Baxteija o sposobnostih rastlin, da sprejemajo, dojemajo in čutijo najosnovnejša čustva (strah, ugodje, žalost), dobiva iz dneva v dan vse več znanstvenih potrdil. Sprva so misel o čutenju rastlin zavračali kot poceni senzacijo tiska in razpihovanje neznanstvenih dognanj, zdaj pa se vse več znanstvenikov in psihologov ukvaija prav s tem problematičnim vprašanjem.
Pred kratkim so v Sovjetski zvezi izvedli vrsto poskusov, ki naj bi pokazali, ali se si^oh splača ukvarjati se z vprašanjem čutenja rastlin. V Akademiji pedagoških znanosti je profesor Venja-min Pu3dn zbral 24 prostovoljcev, ki so se podvr^ hipnozi, da bi tako lahko dobili od njih zaželene čustvene reakcije. Prostovoljci so bilr povezani z encefalografom, ki je istočasno beležil tudi spremembe električne prevodnosti na listih rastlin. Ence-. falograf naj bi tako zabeležil sovpadanje rastlinskih in člove^dh reakcij.
Po več poskusih je Venja-min PuSun ugotovŽ, da pri treh poskusnih osebah rastline sploh niso reagirale, medtem ko pri dru^ so. Prav presenetljivo pa je, da so rastline na več kot 300 dražljajev hipnotiziranim nedvomno „odgovorile". Poskus je dokončno dokazal, da rastline reagirajo na spremembe čustvenega stanja nekaterih ljudi.
Več profesor Pu^dn tudi ni hotel. Delo so že prevzele dodatne skupine psihologov.
Romantike ni nič več
Mata Hari je stvar preteklosti - Porast
Romantični časi slavnih, velikih vohunov so že davno minili. Nič več si ni mogoče zamisliti vohuna take mere, kot sta bila Mata Hari ali Abel. Samostojni vohun - to je stvar preteklosti. Sedanji so samo več ali manj nakakšni uslužbenci in za opravljanje svojega poklica ne potrebujejo kdove kakšnih spretnosti in poguma.
Vendar s tem ni rečeno, daje vohunstvo izumrlo. Kje pa! Iz dneva v dan se ta dejavnost povečuje in razrašča. Strokovnjaki so izračunali, da gre za vohunske dejavnosti v svetu več kot tristo milijard dolarjev na leto. Samo v Združenih državah se je, denimo, osebje" zloglasne obveščevalne agencije CIA v preteklih petih letih povečalo od 15 tisoč na 40 tisoč. Nekaj agentov sicer še opravlja klasično vohunsko službo, toda velika večina ima nalogo samo prebirati časopise tujih držav in druge informacije ter jih skladiščiti v velike računalnike, ki so zamenjali človeka. Zanimiv je tudi' podatek, da se je v borih petih letih v ZDA število prislu-škovanih telefonskih pogovorov povečalo od prejšnjih 8 milijonov stalno nadzorovanih telefonskih številk na 40 milijonov. Vohunstvo torej cveti kot še nikoli poprej, res pa je, da je vsa romantika izginila.
Človeka so zamenjali sateliti, ki lahko posnamejo s pomočjo posebnih kamer vse, kar zanima tuje države. Prisluškovanje je povsem odvisno od novejše mikrofonske tehnike, saj uporabljajo vohunske agencije take prisluškovalne naprave, da pred njimi ni varen noben prostor.
Vohunstvo torej cveti, čeprav je doba velikih in slavnih . vohunov za vedno umrla.
I
Skrbna gospodinja
V mestu sem ob novem letu obiskal pravnuka svoje mrzle sestrične z Blok. Živijo v veliki hiši, kjer je toliko stopnic, kot bi hodil na Trsat pri Reki. Pritisnil sem na gumb in odprle so se duri. Pred mano se je vse bleščalo, kot bi bilo ogledalo.
„Saj je lepše kot v cerkvi ali na cesarskem dvoru," sem začuden zinil.
Gospodinja je bila videti jako stroga. Brž sem si moral sezuti škornje, tako kot to počno Turki, preden stopijo v svoje svete hrame. Še dobro, da sem si prejšnji večer umil noge in preobul nogavice. Kako bi me bilo sram, ko tega ne bi storil! Potlej sem pa drsal na dveh krpah in sedel na stol Kajpak, udri sem se tako globoko, da ne bi videl iz mehkega naslonjača, ako ne bi bil velikan.
Z gospodarjem sva se menila o tem in onem, obujala stare spomine, vendar se je ves čas gospodinja vtikala v najin pogovor ali pa za prazen nič oštevala moža.in dete, ki je komaj godno za šo-
lo. Revše jc stalo v kotu in si niti igrač ni upalo vzeti v roke, še manj pa, da bi poskočilo.
„Kaj mu je?" vprašam gospodarja.
„Bolan je," se brž vmeša gospodinja," kar naprej moči posteljo, včasih pa ima napade, kot bi ga vrglo božje. Nič kolikokrat smo bili pri zdravnikih, pa pravijo, da je zdrav in da je bolezen živčnega izvora. Kako le, ko tako skrbim zanj? Vse ima na svojem mestu. Čisto in pospravljeno. Po cele tri ure dela imam vsak dan, da vse uredim."
„ Veste kaj? Ni čudno, da je vaše dete bolno. Se jaz bi bil, ako bi nekdo kar mprej tečnaril nad mano. Saj dete ni lesen kip v kotu! Je že bolje, da je stanovanje raz-rnetano, da dete poskoči in se povalja, da je gibčno, srečno in zdravo. Pa brez zamere," sem pristavil, si brž nataknil škornje in se odpravil ven, ven iz hiše in mesta.
MARTIN KRPAN
Goljuf carske krv
•	ri I
Nečedni posli princa - ZbledeliJ^
Kralj, kraljica ali ar' *2 rica in dvor ter vse, kar F zraven, je dandanes že P redkost. V tistih deželah, J, pa se še ne morejo (ali noc'H otresti ostankov polprete l be, nimajo monarhi skor J. bene politične in druge zato pa toliko več boga t j, katerim ravnajo dostikra nesmiselno. In ko pride _ > pade kralju ali cesarju kr glave, tedaj se pokaže vsa nekdaj tako spoštovanih g dov in gospa. Tokrat bom j
sali značilen primer iz n j
Britanski princ Charles g° ^ ni pričakoval, da ga bo p Obolenski potegnil za nos.
ruske carske rodbine ^on^( vih, katere neslaviji konec J . bro znan tudi bralcem „Priloge".
Sorodnik 57-letni princ Nikita Obole« ki se kot emigrant p°teP .g< svetu, je bil pred nekmii ; skim sodiščem v odsot:tr0geg sojen na pet mesecev s ( zapora zato, ker je za p vsoto 57.000 dolarjev ogou
britanskega prestolonasieu
princa Charlesa.
Gospoda plemenite kr^ se spoznala na nekem sPr-taItf kmalu po tem pa jev ( princ, nič hudega sluteč, ^ Nikiti ček za že omenjen
to dolarjev, ker mu je obljubil, da mu bo kupi ceno stilno pohištvo. Obo e je ček seveda takoj vnoV da o pohištvu ni bilo n ^ ne sluha, ker je denar . ^ krajšem času zapravil p v nju pokerja, potem Pa neznano kam.
Za sodišče je bila g^Jj1 ; kristalno jasna, Posle<^di> znane, izvedelo pa se je t ^ je „plemeniti in Poštc'!' f princ Obolenski ura poklicu - cestni pometač-
27. Tedaj se je usul« ^ Milijon rdečih pikic.
„Kuga!" je zavpil cJO
torbo.	..
Da, kuga! Bič bož^-^ ^ u«!, Klara je ostala sania F vroče čelo, v grlu J® J f rotila, „pobralo me b ^
Rošitev
prejšnje križanke
1
H um — J |, |.tt| L »t L-JIjT"!
ni ?• n ^ x ■!'_ ^ t R. ^ yj, gAA_KASX5j_Z
šE i. _* _L J5 jjjjr _fc_0 M _B_ A ^PORT N I K3, ai ^llIASANA U I A ^_A R ARA T
j^trf-r^SA-M^" Il:XA
f^Ajt- s t o p a a vTR|T|T|«. a i t t ,j A
P„. _ PASJA VHODNO- DEL ni	MUZA SLDVL D L POSLOPJE SUOVANSKI TENISKE DL GRĆRKA LJUBEZ. SODOBNI D L ___FASMA ROD IGRE PESNIŠTVA PESNIK
KOZOLEC	USTANOV.	VRSTA
RIMA	GLASBILA
^ E
Ivicl__;___11;_____
>
IANTIKVAR1 N/	TANTAL---
DL KREMA ™	PODOBA
- -4	SIGTO--;-----
TRESK _y | ' 01 vleCenje |g|~~	ober ZROMANV
FILIPINSKI GEOM. RASrfuNA VULKAN	"SATOJICA	P0JEM Z-
______N LuH I_______J____
ORODJE ZA	®NJE
^____l__.m:______
JUZNO-
TIROLSKO	VIHAR MESTO
ALPE i'	' KuB11 %pež£va
adria j	SNU?	KRONA |
f \
|Ne)resnice z napako
travniku so padale vitke ^ene trape (trave).
Letos bomo nekoliko zmanj-^ospo^rsko past (rast).
,ve^ j® (rimal) nekaj
Minkter se je tri dni mučU •|^dil) na obisku.
JUiu je še pet vasi dobilo ^ (pitno) vodo.
ki je zagrešil humor *"or),so vtaknfli v lisice.
Nabral; J. JUST
'''''"'■"''liiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm
Ubijalski »glas morja«
r
Kaj je pobilo ladijske posadke? - Skrivnostne ladje brez mornarjev plujejo po morju - Znanost razbija stare legende o čudežnem
Odkar- človek pluje po hranijo izročila celo vrsto pripovedi o skrivnost-^ dogodkih na morju, godbe o nenavadno izginu-ladjah, o skrivnostno Izumrlih ladijskih posadkah »mrtvaških" ladjah so še žive. Razlage dogodkov so bile skrivnostne, pol-čudežnega. Šele pred Kratkim pa smo dobili tudi znanstveno razlago, ki nenavadne dogodke postavlja v novo luč, vendar prav nič
manj osupljivo.
Če na kratko pregledamo samo nekatere primere: leta 1885 so na morju odkrili „James Chester", kije z razpetimi jadri in polna zalog, povsem -nedotaknjena plula po svoji poti, toda niti enega člana posadke ni bilo na palubi; leta 1890 so prvič zapazili ladjo „Mallborough" popolnoma nepoškodovano, a brez posadke, nekaj let kasneje je ista ladja še vedno plula; leta 1953 je neka druj
ga angleška ladja prav tako skrivnostno izgubila posadko; vse na ladji je bilo v najlepšem redu, mornarji na svojih mestih — vendar mrtvi. Ti dogodki so spodbudili domišljijo. Ko so se nizali še drugi podobni pri-mđri, so kmalu med mornarji nastale legende o zakle-tili ladjah, o ladjah-prividih in druge pravljične stvari, ki pa so imele oporo v resničnosti.
Sovjetski znanstveniki, ki so raziskovali tudi najnovejše skrivnostne izginitve nekaterih letal, so prepričani, da je uničenje posadk najverjetneje povzročil ,,glas morja", kakor imenujgo svojevrsten naravni pojav. -Glas morja je namreč infra-zvok, ki nastane v hudem viharju in se z veliko hitrostjo širi.tudi na področja zunaj viharja.
Ta infrazvćk je v frekvenci 7 Hz (hercev) smrtonosen za vsa živa bitja. Zaenkrat je to tudi edina možna naravna razlaga omenjenih pojavov. Če naenkrat umrle posadke na nepoškodovanih ladjah pripišemo uničujočemu učinku infrazvoka, potem
^ stari darilni sliki iz 18. stoletja je razvidno, da so vsa skrivnost izgine. Toda pomorščaki nezgode na moijih pripisovali nadnaravnim si- pojav ^ato ni nič manj ne-I	navaden.	^
»Moj dragi, lepi muc!«
Amerikance je znorel čisto navaden maček
Te dni okoli novega leta so ameriški poštarji hudo preklinjali mačka. Ampak ne tistega, ki se zaleze v glavo zaiadi prevelikih požirkov polnočnega šumečega vina. Preklinjali so pravega mačka, ki se imenuje Morris in je ena največjih zvezd ameriške televizije. Na tisoče čestitk in želja za srečo v novem letu je omenjeni maček dobil iz vseh koncev Združe-^nih držav. Ljubezenska pisemca so mu pisale, bele, črne, lisaste, progaste mačke, oziroma njihove gospodarice, ki jih je zajel val histerije Morris.
• Vendar maček Morris nima že od ve^a začetka take slave. Pot kvišku se je pričela tistega dne, ko je dreser Bob Martiwick po dolgotrajnem iskanju „pravega, plemenitega mačka" zavU v mestno konjederni-co. Med kandidati smrti v plinski celici je bil tudi velik zlato rumen maček, katerega potepuško življfenje naj bi bilo še isti dan za vedno končano.' Martwicka je nekaj prešinilo in vzel je mačjega potepuha na poskusno snemanje. Morris, kakor ga je imenoval, se je pod žarometi odlično obnesel. Ni se zbegal in tako se je začela njegova pot k slavi. V nekaj tednih je postal najbolj priljubljena „osebnost" televizijskih gledalcev.
Ameriko je zajela prava mrzlica. Veliki filmski igralci, kot sta Ročk Hudson in Barbara Streisand, sta se kar pulila, .kdo bo prej dobU zlato rumenega Morrisa za svoj TV show. Številne tvrdke so pripravljene odšteti lepo vrsto dolarjev za pravico natisniti Morrisovo podobo na svoje proizvode. Mačkomanija pa je zagrabila tudi politike, ki žele mačka izkoristiti v predvolilnih bojih.
Maček Morris vse to mirno prenaša. Vsak dan posluša mile besede, ki mu jih pišejo iz ameriških mest, in si najbrž misli svoje. .
aradižnik v srednjem veku

Po mestu pa je medtem zavrSalo. Vrli Dunajčanje so posnemali viteza Paradajzaija. Legali so v postelje in po plečih, po trebuhih so se množile rdeče pike,. .. Kogar ni zadelo, je hitel zaklepati vežna vrata. Drugi so drveli skozi obzidje neznano kam.
Vrnimo se zdaj v podstrešno sobico!
Poslednje sekunde so tiktakale. Klara se je obupano ozirala naokoli. Tedaj se je utrnilo v njeni glavi! Segla je na polico, pihnila prah s stekleničke in kanila iz nje
kapljico, dve v razsušena moževa usta ... In zgodil se je čudež! Paradižnik se je dvignil v postelji in z^teval kranjsko klobaso s kislim zeljem!
Da, natanko tako se je zgodilo in vse to je videla priča, stara strežnica Ušpema, ki je edina še ostala pri zakoncih izza lepih dni v rezidenci. Ko je to videla, se je Ušpema neslišno pobrala iz sobice, se zapodila po vijugastih stopnicah in se izgubila v ulici, kjer je prebival grof.. . no, pa o tem pozneje!
Če bo
vendarle sneg
Novo leto smo dočakaU v soncu, tako da so sani in smuči, ki jih je prinesel dedek Mraz, obležale na podstrešjih. Pa vendarle ne gre misliti, da bi nam zima in z njo vred veselje na snegu povsem ušla. Morda pa bo vreme šolarjem bolj naklonjeno med zimskimi počitnicami? In da bi tedaj lahko izkoristili vsak dan, moramo že zdaj priskrbeti vso opremo. Sani in smučke niso dovolj.
Otrokom, ki se s smučanjem resno bavijo, hodijo na tekmovanja in se temu športu posvečajo mnogo bolj kot le v rekreativnem smislu, starši ali pa klubi nabavijo potrebno smučarsko opremo in obleko. Mi bomo govorili o tistih smučarjih, ki se šele poskušajo na belih poljanah in ki jim sankanje ali smučanje pomenita le zimsko zabavo na svežem zraku.
Za take izdatki niso prehudi. Boljša oprema je zelo draga in v vseh športnih trgovinah jo je na pretek, toda 1.000 din samo za oblačila ne bo dovolj. Za tretjino teh stroškov pa otroka lahko oblečete, če se pletenja lotite sami. Posebno letos, ko so pletenine vseh vrst tako moderne, sploh ne bo opaziti, da varčujete. Daljši pulover iz debele volne, ki ima lahko norveški vzorec ali pa drugobarvne-črte (iz ostankov) s , puli ovratnikom, je za take priložnosti kot nalašč. Enaka kapa in dolg šal ter rokavice sestavljajo komplet.
Za otroka okrog 10. leta starosti potrebujemo za vse to 50 dkg debelejše volne in 2 do 3 štrene volne druge barve. Morda pobrskamo zanje po predalih in poiščemo ostanke. Pletenje takega kompleta zahteva za ne posebno vešče pletilje po 2 uri časa na dan kakih štirinajst dni. Mar ni to več kof enostavno,- razmeroma poceni? In še zabavalo vas bo!
R.B.
Človekov
dnevni
ritem
U zdravnik W
I.#
Prav tako kot pri živalih in rastlinah se tudi pri človeku pozna dnevni ritem. Pri tem mislimo ritem 24 ur; V tem času se spreminja človekova telesna temperatura, utrip žile, število krvničk v krvi, sestavina urina in še drugih telesnih sokov ter snovi. Določen čas človek spi, ob približno določenem času je lačen, gre na potrebo in podobno. Da je ritem takšen in v rednih časovnih presledkih, oziroma ob nekem določenem času dneva prav tak in nič drugačen, je odvisno od notranjih in zunanjih vzrokov.
Notranji vzroki še niso povsem razjasnjeni. Nihanja so prav gotovo odvisna od žlez z notranjem izločanjem, vendar ni gotovo, če to prinese otrok že z rojstvorn s seboj di pa so vzroki drugje.
Zunanji vzroki, bolje rečeno regulatorji ali usmerjevalci dnevnega ritma človeka, so predvsem dejavniki okolja. Nedvomno je vpliv svetlobe in teme, toplote in hladu zelo velik, nastopajo pa tudi motnje tega. Nekateri vplivi so zelo močni, drugi spet slabotni. Zelo močno vplivajo na primer delovne navade, letni časi, temperatura in osvetlitev stanovanja. Vse to po svoje vpliva na živčni sestav in žleze z notranjim izločanjem, kar šele daje normalne rezultate pri vsakem človeku.
Iz teh razlogov seveda 24-urni dnevni ritem pri ljudeh rie odgovarja togo sončnemu dnevu in je individuden. Zato so tudi odstopi od 24 urnega ritma, saj najdemo ljudi, pri katerih se ta ritem odvija med 20 do 28 urami.
Tak bigloški 24-urni dnevni ritem je normalno pri poprečnem človeku harmoničen in v redu. Poskus pa je pokazal, da se po večmesečnem bivanju v polarnem dnevu, ki traja 6 mesecev, ta ritem pokvari, saj je vpliv dnevne luči in temperature okolja praktično ves čas enak. Vendar je ritem najmanj prve tri mesece normalen.
Motnje se pojavijo pri potovanjih z reaktivnimi letali, ki v kratkem času prelete več časovnih pasov. Približno 70% potnikov občuti pri takih potovanjih utrujenost in zmanjšano duševno aktivnost. Podobno opažamo tudi pri delavcih v izmenah, če jih nenadno razporedimo iz jutranje izmene v nočno in obratno.
Ce ritem velja'za zdrave ljudi, ga je še toliko bolj treba upoštevati pri bolnikih. Ce je človek bolan, je še težje prilagodljiv spremembam 24-urnega ritma, ki je nanj prilagojen. Pri bolnikUi opažamo prav ob določenih urah nekatere spre-metttbe. Tako nastopajo napadi naduhe in srčni infarkti najpogosteje ob 4. uri zjutraj, takrat se tudi največ ljudi rodi, malarija začne tresti med 6. in 8. uro zjutraj, med 9. in 12. uro se izloči z urinom največ vode, steroidov in drugih snovi, med 15. in 17. uro se pojavi temperatura, med 22. in 23. so \ božjastni napadi in med 22. in 24. uro umre največ bolnikov zaradi komplikacij po operacijah.
Vsak zdravnik ve, da ima injekcija inzulina ob 4. uri zjutraj ali ob 14. uri popoldne največji efekt, ker se prav takrat najbolj povišajo ketonske snovi. Srčni bolniki bolje reagirajo na zdravila za odvajanje vode zvečer kot zjutraj.
Dobro je torej, da vemo, kako odgovarja človek na 24-urni ritem. Morda bo potem bolj jasno, da tudi za zdrave-g;a človeka motenje tega naravnega ritma s ponočevamem, pretiravanjem z delom ponoči in podnbnim, ni dobro. Ce pa je nekdo bolan, je vsako pretiravanje še bolj škodljivo, ker je jasno, da bolnik še bolj občuti spremembo 24-urnega ritma in da se težje prilagaja novim spremembam, ker pomeni to zanj dodaten napor že tako bolezensko spremenjenega delovanja organizma. Taka nasilna sprememba lahko postane celo usodna.
Drugače povedano: zdrav človek, predvsem pa bolnik, potrebuje normalen red v 24-urnem dnevu, če hoče ostati zdrav, oziroma če hoče čimprej ozdraveti.
DR. BOŽO OBLAK
fcovem životu!
'z s°be s svojo
j"- Močila mu je Saj še!" gaje
I .
Dežurni poročajo
PRVI DAN KRADEL - 1. januarja zvečer je nekdo izpred kina Krka v Novem mestu odpeljal kolo s pomožnim motorjem, ki ga je tam pustil Franc Kristan iz Čcšče vasi.
NI POZNAL MERE - 3. januarja popoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 24-letnega Ivana Kosa iz Herinje vasi, ker jc razgrajal v gostišču Rotovž v Novem mestu. Prepiral se je z gosti in se nedostojno vedel.
VSTAJAL IN PADAL - 3. januarja zvečer so trebanjski miličniki zalotili 38-letnega Franca Ko-tarja z Blata, ki je vozil s pony ekspresom očitno vinjen, saj je večkrat padel s kolesa. Ko so mu miličniki hoteli nadaljnjo vožnjo preprečiti, je postal nasilen, zato si je moral vročo glavo hladiti v prostoru za pridržanje.
OVIRAL PROMET - 4. januarja zvečer so šentjernejski miličniki odpeljali čez noč na hladno Vinka Brajdiča iz Mihovice. Ta se je močno opil, liodil po cesti sem in tja, oviral promet in se tudi sam izpostavljal nevarnosti. Ker nasveti niso zalegli, je moral z miličniki.
KEGLJI GA NISO MIKALI - V noči na 3. januar je bilo vlomljeno v kegljišče Kanižarica. Neznani vlomilec je vdrl v poslopje skoz okno. V prostorih je našel nekaj denarja in ga odnesel
UKRADEN IN NAJDEN - 31. decembra okrog poldneva je nekdo odpeljal iz parkirnega prostora pred restavracijo PUTNIK v Trebnjem osebni avto Z-750, last Ivana Pe-kolja iz Artmanje vasi. Zvečer so avto našli na avtocesti pri Šentjurju.
KDO IMA VOLCJAKA? - Dragi Žagar iz Mačkovca pod Trško goro je nekdo ukradel psa volčjaka, starega 7 mesecev. Zagarjevi so oškodovani za 700 din, ker jc bil pes nemški ovčar.
OGENJ NAREDIL SKODO -,31. decembra okrog 11.30 je nastal požar na gospodarskem poslopju Danijela Jerčinoviča-iz Gribclj 60. V poslopju so zgoreli razni kmetijski stroji, orodje, pa tudi krma in ^to. Škodo cenijo na 80.000 din.
Črpalka brez table - 3i.
decembra lani zvečer je najbrž zaradi kratkega stika nastal požar. na j^iklamni tabli PETROL pri bencinski črpalki v Ločni. Delavci so sicer skušali ogenj pogasiti, vendar je bil trud zaman in črpalka je ostala brez table.
OKLEVALA NA CESTI
3. januaija dopoldne je Vladimir Gorjup, star 21 let, doma z Mrčnih sel, v nepreglednem desnem ovinku v Senovem zadel 66-letno Jožefo Viner iz Konjskega. Ženska je na cesti oklevala, korak naprej, korak nazaj, pri tem pa jo jc voznik zadel. Hudo poškodovano so odpeljali v bolnišnico.
Prve štiri miličnice
z dvigom obsavske ceste pri gradbišču novega mostu čez Savo v Boštanju je še posebno križanje z občinsko cesto na vogalu Papeževe hiše nova črna točka. Tole na sliki je naredil z nosom svojega avta Franc Kužnik, pomožni skladiščnik iz Stillesa, koje pred kratkim zvečer poletel z glavne ceste v hišo.
Le hitra kazen je učinkovita
Služba za kaznovanje prekrškov v Novem mestu ugotavlja: od oktobra manj nesramnih voznikov, manj nesreč in nevšečnosti z zdomci
v minulem letu so imeli opravka' s 3900 zai^vami ter še 1800 primeri, zaostanki iz leta 1973. Rešeno je vse, kajti zaostankov ne poznajo več, odkar imajo 3 sodnike in vsa sistemizirana mesta zasedena. Redek primer!
Ko dobijo v službi za kaznovanje prekrškov predlog za uvedbo postopka, rešijo primer najkasneje v mesecu dni, če ga je sploh možno rešiti. Odkar poslujejo tako, tudi kazni mnogo bolj dosegajo namen, kajti znano je, da je učinkovita le takojžnja kazen, ker se kasneje vse razvodeni. Prejšnja leta so
Zaradi pokrova v takojšnjo smrt
Smrtna nesreča se je zgodila 4. januaija zvečer okrog 22. ure pri nus^. Roman Selan iz Orlake je vozU fička iz ljubljanske smeri, med vožnjo pa se je nenadoma odprl pokrov prtljažnika in vozniku zakril pre^ed. Zapeljal je v levo in silovito trčil v osebni avto Zastava 101, ki ga je naproti vozil Ljubljančan Franci Nagelj. Po trčenju se je fičko še vžgal, ogenj pa je zajel tudi Nadjev avtomobil. Pri nesreči se je zelo hudo poškodoval sopotnik v flčku Anton Pucelj iz Oriake. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar je že med prevozom podlegel pogodbam. Oba voznika in sopotnica Anica Nagelj pa so dobili le lažje poi(odbe. Na vozilih je ^ode za 60.000 din.
POBEGLEGA DOBILI
1. januarja zvečer je'šla peš po desnem robu cestc med Brestanico" in Senovim 20-letna Radica Kolar s Senovega. Za njo jc pripeljal fičko rdeče barve, jo zadel v hrbet in podrl, nato pa pobegnil. Poškodovano Kolarjevo so odpeljali v bolnišnico, krški miličniki pa so storilca kmalu našli. Z neregistriranim avtom jc nesrečo zakrivil 29-lctni Alojz Fabjančič iz Dobravo pri Senovem, v avtu pa je bil tudi lastnik, 20-letni Jože Mirt.
nekateri primeri celo zastarali in jih ni bilo mogoče več obravnavati.
Vpliv novega zakona o urejanju cestnega prometa je zelo ugoden. Od 1.* oktobra do konca leta 1974 je bilo v novomeški občini odvzetih čez 100 vozniških dovoljenj. Veliko manj pa je bilo v tem času nesreč nasploh, manj tudi primerov nesramnega prehitevanja z ogrožanjem prometa. Po številu zalotenih ne morejo ravno reči, da je bilo letos v tem času. vinjenih voznikov manj kot lani, vendar imajo pri tem veliko zaslug številne miličniške akcije. Ravno zaradi pogostih kontrol je veliko vinjenih odkritih.
Med minulimi prazniki, v času od 20. decembra do prvih po novoletnih dni, niso imeli skoro nič opravka z zdomci, kar je novost v primeri s prejšnjimi leti. Med problematiko
preteklega leta sodgo vožnje brez izpita. In še jih je precej. Ljudje se ne zavedajo, kaj jih čaka po novem zakonu: najmanj 1 leto (do treh let) prepoved izdaje vozniškega dovoljenja. To pa pomeni, da prizadeti tudi k izpitu ne sme. Druga slaba stran voznikov je v tem, da vozijo tudi v času, ko jim je bila odvzela vozniška knjižica. Praksa kaže, da je skoro vsak tak zaloten, potem dobi še najmanj toliko kazni, kolikor je je dobil prvič. In če se to ponavlja, se prepoved vožnje kopiči. Nekateri povratniki so celo tako nepoboljšljivi, da jih tudi visoka denarna kazen in odvzem knjižice ne spametujeta. Morali bodo za 2 meseca v zapor.
Ostrejše kazni in boljši nadzor pa sta pripomogla tudi k temu, da se je javni red in mir v Suhi krajini močno popravil. Ni več množičnih pretepov, značilnih za poprejšnje čase, ko so „nojšči" švigali za vsak male/i-kosten nesporazum.
R. BACER
Kavranu zvišana kazen
V zapor bo moral za leto dni, za dve leti pa mu bo odvzeto vozniško dovoljenje
Antonu Kavranu iz Rimskega pri Kočevju je okrožno sodišče v Ljubljani pred kratldnu zvečalo kazen na leto dni zapora, hkrati pa je potrdilo sodbo o odvzemu vozniškega dovoljenja za dve leti.
Anton Kavran je bil 13. maja 1974 obsojen pred občinskim sodiščem v Kočevju na 9 meseccv zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za dobo dveh lot, ker je iz malomarnosti oziroma z vožnjo proti predpisom 5. ^ptembra 1973 ob 17.50 na Reški cesti v Kočevju trčil s svojim avtom v kolesarja Milorada Draganiča in ga hudo poškodoval.
Učenec osnovne šole Milorad Dra-ganič je dobil takrat več hudih poškodb, in sicer zlom lobanje in lobanjskega dna, zlom desne ključnice, zlom desne sečne kosli, popolno izgubo sluha desnega ušesa in lažjo obliko ohromelosti desnega ličnega živca. Kavran je ob nesreči vozil vinjen.
Zoper sodbo občinskega sodišča sta se pritožila javni tožilec in obtoženec. Okrožno sodišče je Kavrano-vo pritožbo zavrnilo, ugodilo pa je pritožbi tožilca. Tako je ' zvečalo Kavranu dosojeno kazen na leto dni zapora, v ostalem pa je potrdilo sodbo občinskega sodišča. Sodba okrožnega sodišča je pravnomočna.
J. P.
Primer štirinajsterice
Primer „novofneške štirinajsterice", kot so nekateri imenovali skupino mladih fantov, ki jih je okrožno sodišče v Novem mestu te dni zaradi-vlomov in tatvin obsodilo na zaporne in pogojne kazni, je, kar se roke pravice tiče, tako rekoč „ad acta". Naš namen ni razpravljati o višini kazni, za kaj takega nimamo pravice, opozorili pa bi radi na nekaj elementov, ki so značilni tako za novomeški primer kot tudi za vse, žal vse bolj pogoste primere podobnih kaznivih dejanj mladih ljudi po vsej Jugoslaviji.
Zanimivo je predvsem, da mladeniči na kriva pota ne zahajajo v prvi vrsti zaradi koristi. Veliko bolj kot
denar je pomembna ćsebna uveljavitev, treba je dokazati, da v družbi nekaj „pomeniš". In kriminal na žalost je ena izmed kategorij vsake družbe. Skorajda nevidna, ker je vsem nevšečna, za tistega, ki se je odločil zanjo, pa prav tako „ugledna" kot katerakoli druga. Celo več: ker stoji za vlomom ali tatvino sankcija v obliki kazni, ker je treba „delati" v vedno prisotni senci zelo ^ usposobljenega aparata UJV, dobijo kazniva dejanja ceh pridih Robinov Hoodov dvajsetega stoletja. Seveda Robinov za svoj žep.
Drugi element je materialna korist, ki pa je, ko gre za mlade, ljudi, podaljšek prvega, torej uveljavitve osebno-
sti. Nikomur namreč ne smeš povedati, (la si vlomil, z denarjem, ki si ga dobil, pa si lahko v družbi pridobiš tisti status, ki ti je najbolj . povšeči. Ta in na ta način pridobljeni družbeni položaj je v očeh odraslih ljudi morda nekoliko otročji, saj se ukradeni denar ali dobrine večinoma prelevijo v hitre avtomobile, posedanje po barih, pijačo, lepe obleke itd., za mlade kriminalce pa je ravno to edina pot potrditve lastnega jaza. In tako postanejo „pustolovščine" dejanja zoper družbo in njeno premoženje.
Zanimivo je tudi vprašanje, kako vrednotijo svoja dejanja storilci. Poleg uradnega kesanja na zatožni klopi, ki je, z veseljem mo-
ramo priznati, včasih res odkritosrčno, psihologi ugotavljajo, da resničnega ke-^ sanja večinoma ni. Je predvsem jeza nase ali svoje pajdaše, ker so se pustili ujeti, sam sodni proces pa je zaradi pozornosti najširše javnosti še ena priložnost za potrditev lastne osebnosti.
2e ti trije elementi, našteli bi jih lahko še veliko več, potrjujejo, kako pomembna je človekova uveljavitev v družbi. Kaj torej storiti, ko vendar vemo, da daje družba vsakomur relativno enako priložnost ali priložnosti za najširšo pošteno uveljavitev? Je tudi za to vprašanje na voljo kakšno Kolumbovo jajce ali pa se bomo morali resnično sprijazniti z dejstvom, da postaja kriminal vse širša kategorija naše družbe? Poudarek je na vse širša, kategorija namreč že je.
MARJAN HA UER
Prav začudeno in nejeverno so gledali Novomešča-ni, ko so zadnje dni starega leta začeli videvati na mestnih ulicah prikupna mlada dekleta v niiličniški uniformi. Kaj takega pri nas še nismo videli, zato je naš prvi novoletni obisk veljal i^a-dim miličnicam. Kako jim je všeč ta poklic in delo v Novem mestu, so povedale:
BERNARDA TANCER: „Pred kratkim sem prvič oblekla uniformo. Po končanem seminarju smo postale miličniške pripravnice in vse štiri Štajerke smo se prvič znašle v-Novem mestu. Kraj je lep, med Dolenjci se dobro počutimo. Služba pa je taka, da moramo vsak dan računati z razburljivimi dogodki. Delamo kot ostali kolegi, le nočne službe smo bile doslej oproščene."
FELICITA KREBS: „Milični-ški poklic se mi zdi zanimiv in v nj^m vidim perspektivo. Imam možnost nadaljnje^ šolanja, napredovanja in" življenjske razmere so razmeroma dobre, posebno velja to glede beneficirane delovne dobe. Sem pa pripravljena na napore, ki jih poklic zahteva. Doma sem iz Kidričevega in Novega mesta prej nisem poznala. Tu bom ostala najmanj leto dni in upam, da se bomo z Novo^ meščani dobro razumeli."
VIDA PUŽ: „Miličnice sem videla pri delu v Mariboru in ta poklic mi je postal všeč. Ko je bil objavljen razpis, sem se javila. Družine še nimam, zato mi je odhod na Dolenjsko kar všeč. Pri delu spoznavamo tudi prometne razmere in moji prvi vtisi so, daje most čez Krko v Kandi-ji najhujši prometni vozel. Ravno danes sem tri ure stala tam in asistirala pri urejanju prometa."
ZOFIJA KOLARIC: „Za ta poklic me jc navdušil brat, ki je tudi miličnik. Vem, da je poklic težak, naporen, hkrati pa zanimiv. Prvi primer težke delovne nezgode sem doživela v Straži, kjer se je ponesrečil delavec GG pri podiranju drevja. Na praksi na kriminalističnem oddelku pa smo sodelovale tudi pri odkrivanju vlomov. Začetek mi je všeč in upam, da se bo tako tudi nadaljevalo."
R. Bi


KANIŽARICA: PRIŽIGAL CIGARETO - 30. decembra lani je Vinko Ljubenko iz Kanižarice vozil proti Kvasici, med vožnjo pa mu je sopotnik priiUgal cigareto. Voznik je pri tem izgubil oblast nad volanom, avto pa je zdrknil s ceste v železno ograjo. Gmotne škode je za 2.000 din.
ČRNOMELJ: PRIPELJAL Z LEVE - 31. decembra 1974 dopoldne se je Jpže Kapš z Gabra pri Semiču z avtom peljal po Ulici Staneta Rozmana, z leve strani oa je pripeljal osebni avto Stanislav Simec iz Kota. Vozili sta trčili, lastnika pa imata za 2.500 din škode.
NOVO MESTa SPET CVETLIČARNA - 1. januarja zjutraj je Stane Vidic iz Smolenje vasi vozil z avtom po Glavnem trgu, pa ni mogel speljati ovinka pri cvetličarni in je trčil v steber ob lokalu. Škode je za 5.000 din.
LOPATA: ZDOMEC NA STREHI - 31. decembra lani se je zdomec Silvester Vidmar peljal v osel> nem avtu iz Vel. Lašč proti Smuki. Pri odcepu za Lopato je avto začelo zanašati, potem je trčil v vsek in se prevrnil na streho. Škode je za 8.000 din.
ŠMARJE: KLJUB ZAVIRANJU TRK - 1. januarja popoldne je Jože Žulič iz Vratnega vozil fička iz Šentjerneja proti lleterjam. V kri-.... riSr
žišče pri Šmarju je zavil po levi strani, naproti pa jc pripeljal z avtom Jože Hren. Voznika sta sicer zavrla, vendar sta trčila in imata za 4.000 din škode.
RAKOVNIK: PRI OBRACANJU ZADELA - 1. januaija popoldne je Mirija Mikec iz Mokronoga vozila avto proti Trebnjemu, na Rakovniku pa jc avto obračala. Ker je takrat iz trebanjske smeri pripeljal avtomo-bilist Janez Zaje, sta vozili trčili. Škodo cenijo na 6.000 din.
VINICA: CELNO V DROG 1. januarja zvečer se je Novomeščan Vlado Stipanovič peljal z osebnim avtom od Vinice proti Črnomlju, v ostrem ovinku med potjo pa ga je zaneslo s ceste in je čelno trčil v drog telefonske napeljave. Drog se je zlomil, gmotne škode pa je za 5.000 din.
NOVO MESTO: TRCILA NJ ZAGREBŠKI - 3. januarja zjutraj F Novomeščan Tomaž Smolič vozjl avtom po Zagrebški cesti in namdj val zaviti v desno, Anton Franko^ Brusnic pa je prepozno zawl s sv^ jim avtom, zato sta trčila. Škode' za 4.000 din.
VAVTA VAS: OPLAZILA ^ KRIŽISCU - Ivan Resnik iz (JJ Straže se je 3. januarja dopol«^ peljal z avtom proti Novemu mest"-v križišču Vavta vas pa je z noV" meške smeri pripeljal naproti ' mobilist Jože Vodopivec iz ske vasi. Avtomobila sta se sai^ oplazila, vseeno pa imata lastnika' 7.000 din škode.
OTOCEC: TRK PRI CRPAL^ - Celjanka Sonja Vidovič je 3. f nuarja dopoldne vozila avto miiJ Otočca proti Ljubljani, pri črpar . pa je na cesto iz zaprte smeri za]^ Ijala voznica osebnega avtomob', Antonija Barborič iz Gorenje va^' Vozili sta močno trčili, na kar/ Vidovičevo odbilo na levo, t}r avto pa se je prevrnil po nasip^ Sopotnika Olga Vidovič in Frafl^ Tanjšek sta bila poškodovana odpeljana v bolnišnico, gmoti^ škodo pa cenijo na 25.000 din.
POLJANE: PRI PREŠTEVANJU - 4. januarja popoldne J Novomeščan Dušan Žeslin osebni avto proti Ljubljani, Poljanah pa je prehiteval takrat, ^ je naproti pripeljal z osebnim avtoH Zagrebčan Mato Milanović. Me ^ srečanjem sta se avtomobila oplaf la; škode je za 10.000 din.
PRELOKA: NI IMEL DOVOLJE' NJA - 5. januarja popoldne sta s* naproti pripeljala z osebnima av^ mobiloma Janez Starcšinič iz Zilj' Niko Veselič iz Vrhovcev. Vozni^ sta se v ovinku opazila na kratK razdaljo, zavirala, kljub temu P. j trčila. Izkazalo se je, da Veselic ^ \ imel vozniškega dovoljenja. Škode J za 5.000 din.
SKOCJAN: VOZILA PO LEVI ' Jože Jalovec iz Zbur je 5. januarj', popoldne vozil avto nemške registra* cije proti Skocjanu, naproti pa je p® levi pripeljala avto Maruška Grdin f* Zagorice pri Mirni. Voznica se J® umikala pred srečanjem, pri tem p' zadela Jalovčev avto; potem seje ta večkrat prekucnil in obstal na traV* niku. Škodo cenijo na 13.000 din-
16
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RIA BACER
Št. 2 (1329) - 9. januarja 1975
EETRTO0V INTERVJU
Nič več le v Novem mestu
Solidarnostna stanovanja bodo letos gradili tudi ponekod na podeželju
Gradnja stanovanj se bo letos v novomeški občini nadaljevala. Še ta mesec ali v februarju naj bi začeli na Drski pripravljati temelje za 52 solidarnostnih stanovanj. Gre za dva srednja bloka s po 26 stanovanji. Blizu upokojenskih blokov bo SGP Pionir zgradilo 42 stanovanj za trg. ,
,JVa Drski pripravljamo vse potrebno za graditev 300 stanovanj, od katerih naj bi jih bilo 100 končanih v tem letu. Tam bo zraslo tudi še
Zvone Sakelšek: „Letos predvsem priprava zemljišč za gradnjo v letu 1976!"
26 vrstnih hiš. Kdaj se bo začela gradnja in koliko naj bi zidali v letu 1975, bo odvisno od komunalne ureditve teh zazidalnih območij," pravi Zvone Sakelšek, vodja strokovne službe za stanovanjsko dejavnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti, ki se pravkar oblikuje.
Đo sredine januarja bo končan natečaj za projektno in urbanistično ureditev predela od bencinske črpalke Pri Industriji obutve do lokacije za novi most čez Krko v Ločni. Na tem pre-delu med Cesto herojev in reko naj bi v naslednjih letih zraslo okoli 400 stanovanj s
trgovinami, otroškim vrtcem in drugimi objekti, ki jih mora imeti urejtna soseska. Kot pravi Sakeišek, je natečaj vzbudil veliko zanimanja, saj je bilo za razpis kar 25 interesentov. Februarja bodo prispele projekte in rešitve pokazali na posebni razstavi.
Predvidevajo, da bo teren za gradnjo ob Cesti herojev pripravljen že do konca tega leta, tako da bi prve stavbe začele rasti v letu 1976. Gradili naj bi pravzaprav izmenično: zdaj ob Cesti herojev, zdaj na Drski, kakor bodo zemljišča	komunalno
opremljena.
Komunalnemu urejanju zemljišč se letos obetajo boljši časi, saj bo pri združenih sredstvih, naloženih v Dolenjski banki in hranilnici, možno dobiti približno za 7 milijonov dinarjev kreditov v ta namen. Za usmerjeno gradnjo v leju 1975 pa bo v tej banki na voljo za 14 milijonov dinarjev kreditov.
Letos bodo pri stanovanjski gradnji prišli na vrsto tudi zazidljivi predeli izven Novega mesta. Šeststano-vanjski blok bodo dobile Dolenjske Toplice, devet-stanovanjski blok Žužemberk in dvanajststanovanjski bhk Šentjernej. Ta stanovanja bodo delno grajena s sredstvi solidarnostnega sklada oziroma z združenimi sredstvi, delno pa z denarjem, ki ga bodo primaknile delovne organizacije v teh krajih. Zanimivo je, da v Stražo, kjer sta dve večji de-hvni, organizaciji - Novoles in Gorjanci - niso našli skupnega jezika za tako kombinirano stanovanjsko gradnjo.
L ZORAN
<
KRKINI JUBILANTI Pred novoletnimi pra23iiki so v novome^ tovarni zdravil nagradili vse, ki so v tej delovni organizaciji več kot 10 let. Med jubilanti je tudi generalni direktor mr. ph. Boris Andrijanič (na levi strani slike). (Foto: Sandi Mikulan)
Novomeško gostinstvo pri Krki
Hotel Grad Otočec, hotel Kandija, kavarna Center in straška Majolika poslej - skupaj z zdravilišči - v skupnosti TOZD pri Krki
v združevanju novomeScega gostinstva je narejen korak naprej. Pred novim letom so se zaposleni v hotelu Grad Otočec, hotelu Kandija, kavami Center, Majoliki v Straži in seveda vsi delavci tovarne zdravil Krka na referendumih odločili za pripojrtev h Krki, hkrati pa so^ašali z ustanovitvijo skupnosti TOZD zdravilišča in gostinstvo v okviru Krke.
Samoupravni sporazum o združitvi bodo slavnostno podpisali 15. januarja v garni hotdu na Otočcu. Tedaj bodo tudi oblikovali skupnost TOZD, v kateri bodo Otočec, Kandga, kavarna in Majolika začele novo življenje kot samostojne TOZD. Skupnost TOZD se bo dokončno notranje organizirala in oblikovala v tem letu, že zdaj pa je znano, -da bo kot odprta organizacija omogočila nadaljnje
združevanje v okviru upravnega sporazuma.
samo-
Vsako izmikanje bo kaznovano
'novomeški krajevni skupnosti začenjajo prvi cikel vzgoje občanov obrambo in zaščito - Na predavanjih: ugotavljanje udeležbe
za
Odbor za SLO pri novomeSd krajevni skupnosti je začel izvajati nekatere določbe zakona o ljudski obrambi. V ta namen bodo po s^ovanjslđh soseskah od 11. do 22. januarja predavanja o special-*j* ^ojni m družbeni samozaščiti, hkrati pa bodo prikazovali fihn o ®lovanju krajevne skupnosti v vojni ali v hudih naravnih nesrečah.
nen Zalc°nu so se dolžni vsi občani nih n° izP°P°lnjevati v obramb-Izoh sP°s°t>nostih in samozaščiti.
oraževanja sc morajo udeleževati dn°«c od l5- do 60. leta, ženske pa ^5. leta. Obvezno je imeti do 30 n OSnovnega in po 10 ur dopolnil-"a pouka. Oproščeni so le tisti, ki
imajo tako izobraževanje v šolah, organizacijah in društvih, osebe z \o-jaškim razporedom, rezervni oficirji in drugi občani v posebnih okol-nostih.
Kazni za neopravičene izostanke ali izmikanja so hude. Zakon pravi, da je tak občan lahko kaznovan z
globo 1.000 do 10.000 din oziroma z zaporom do dveh mesecev.
Osebnih vabil za ta predavanja v novomeški krajevni skupnosti ne bodo pošiljali. Občani bodo obveščeni s plakati, letaki in drugimi obvestili na javnih in vidnih mestih, poleg tega pa bo dobil skupinsko obvestilo tudi vsak blok.
Ker so predavanja obvezna, bodo v vseh soseskah ugotavjjali poimensko navzočnost.
0 regresu
Poraba umetnih gnojil v novomeški občini se je v letu 1974 precej zmanjšala. Zadruge in zasebniki niso bili več kos podražitvam, ki so zajele tudi reprodukcijske materiale. Letos naj bi se poraba še zmanjšala, kar kmetijstvu gotovo ne bi bilo v prid.
S temi podatki in ugotovitvami je prišla pred občinsko skupščino delegacija iz KZ Krka. Predlagala je, naj bi občinska skupščina del nerazporejenih sredstev že pri rebalansu, kije bil opravljen 27. decembra, namenila za regresiranje umetnih gnojil in tako soomogočila l^e-tijstvu, da bi novega leta ne začelo z enim problemom več.
Delegacija-KZ Krka je menila, da bi za zdaj zadostoval regres po 30 par pri kilogramu umetnih gnojil. Na to pa je takoj odgovoril predsednik izvršnega sveta Avgust Avbari češ da bi pri tem lahko pomagal samo sklad za pospeševanje kmetijstva, vendar pa, kot kaže tudi bilanca, nima denarja za tolikšen regres. Z^avzel pa se je za to, da bi razreševanje tega vprašanja upoštevali pri načrtovanju za leto 1975.
Suliokrdjinski drobiž
Posta ? transformatorsko
Sartj	potrebujejo Mačkovec,
V	Trebča vas pri Dvoru,
ne nf imajo tako slab tok, da in	redno spremljati radijskih
jakoof •	oddaj. Primerna
loyj :	pozno v noč. Ob.sode-
skupnosti so pričeli gradnjo transformatorske deieo"®".. ^ tem predlogom je bila že na podjetju Elektro dali ^®"®"<^kolica, kjer so jim pove-navji: "možnostih. Sedaj bodo obrav-Cenrn ^'Icvo z vscmi gospodinjstvi, nudi \ podjetje Elektro Ljubljana bodo 1 tretjino udeležbe, se posta^f pomoči krajevne skupnosti Doctoi . "ove transformatorske le lotili.
bivSe 2age na
naprei • '^^ORU je potrebno še nega	Mnogo je že nareje-
je to za tako prostorno stavba vff premalo. Urejena Siju* ^ dobrodošla tudi v akciji krajina 75, saj bi se vanjo
lahko nastanili brigadirji MDB, ko bodo opravili svoje delo na obmo^u krajevne skupnosti Hinje. Preurejena stavba bi lahko služila za rekreacijo mladine, saj so za to vsi pogoji.
SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK je imela svojo 3. redno sejo. Na njej so med drugim' sprejeli program dejavnosti KS za leto 1975 m srednjeročni program dejavnosti KS za obdobje 1976-80. Srednjeročni program dejavnosti je povezan z akcijo mladine SUHA KRAJINA 75.
SVET' ŽUŽEMBERSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI je imel po izvolitvi že 8. sejo. Na zadnji seji, ki je bila pred dnevi, so člani sveta sprejeli predlog prečiščenega programa dejavnosti krajevne skupnosti za leto 1975 in za obdobje 1976-80. V priliodnjih dneh ga bodo predložili v sprejem skupščini krajevne skupnosti.
M. S.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Ob združevanju so imele pripojene delovne organizacije 382 zaposlenih in 58,800.000 din celotnega dohodka. Skupaj z zdravilišči, ki že nekaj časa poslujejo v olcviru Krke, premorejo te gostinske organizacije 655 ležišč in 2.470 sedežev. Razvojni programi predvidevajo, da bi v skupnosti TOZD leta 1980 ustvarili 225 milijonov din celotnega dohodka, število zaposlenih pa bi se povečalo na 600.
Predvidene so pomembne naložbe. V Dolenjskih Toplicah naj bi med drugim zgradili hotel z 230 ležišči, znatno povečali zmogljivosti v Šmarjeških Toplicah, v okviru TOZD hotel Grad Otočec zgradili poslovni hotel z 200 ležišči, v Kandiji med drugim dogradili hotel za okoli 100 ležišč, kavarno na novomeškem Glavnem trgu naj bi bistveno preuredili (bistro, terasa), Majoliko pa temeljito obnovili in preuredili.
K temu je treba dodati, da je bilo to povezovanje in združevanje gostinske in turistične dejavnosti v novomeški občini predvideno že pred več leti, to pa so podpirale tudi družbenopolitične organizacije.
L Z.
MINI ANKETA:
Veselo novoletno praznovanje je za nami, pred nami pa dolgo leto, zaenkrat še rahlo odeto v tančico želja in pričakovanj. Vsak dan, ki ga bo prineslo novo leto, bo nekoliko odgrnil tančico, kaj pa bo ostalo od želja in pričakovanj, na to ne bo treba čakati drugega leta, ampak se bo izkazovalo sproti. Enkrat veselo, drugič bolj kislo, sploh pa ;.. od leta, v katerega smo pravkar zakoračili, pričakujejo nekateri občani naslednje:"
Želje in...
Jože STANIŠA, gravej: „Ob koncu leta se delajo inventure, na začetku novega leta pa načrti, ki jih zaključuje velik vprašaj. Vsak pričakuje veliko, koliko pa se bo dejansko uresničilo; to je tisti vprašaj. Sam imam precej velik cilj in sicer zgraditi hišo do prve plošče. Kol&o mi bo to uspelo, je še vprašanje. Ne skrbijo me toliko cene, ampak plače."
Ivan S'INRAJ, transportni delavec: ,,Imeti želje, živeti v pričakovanju je eno, kaj pa od tega postane resnično, je ^ugo. Največkrat bolj malo. Sam nimam posebnih želja, morda samo to, da bi se plače uskladile s cenami."
Mirko MOHAR, delavec: „Želim, da bi bilo tudi vnaprej vsaj približno tako kot do zdaj, to se pravi mir, zdravje. Kazalo pa bi obrzdati cene. Njih naraščanje ne gre v račun predvsem delavcem."
Ivan BLAŽiC, upokojenec: „Ne kaže govoriti o željah in hotenjih, kajti vse bo tako, kot se bo samo obrnilo. Kdo pa nas je kaj vprašal, ko so poviševali naročnino za RTV, kdo je pomislil na to, ali bomo lahko zmogli tako veliko vsoto? Naredim tako, kot hočejo."
„Se v krstnih bukvah smo preveč zapisani," je namesto priimka in imena povedala zgovorna branjevka na živilskem trgu v Novem mestu in nadaljevala; „Kaj hi pričakovala? Največ zdravja, vse drugo bomo že zaslužih s pridnimi rokami in brihftio ^avo. Ubogi tisti, ki si ne morejo in ne znajo sami pomagati. Pa miru si želim, brez tega pa res ni nič."
D. R.
NAD 100 OBDARJENIH
Lepo število ostarelih in socialno ogroženih občanov v žužemberški krajevni skupnosti je zadovoljno pričakalo novo leto. Bili so deležni enkratne denarne pomoči, ki jim jo je poslal Center za socialno delo Novo mesto ali pa so jim jo ob obisku izročili predstavniki organizacij RK in socialno-zdravstvene komisije pri krajevni skupnosti. Denar za tp pomoč so prispevali Center za socialno delo Novo mesto, občinski odbor RK Novo mesto in - Krajevna skupnost. Da so lahko seznam sestiavili čimbolj objektivno, so se sestali na razširjeni seji člani socialno zdravstvene, komisije in organizacij RK ter presedali stanje v vseh 42 vaseh in naseljih.
M. SENIOR
Novomcšte kronika
2 [1329) - 9. januarja 1975
V začetku lanskega leta je delavski svet v Novotdksu sprejel ^ep, da bodo zgradili centralno skladišče izdelkov ter centralno krojU-nico. Na sliki: na nekdanjem parkirnem prostoru je zrasla nova, mogočna stavba za konfekcijo, (toto: J. Pezelj)
Stran uredil: IVAN ZORAK
LEKARNA JE PREMAJHNA -V 17. stoletju je N6vo mesto dobilo prvo lekarno. Tudi dandanes imamo v našem mestu še vedno samo eno lekarno, in še ti je skoraj vedno polna, tako da imajo prodajalke veliko dela. Prav bi bilo, ko bi začeli razmišljati o razširitvi stare lekarne ali pa o gradnji nove v drugem delu mesta.
MESTO BREZ KRMILNIC -„Uboge ptičice jako trpe sedaj v snegu in mrazu. Koliko se trudijo drobne živalice, da kij unče k dobi zrnce za lačni želodček! Usmiljeni ljudje, imejte usmiljenja z njimi. Vrzite jim tu in tam zmce . .." Tako so pred mnogimi leti pisale Dolenjske Novice. Prav bi bilo, ko bi začeli šolarji pri tehničnem pouku delati ptičje krmilnice. Postavili bi jih lahko povsod tam, kjer se prezeble in lačne ptičke zbirajo.
Čestitka po cigansko -
Romi so na moč iznajdljivi ljudje. O tem so se prepričali predvsem stan(> valci v Naselju Majde Sile in v Bršli-nu. Po dve in dve ciganski deklici sta po blokilt voščili srečno novo leto. Kljub temu da so Romi marsikje precej dobili, so za obdaritev poskrbeli še sami. Kot kaže, „delajo" po rajonih. Zato opreznost v teh dneh ne bo odve^.
ROJSTVA - Rodile so: Marija Hančič iz Koštialove 14 - Sebastja-na, Slavka Knez is^. Cankarjeve 31 -dečka, Alenka Berger iz Kristanove
34 -• Aleša in Zdenka herfolja iz Cankarjeve 22 - Spelo.
POGREBI - Umrli so: Viljem Novina v 27. letu starosti, tekstilni tehnik iz Kristanove 3, Filip Rome v 58. letu starosti, upokojenec Pod Trško goro 58, in Miha Hrastar v 70. letu starosti socialni podpiranec iz Gornje Stare vasi 20.
TRŽNICA - Ponedeljkova tržnica je bila skoraj popolnoma prazna. Gospodinje so v glavnem lahko nakupovale pri prodajalcih v kioskih. Cene se po praznikih niso spremenile.
Ena gospa je rekla, da je hudo jezna, ker ni več novega leta, kajti lahko bi dobro zaslužila z novoletnimi jelkami, ki se va-liaio za novomeškimi „plan-kami".
DOLENJSKI LIST
17
Pogled v Jutranjkin obrat TOZD Orlica v Brežicah. Poleg njega gradijo novo konfekcijsko halo za 200 delavk. (Foto; J. Teppey)
Denarci za novi dom se zbirajo
Graditi ga bodo začeli letos - Občani plačujejo zanj samoprispevek
Varčujmo - je prva zapoved
Kupci veliko dolgujejo krškemu gospodarstvu in ga pehajo v težave
Pooblaščeni predstavniki občinske skupščine v Brežicah, pred-jtavniki celjske skupnosti zdravstvenega varstva in pokojninskega zavarovanja, regiondnega zdravstvenega doma v Celju in ^kanie Breži.e so konec leta podpisali dogovor o financiranju prve faze )odočega zdravstvenega doma v Brežicah.
Ta podpis dokončno potrjuje drugi milijon dinarjev za opre-
ibete o njihovem deležu pri raditvi novega zdravstvenega ;oma. Brežiška občinska skup-čina bo prispevala šest milijo-ov in pet sto tisoč dinarjev iz ;rajevnega samoprispevka, ki ga a te namene plačujejo občani.
Regionalni zdravstveni dom •o sofinanciral gradnjo z enim nilijonom dinarjev, poravnal pa o tudi stroške za izdelavo na-rtov in druge gradbene do-umentacije. Lekama Brežice je odpisala, da bo prispevala pol-
povsod za ceste
• V krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah brežiške občine so ustanovili štabe za pripravo referenduma, na katerem bodo občani 19. januarja glasovali za modernizacijo občinskih cest. Zbori delovnih ljudi so se ponekod že odločili za podpis samoupravnega sporazuma o prispevku za modernizacijo cest. Najprej so se odločili za podpis tega sporazuma v Trgovskem in Gostinskem podjetju Posavje, v podjetju i Prevoz, v Stanovanjskem podjetju ter v obratu za mehanizacijo in transport pri . Jozdnem gospodarstvu. Delovni ljudje povsod kažejo ■' pripravljenost in razumevanje za tak način zbiranja denarja, saj bo to v petih letih omogočilo modernizacijo 132 km cest v brežiški občini.
mo lekarne, ki bo dobila prostore pod streho novega zdravstvenega doma.
V dogovoru je tudi natanko opredeljeno, kaj vse je predvideno v prvi fazi izgradnje. To so predvsem štiri splošne ambulante, štiri zobne ^bulante, protituberkulozni disp'anzer, dve šolski zobni ambulanti, dispanzer za žene, reševalna postaja in lekarna.
Podpis o sofinanciranju je zagotovilo, da se bo gradnja pri-
Komu vodilne funkcije v SIS
Večina siimoupravnih interesnih skupnosti sc je že konstituirala ter sprejela okvirne programe za tekoče leto. Izvoljene so tudi cielegaeije z;i skupščino posameznili interesnih skupnosti v republiki.
Skupščine sanaoupravnili interesnih skupnosti so volile svoje predsednike, izvršne odbore ter njihove predsednike in organe notranje kontrole. Z izjemo izobraževalne in stanovanjske skupnosti bodo vse skupščine cnodomrK'.
Za vodilne funkcije so bili Tzvolje-ni tile delegati; Zdenka Jurkas bo predsedovala skupščini izobraževalne skupnosti, Ivan Veble zboru porabnikov, zboru izvajalcev pa Stane Zlobko. Izvršni odbor bo vodila Josipa Salamon. Predsednik skupščine kulturne skupnosti je Marjan Vizjak, predsednik njenega izvršnega odbora pa Vlado Podgoršek. Predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva je Anton Cančar, predsednica izvršnega odbora Mara Ko-vačič. Skupščini stanovanjske skupnosti predseduje Dejan »Avsec, predsedniki posameznih zborov pa so Ivan Pinterič, Anton Hribar in I*'ranci Veselič.
NOVO V BREŽICAH
VSEGA JE ZMANJKALO. - V Ineh pred novim letom so kupci poginoma izpraznili nekatere trgovi-e. Vse tiste gospodinje, ki so bile v }rek še v službi in so šle nakupovat 'k pred prazniki, so ostale praznih )k. V zelenjavni trgovini je zmanj-alo celo solate (endivije), v špeceri-h so bili tedaj že brez šunk in dru-h izdelkov iz suhega mesa. Zmanj-aio je kvasa, smetane, majoneze in ' mnogih stvari, za katere človek )ioh ne^bi mislil, da jih ne bo dobil. I lino pijač in kave je bilo povsod jvolj. So trgovci prerpalo naročili i pa so računali s praznimi polica-i zaradi lažje inventure?
COPICE IN ARTICE. - V brežiški )čini sta se že dve krajevni skup-»sti konstituirali po novem dele-tskem sistemu. Nove organe kra-/ne skupnosti so izvolili najprej v opicah, zadnje dni starega leta pa v Artičah. Zbor delegatov artiške ajcvne skupnosti šteje ^1 članov, idružili pa so se jim še delegati ajevne skupnosti za občinsko
skupščino, samoupravne interesne skupnosti ter predsedniki družbenopolitičnih organizacij, da sp nato skupaj razpravljali o dosedanjem delu.
DOBER IZKUPIČEK. - Gostinskim podjetjem je Silvestrov večer dobro napolnil blagajne. So imeli vsaj konec dober, če že leto ni bilo kaj prida. V Mokricah, v Cateških Toplicah, v motelu Petrola in v hotelu Turist v Brežicah so za zadnji večer v letu razprodali vse proste sedeže. Večina gostov je bila iz so; scdnje republik^, pretežno iz Zagreba. V motelu je 1. januarja pela Marjana Deržaj, tp pa je takoj za Sil-vestrovim privabilo polno gostov.
TEŽAVE ZARADI IZVOZA. Tovarna pohištva v Brežicah je minulo leto nekajkrat popravila svoj proizvodni plan. Pretežni del proizvodnje izvaža na ameriško tržišče, zato želi večjo podfforo družbe, predvsem olajšave za izvđznike, pa tudi ugodnejše kreditne pogoje.
Čela že letos. Zdravstveni delavci in občani težko čakajo na uresničenje teh obetov. Bolniki se zdaj niti ne pritožujejo več, ampak potrpežljivo prenašajo čakanje na mr/.lem stopnišču pred zobno ambulanto. Povsod je stiska, kamor se človek obrne. Občutijo ja zdravstveni .delavci in tisti, ki prihajajo k njim po pomoč. Na srečo se stvari le premikajo in kmalu bomo lahko videli temelje za sodobnejši, prostornejši zdravstveni dom v Brežicah.
F.B.
konfekcija se povezuje'
Sodelovanje in združevanje konfekcijske industrije sega v tri posavske občine in tudi čez regijske meje. Dogovori o medsebojnem povezovanju so zastavljeni med Lisco iz Sevnice, Beti iz Metlike, Novoteksorn iz Novega mesta. Kometom iz Metlike, Labodom iz Novega mesta, Jutranko iz Sevnice ter novomeškim Rogom in Koro iz Radeč.
Samoupravljanje na dobri poti
Dva dni pred iztekom minulega leta so se na skupnem zasedanju sestali vsi trije zbori občinske skupščine v Brežicah. Seji so prisostvovali tudi nekateri dijaki Šolskega centra, da so se tako v ■praksi srečali z uresničevanjem novega delegatskega sistema, ki ga spoznavajo na predavanjih o samoupravljanju.
Na tej seji so delegSti izvolili za novega predsednika občinske skupščine Francija Skindra, dmžbenopolitične-ga delavca, ki je bil pred.Mi-hom Hale rje m' sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov.
Potem ko se je zalivalil za zaupanje, je v svojem govom ocenil osemmesečno delo novega skupščinskega sistema in poudaril, da moramo v ta sistem čimprej vgraditi aktivnost skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Zatem se je dotaknil še informiranja v bazi in poudaril pomen razvijanja samoupravljanja, kar zagotavlja tudi materialni^ razvoj naše skupnosti.
Delegati so nato sprejeli informacijo o gospodarjenju v devetih mesecih preteklega leta, razpravljali o integracijskih procesih in učnih uspehih v minulem šolskem letu. Soglašali so tudi s predlogom za nakup prvega nadstropja v poslopju Elektro-tehne za potrebe davčne uprave.
,	V. P.
Podatki, s katerimi je Služba družbenega knjigovodstva postregla delegatom vseh treh zborov občinske skupščine v Krškem za obdobje januar— september 1974, so sorazmerno ugodni, zato na zadnji seji skupščine pred novim letom niso vzbudili razprave. Zastavljene načrte za devet mesecev so povsod presegli, v nekaterih zvrsteh pa celo letne plane.
Tako predstavlja 137 milijonov dinarjev ostanka dohodka za sklade že 103 odstotke planiranega. Celotni dohodek znaša do konca septembra 1,42 milijarde dinarjev, družbeni proizvod pa skoraj 500 milijonov. Če pri teh številkah odmislimo vpliv nenehno naraščajočUi cen, potem lahko ugotovimo, da se je družbeni proizvod realno povečal za skoraj 28 odstotkov, kar dSkazuje, daje gospodarjenje kljub vsemu zadovoljivo.
Med negativnimi vplivi, ki otežujejo gospodarjenje, je prav gotovo stopnjevano naraščanje vsote, ki jo drugi dolgujejo krškemu gospodarstvu in ki pelje v vedno večjo nelikvidnost. Ti dolgovi so dosegli v začetku oktobra že skoraj 210 milijonov dinarjev. Izdatno so se povečale tudi pogodbene in zakonske obveznosti, saj so v devetih mese-cili za šest odstotkov presegle celoletna predvidevanja.
Povprečni osebni dohpdki so znašali v krški občini 2746 dinarjev mesečno, kar je za 22 odstotkov več kot v devetih mesecih 1973. Številke pa ne kažejo realne vrednosti. Ugotovili so, daje bila ta celo za osem desetin odstotka manjša k-ot leto dni poprej, p,"——— >
bule na mostu
Pešci so na krškem mostu čez Savo že osem let v nevarnosti. Izbočeni asfalt na pločnikih je prava past zanje, saj se ob te bule mimogrede spotaknejo in padejo. Jezo potrpežljivo prenašajo, vendar upajo, da jim ne bo treba čakati še eno leto. Nekdo je najbrž le odgovoren za take napake in bi moral poskrbeti za odstranitev nevarnih ovir, pa četudi se nad njimi spotikajo samo pešci.
A. I.
spremembe v proračunu
Dohodki, ki se stekajo v proračun* občinske skupščine, v Krškem, so presegli predvidevanja, zato so vnesli v proračun popravjce in nekaterim porabnikom povečali dotlej namenjene vsote. Največ dodatnih sredstev bodo dobili organi družbenopolitične skupnosti za nekatera nova delovna mesta, ki so bila nujno potrebna. Tudi družbenopolitične organizacije, ki so okrepile svojo dejavnost, predvsem Socialistična zveza in Zveza socialistične mladine, bodo deležne večje pomoči. Precej več denarja so namenili socialnemu skrbstvu za izdatnejše podpore in povečano oskrbnino v domovih. Tudi za plačilo zdravstvenih storitev za nezavarovane občane so dodelili večjo vsoto, niso pa pozabili tudi na poravnavo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov.
kokoši ob spomeniku
V krški občini se-ne ozirajo vsi na občinski odlok, ki prepoveduje rejo malih živali v mestu. Ob spomeniku prvih borcev v parku na desnem bregu Save se kokoši iz bližnjega samostana inirno pasejo in kvarijo estetski videz okolja. Pa tudi škodo povzročajo. Kot občan se nehote vprašaiii, če spomenik ne zasluži večjega spoštovanja. Toda to še ni vse. V parku parkirajo osebni avtomobili in kaže, da jih nihče ne preganja. Cez leto nekateri meščani niti cvetličnih nasadov ne pustijo v miru. Mimogrede si natrgajo vrtnic, tulipanov in drugega cvetja ter tako uničujejo nasad.	• A.l.
Število zaposlenih so v občini povečali za 10,3 odstotka in tako za spoznanje presegli načrtovano zaposlovanje novih delavcev.
, Na seji so kljub ugodnim.rezultatom opozorili, da bo ko-
nec leta manj uspešen. Še večj( težave pričakuje kriko gospd darstvo letos. Zato so delegat podprli pravkar sprejeto resolu cijo o družbenoekonomskeiT razvoju Slovenije, ki zahtevi večje varčevanje, večjo storil nost in še vrsto dmgih ukrepoV^
Mreža asfaltiranih cest se v krški občini hitro širi. (Foto: J. Teppey)
1

v novo leto s pomnoženo močjo. Za Posa\je in Dolenjsko je rekonstrukcija brestaniške elektrarne zagotovilo za boljšo oskrbo z električno energijo. (Foto; J. TeppeyJ
KRŠKE NOVICE
ZA PRIZADEVNOST Na nedavni svečani seji občinskega odbora ZRVS so podelili prizadevnim posameznikom, nekaterim delovnim organizacijam in društvom odlikovanja republiškega odbora. Jovo Vcjnović je srebrno plaketo izročil tovarni celuloze in papirja, Iliji Sli-jepčeviću, Jožetu Radeju in Leu Likarju, bronaste plakete pa so prejeli kr.ški radioklub, krajevna organiz.a-cija ZRVS Krško desni breg ter Janez Mesesnel, Janez Strel in KragelJ Jože.
DAi^ILA. DARILA! Dedek Mraz se ob koncu minulega leta ni spomnil samo otrok, marveč tudi odraslih občanov. Aktivisti krajevnih orj;ani/.acij Rdečega križa so kot ponavadi obiskovali ostarele, socialno ogrožene prebivalce. Jim voščili ter izročili darila.
SKUPŠČINE ZASI;DAJ() Se pred novim letom so v krški občini z ustanovnimi skupščinami pričeli „novo" delo samoupravnih interesnih skupnosti, lako so se že prvič /brali delegati skupnosti invalidsko-
pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, zaposlovanja, otroškega varstva in skupščine vzgoje in izobraževanja. Ostale skupščine sc bodo sestale še ta mesec.
PRAVOČASEN ZACETEK Zadnjo nedeljo v minulem letu so v krški občini pričeli uresničevati zastavljeni progratn zimskih izobraževalnih predavanj za kmečko prebivalstvo. „Razgovori na vasi", ki Jih skupaj pripravljajo TOZD kooperacija pri krškem Agrokombinatu, sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL in delavska univerza, bodo v 24 naseljih in Jih bodo zaključili v začetku februarja.
PRAVI ZAČETEK Potem ko so z;idnjc dni decembra v brestaniški kombinirali plinsko-parni elektrarni zagnali „na prazno" dva plinska agregata, so napovedali . pravo poskusna obratovanje prvega za 15. januar, obratovanje naslednjih dveh pa v presledkih po štiri dni. Preurejeni elektroenergetski objekt Ix) imel poslej tudi mnogo večjo moč, saj se lx) dosedanjim 25 MVV pridružilo še 69 novih.
BREŽIŠKE VESTI
KRŠKI TEDNIK
;t. 2 (1329) ^ - 9. januarja 1975
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
DOLENJSKI LIST
18

^ pred iztekom starega leta so delegati občinske skupščine sprejeli odlok o novem načinu zbiranja denaija za potrebe krajevnih skupnosti, tako da bodo ta način delovne organizacije lahko vnesle v letošnje finančne načrte. Daje potreb res veliko, je bilo očitno tudi v razpravi: čeprav je bilo govora le 0 načinu financiranja, je dosti delegatov hotelo obravnavati kar tekoče potrebe. Napredek na vasi je pčiten (kar je vidno tudi na sliki z lanske otvoritve asfaltirane ceste skozi Studenec), to pa poraja nove in nove naloge. (Foto: Železnik)
Lani ustanovljeni Zavod za kulturo in prosveto v Sevnici, ki ima v svojem sklopu tudi delavsko univerzo, stopa v novo leto z zanimivi načrti, ki naj bi pomagali delavcem in tudi kmetom dopolniti ^tonje, predvsem pa pridobiti dodatno strokovno izobrazbo. Ob tem niso pozabili potreb družbenopolitičnih organizacij, saj so Predvideni številni seminaiji za vodstva člane in delegate.
mel' m'nu'em letu s0 postavili te-Je za nov način financiranja te J Vn°sti. Pripravljeni samoupravni
2animaimje za večerno
osemletko
^•> 1 • in 8. razred večerne 1_ "uetke v Sevnici obiskujeta , r/02 slušatelja, le ob začet-Je odpadlo 10 obiskovalcev,' 1 ostali prihajajo redno. Zara-^'ikega števila slušateljev so £e " dvoizmenski pouk. Manj-težave nastajajo zaradi iz-
lan 6®a	ZaPoslenih- Šo-
je .J« brezplačno, učitelji Dri	s* slušatelji resno
kaj 3v vaJ° nadoknaditi manj-j co osnovno izobrazbo.
2aga začne delati ob
koncu meseca
Gozd	ža^a brežiškega
stu gospodarstva na menici ^anJe parne žage v Sev-ma u začela delati predvido-D0 , °nec januarja. Šlo bo za ZaknUsno delo, kot to nalaga R n 0 investicijskih objektih.
je treW.d°datna	ki
sq a nneti za poskusno delo,
sec V^^nila zagon za en metu^ februarju bodo končana objela gradbena dela na dpi„,u družbene prehrane za lavce in v prodajalni.
^orazum, s katerim se naj bi nate-kal denar, je postavljen na načelo „daj-dam". Delovne organizacije izločajo 1 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih; ta denar pa ostane v kolektivih, dokler se z zavodom ne dogovorijo za katero izmed oblik izobraževanja.
Med oblikami strokovnega izobraževanja ustanavljajo dislocirane oddelke rednih šol. V teku je večerna osemletka za odrasle (7. in 8. razred). Ravno tako so možnosti za dveletno administrativno šolo, strojno in lesno delovodsko šolo. V Sevnici se prvi slušatelji začeli opravljati že nekatere izpite mariborske Višje ekonomske komercialne šole. Razen s to ustanovo sodelujejo tudi S kranjsko Višjo šolo za organizacijo dela.
Predvideni so številni strokovni tečaji: za voznike viličarjev, vratarje in čuvaje, varstvo pri delu za delavce, organizacijo delovniii mest. de-
posojila za obrt
Lansko jesen smo pisali o družbenem dogovoru za pospeševanje malega gospodarstva; sprejela ga je tudi sevniška občinska skupščina. Po tem dogovoru bodo za obrt na voljo posojila pod ugodnimi pogoji, saj znaša udeležba banke pri naložbi kar 70 odst., lastna soudeležba pa le 30 odst. Proti koncu decembra se je temu dogovoru pridružil tudi izvršilni odbor Ljubljanske banke v Celju,
SEVNIŠKI PABERKI
ŽE VSE? - Na preda-jih in«Q delegate so opazili, da so gati vcstneje obiskovali dele-nosti rj Ai	krajevnih skup-
gatov ^ jc bila udeležba deie-krajevne skupnosti, Stiliesa kombinata, Bohorja in
SE STEM SE UKVAR-9cega Tro Prodajalni tekstila sevni-podjetja poleg tra-.P^nie A	navadne volne za
^j	kdo pa sploh še krpa,
."dno k	proizvajajo!
no'vr>^ ^ izplača v blagov-fiiti kar	Mercatorja napol-
Cicaj vitrin s tem blagom!
PlanhlSl JIM MANJKA -
1°^ PriDra»/i^"^^^° Lisca bo tuđi le-^anja • !'0.za najmlajše šolo smu-o pravB	seveda kaj sne-
•^nireč za "'j- Šolskih počitnic Prestaviiai/^H' •''"ega tokrat ne bodo smučar!-	zanimanje vlada
N'je DoWni°i mladimi, je naj-'°0e. Priji . "*-'davni izlet na Po-'o da so kar 70 smučarjev, ta-I	®fi»li najeti še en avtobus.
VliSil kik:
lovnih skupin in tajnice v podjetjih. Starši bodo lahko dobili koristne nasvete v šoli za starše, mladi dobrodošle izkušnje v šoli za življenje, ki je v občini že ni. bilo vrsto let. Mladim kmetovalcem želijo pripraviti vrsto strokovnih predavanj, gospodinje se bodo lahko vpisale v tečaje šivanja in krojenja, pripravili bodo začetne in nadaljevalne tečaje nemškega in angleškega jezika.
Posebno pozornost posvečajo v programu družbenopolitičnemu izobraževanju. Pravkar se izteka seminar za delegate zlK)ra združenega dela in krajevnih skupnosti. Med številnimi seminarji za člane sindikata bo tudi seminar za člane komisij delavskih kontrol, ravno tako nameravajo zajeti v izobraževanje samo-upravljalce. Delavce pri zasebnikih bo zanimal seminar o tej temi. Obsežno bo tudi izobraževanje članov ZK.
A. ŽHLl ZNIK
VPRAŠANJA - PISMENO Na zadnji seji občinske skupščine v minulem letu - obsegala je kar 20 točk dnevnega reda - so se delegati zcdinili o svojem prispevku za krajše seje: priljubljeno zadnjo točko (vprašanja delegatov) bodo odslej postavljali v pismeni obliki že pred sejo, tako da bodo lahko odgovori temeljitejši že do konca seje. Delegati namreč ne postavljajo svojih vprašanj, temveč tista, ki zanimajo delegacijo, zato ne bo preveč težko ta vprašanja tudi napisati. Kot vse kaže, bodo tudi sicer seje dovolj dolge.
KDAJ SE NASPIJO? - Šoferji delavskih avtobusov običajno končajo vožnje enega delavnika pol ure pred" polnočjo, za volan sedejo ponovno ob četrti uri zjutraj, tako da sploh nimajo po zakonu predpisanega nočnega počitka. Miličniki tudi opažajo, da so avtobusi na nekaterih progah prenapolnjeni, (llede zadnjega bi kazalo nekaj storiti tudi pri samih pogodbah.
^^EBlIZOElHlEZai
.
Premalo cenjeno
Sevnica: kdaj komisija za varstvo okolja?
v vrsti občin se že močno čuti dejavnost komisij za varstvo okolja. Dostikrat to dejavnost še posebno spodbudi predvidena gradnja kakšnega industrijskega objekta, za katerega se vnaprej predvideva veliko onesnaževanje okolja.
Take komisije v sevniški občini še ni. Planinsko društvo Lisca ima za to nalogo ustanovljen poseben klub. „Toda naš klub ne more prevzeti dela, ki bi ga morala opravljati komisija. Mi bi ji bili radi le v pomoč," meni o tem predsednik društva inž. Vinko Šeško. ,,Vendar tudi zakonodajalec še ni naredil vsega," je poudaril inž. Šeško ob prevedu členov zakona o varstvu okolja, kjer ima skrbno podčrtana številna zakonska določila. „Kaj lahko storijo naši člani proti nekomu, ki na Lisci nabere koš encijana? V društvu bi radi-opravljali naloge varstvenega nadzornika, republiški sekretariat za urbanizem bi moral izdati pravilnik; manjka torej pomembna spremna zakonodaja!"
Planinci opozarjajo na opuščanje travnikov po hribih. Onesnaževanje Mirne še vedno ni ustavljeno, čeprav naj bi ta reka ostala čista. Podobno je z drugimi potoki. V zimskem času bi lahko komisijo za varstvo okolja vsaj ustanovili; obstoječe skupine pri posameznih društvih bi v njej našle oporo za svoje delo.
Uresničljiv načrt - skrb vsefi
Pripravijeiia so izhodišča srednjeročnega razvoja občine do leta 1980
Izhodišča petletnega razvoja občine zajemajo 27 strani gradiva. Kot je dejal na zadnji seji občinske skupščine ekonomist Jože Kastelic, mora biti nov način planiranja plod dogovaijanja nosilcev. Programi ne bi smeli vsebovati tistega, za kar ne bo zagotovljenega denarja. Takšna skrb, ki že v osnovi izhaja iz stabilizacijskih prizadevanj, je lahko najboljše zagotovilo za uresničitev načrtov.
Predvsem si lK)do tudi v nasled- na ^3.000 din. Toda to bo še vedno njem petletnem obdobju vsi dejavniki v občini prizadevali za nadaljevanje nadpoprečne gospodarske rasti. Da jo bodo tudi dosegli, imajo zagotovilo v že začeti gradnji novih industrijskih zmogljivosti. Predvsem pa bo omogočala večji napredek večja produktivnost. Tako naj bi družbeni proizvod leta 1980 znašal že 731 milijonov dinarjev, kar bi povečalo družbeni proizvod na prebivalca od letošnjih 24.776. dinarjev
manj, kot bo znašal doseženi proizvod na prebivalca v republiki letos. Preboj iz zaostalosti je torej izjcdno težaven.
Izhodišča razvoja občine poudarjajo razvoj ti^tih proizvodnih dejavnosti, ki jim tudi republiški in zvezni programi dajejo prednost, na pri-, mer proizvodnje raznih surovin, kmetijstva in prelirambeno predelovalne industrije. Podobno je z ind^i-
Cesta do novih delavcev
Pot, ki je bila neprimerna za vozove poslej za avtobuse - Vaščani v akciji tudi ponoči
Kakšna delovna vnema je bila nekaj dni pred novim letom pri delih na cesti od Roj do Poljan ob avtomobilski cesti! Predsednik gradbenega odbora Stane Miklič iz Roj nam je ob obisku naštel kar 13 vasi, ki so na to povezavo Trebeljanskega z avtomobilsko cesto povezane neposredno.
„Predlani je krajevna skupnost že začela z delom; nekaj so razrili in pustili," se spominja preteklih težav s to potjo Stane Mikhč. „Pred nedavnim sem stopil v IMV, jim orisal naše zaostale kraje in tudi možnost, da bi se našlo kaj delavcev, če bi le utrli pot do njih .. . Tako smo v manj kot tednu dni razvozili in posuli 3.000 kubikov gramoza. Vsak dan je delalo vsaj po 60 ljudi."
—,V čem se je izkazala IMV? — meje zanimalo.
,,Kar 30 naših ljudi je že na plačilnem spisku te tovarne, čeprav je od znotraj še videli niso. Delajo za cesto. Razen tega pripeljejo vsak dan s kombijem iz Novega mesta še posebno ekipo. Tu imajo buldožer, štiri kamione in dva strokovnjaka za ceste. Celotna trasa je dolga 17 km. Zaenkrat bomo laliko ure-
dili okrog 6 km najslabšega dela poti. Radi bi razširili nekatere ovinke."
- Ste pobirali še tudi prispevke v denaiju?
„Na sestanku smo rekli, da morajo tisti, ki imajo do 10 ha zemlje, dati po 400 dinarjev. Nekateri se držijo ob strani, če-'prav dobro vem, da bodo dosti vozili. Na splošno je vnema ljudi izjemna, sinoči so npr. razva-žali pesek do tretje ure zjutraj," nam je dejal Stane Miklič 27. decembra lani.
A. Ž.
kako do stanovanj
Delegati iz Šentruperta vse bolj negodujejo, ker niti predvideni načrt stanovanjske gradnje v občini ne predvideva kakšnega gradbišča v kraju. Resno oplozarjajo na stanovanjske težave' učiteljev, ki bi jih želeli obdržati v kraju. Z odgovorom, da inorajo pač še počakati, niso zadovoljni. Kot pravijo poznavalci razmer v stanovanjski skupnosti, je še nadaljnje drobljenje blokovske gradnje skregano z računom, saj je že sedaj razbita na tri kraje, denar za to pa zbirajo že tri leta.
ne izkoriščajo solidarnosti
Tudi ob letošnjem popravku občinskega proračuna se je pokazalo, da v občini niso sedeli z rokami navzkriž in čakali na republiško solidarnost. Lastne dohodke so namreč vseeno lepo povečali, tako da bodo iz republiškega solidarnostnega sklada dobili le 2,32 milijona dinarjev namesto predvidenih 2,80 milijona. Postavka proračuna, v katero je bilo po rebalansu proračuna treba vnesti lepe denarje, je iz negospodarskih naložb; gre za nad milijon dinarjev, ki jih je treba pokriti za odplačilo posojil za gradnjo šol-skili objektov.
nelikvidnost vse večje breme
Terjatve delovnih organizacij trebanjske občine do kupcev so po analizi službe družbenega knjigovodstva za devet mesecev lanskega leta hudo narasle. V enakem obdobju leto poprej so znašale še 10,1 milijona dinarjev, lani pa že kar 18,4 milijona dinarjev, kar je hudo breme za gospodarstvo občine.
strijo gradbenega materiala. Lahko so postavili tudi že nosilce: trebanjsko kmetijsko zadrugo, miren-sko tovarno za predelavo krompirja in Dano. Nosilce za razvoj drugih dejavnosti pa bo treba šele določiti.
Tudi za prihodnje obdobje se v občini zavzemajo za to, da bi v okviru zakona o pospeševanju razvoja -manj razvitih območij spodbujali delovne organizacije od drugod, da bi investirale v občini. Posebne naloge pri izdelavi samega srednjeročnega načrta imajo vsi dejavniki v občini, od temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti do samoupravnih interesnih skupnosti. Vlogo nosilca celotnega načrta so delegati zaupali službi za analize in plan ter izvršnemu svetu občinske skupščine.
A.ŽELEZNIK
zadovoljstvo v poklicu
Marinka Sila je socialna delavka na trebanjski osnovni šoli. S tem delom je začela ob koncu minulega šolskega leta. Morda tudi zaradi tega najraje govori samo o njem. „Predtem sem delala pri izobraževalni skupnosti. Na šoli je delo mnogo določnejše. Šolsko leto se ne ujema s koledarskim. Tudi starši so veseli stikov, rada bi sodelovala pri poklicnem usmerjanju, delu z vedenjsko motenimi učenci ipd. Da, naša šola je premajhna, za delo imam le kot v knjižnici. Z gospodarskimi organizacijami še želimo glede poklicnega usmerjanja sodelovanja vse leto, ne pa da pridejo šele ob koncu leta in vnesejo novo zmedoi v odločitve učencev.."
„Kar nama kdo da, vzameva," je dejala Boža Šest (na desni), ko sta se z Mikiičem vračala z ene od nabiralnih akcij.
IZ KRAJA V KRAJ
, POSLEJ SEJE DOPOLDNE -Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se nazadnje le zedinili o tem, da^ne bodo več izjema s sejami skupščine v popoldanskem času. O tem so že pred .sejd razpravljali delegati družbenopolitičnega zbora. Menili so, da zaradi izgub delovnega časa ne kaže krniti skupščinskega dela, ki ne moro biti tako dobro popoldne po delu. Marsikje imajo uvedeno izmensko delo, tako da nekateri delegati zamudijo delo tako ali tako.
bodo dobili Človeka? -
Kot kaže, delovno mesto na krajev-* nem uradu na Trebelnem ni več nerešljivo vprašanje, saj bo kolegij občinske uprave takšno mesto predvidel v sistemizaciji. Za to se v krajevni skupnosti že dolgo navdušujejo, saj bi potrebovali človeka za pisarniška opravila. Uslužbenec na krajevnem uradu bo po vsej verjetnosti moral prevzeti še izterjavo dav-
kov na tem območju. Kaže, da bo teže dobiti človeka, kot pa je bilo sploh priti do tega delovnega rnesta.
BO POMLAD PRINESLA TRŽNICO? - Kdor hoče v Trebnjem prodati solato ali jajca, mora moledovati po obratih družbene prehrane, hoditi po hišah ali se stisniti v kak kot na pločniku. Vse kaže, da se bo le nekaj zganilo ^ede tržnice, saj je določena lokacija na bivšem otroScem igrišču. Nadaljnje delo je naloga trebanjske krajevne skupnosti.
SPET NOV NAMESTNIK - Tako pomembno delovno mesto, kot je mesto načelnika za gospodarstvo v občinski upravi, še vedno ni zasedeno. Na zadnji seji občinske skupščine je bil namesto dosedanjega vršilca dolžnosti načelnika Pavleta Žagarja imenovan za vršilca dolžnosti načelnik oddelka za notranje zadeve Tone Gole.
meuiJSIE NOinCE
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI UST
19
Delavcu znanje, ki ga potrebuje
Delavska univerza je pripravila obsežen program izobraževanja
še vedno brez perspektive?
Stanje kmetijstva je v črnomaljski občini slabo,ker kmetje obupujejo»Trak-tor že v vsaki drugi hiši, zemlja pa slabo obdelana
Za slovo od starega leta so v Črnomlju trije občinski zbori obravnavali stanje kmetijstva in uresničevanje kmetijske politike, pro-gran javnih del in še vrsto drobnejših, a tudi pomembnih zadev.
Ce upoštevamo, da so imeli knic tovalci v čmoma^ski občini leta 1969 z zadrugo vred samo 31 traktorjev, v letu 1974 pa je bilo že 356 takih strojev, potem je gotovo, da se je kmetijstvo močno mehaniziralo. Zdaj je na območju občine tudi 6
Belsad in Vinica
Kmetijska zadruga Črnomelj je v svoj investicijski program za letošnje leto zapisala tri točke: gradnjo nove proizvodne hale in skladišč v Belsadu, gradnjo trgovine na Vinici in investicije v razvoj zasebnega kmetijstva. Gradnja 800 m2 proizvodnih prostorov za predelavo vrtnin in sadja v Belsadu bo veljala čez 10 milijonov dinarjev, medtem ko računajo pri viniški trgovini z nad milijonom dinarjev stroškov.
Viničanom se bo torej izpolnila dolgoletna želja, da bodo dobili sodoben in dobro založen lokal. Nova zadružna trgovina bo imela 117.m2 površine, v njej pa bodo prodajali tudi živila in dmgo. Ker se na Vinici povečuje zaposlenost in kupna rnQč prebivalstva raste, bo v bodoče nujno graditi trgovine, sicer bodo ljudje odnašali .zaslu-»žekdmgam.
kombajnov, 700 motornih kosilnic in 720 motornih žag, 12 samonakla-dalnih prikolic itd. Toda kaj pomaga mehanizac'ua, če se kmetijska proizvodnja kljub vsemu nikakor ne more premakniti v blagovno proizvodnjo? Zaradi krepkih podražitev gnojil in drugega reprodukcijskega materiala ter ob dejstvu, da pa na primer odkupne cene za meso padajo, kmet nima več volje delati.
Velika škoda je, daje zadruga trenutno brez pospeševalca; sicer pa v občini nasploh manjka kmetijskih strokovnjakov. Ni pa tudi nobenem štipendista na srednji, višji ali visoki kmetijski šoli, čeravno so bile štipendije razpisane.
V petletnem programu razvoja kmetijstva je bilo predvideno, da se bodo do leta 1975 za kmetijsko tržno proizvodnjo usposobile pre-usmeijene kmetije. Trenutno pa je. preusmerjenih ali v postopku usmerjanja 40 kmetij, se pravi dve tretjini po petletnem programu planiranih. Po planu pa je bilo na drugi strani predvideno, da bo v letu 1974 vloženih v zasebno kmetijstvo 1,5 milijona dinarjev, v resnici pa so bili krediti prekoračeni za 111 odstotkov. Odobrenih je bilo za čez 4 milijone dinarjev kreditov, vendar so jih kmetje izkoristili le okrog 75 odstotkov. Odstopili so od nameravanih investicij, ker trg in ccne ne dajejo zagotovila, da se bodo naložbe izplačale.
Močna zavora za oživitev kmetijstva so tudi majhne kmetije. V črnomaljski občini je namreč velika večina kmetij, ki imajo med 5 in 10 hektari zemlje. Kmečka posest je razdrobljena, posebno vinogradi in njive, razdrobljenost pa se je preteklem letu še povečevala s prodajami in darili ter dedovanjem.
Izkazalo pa se je, da je sklad za pospeševanje kmetijstva v okviru
Močno obogatena lovišča
Deset lovskih družin: Adleši-^i, Črnomelj, Dragatuš, Gradac, Loka, Metlika, Suhor, Smuk— Semič, Sinji vrh in Vinica, ima 434 članov. Lovci so močna organizacija, ki se vse bolj uveljavlja z načrtnim delom.
Napredek v zadnjem času se kaže predvsem v doseženem staležu divjadi, ki je posledica načrtnep usmerjanja odstrela, povečane skrbi za krmljenje divjadi pozimi ter V večjem nadzoru nad lovišči.
Tako so lani lovske družine spustile ,v lovišča okrog 2.000 mladih fazančkov, lovska družina Loka pa je spustila na svoj teren še 250 rac mlakaric. Skrb za dobro gospodarjenje, smisel za kolekt"ivno delo in odgovornost se kažejo pri uspešni gradnji krmišč, krmnih njiv, v združevanju lovskih koč in gradnji dveh novih na Vinici in v Dragatušu. Prav tako je napredoval lovski turizem in ori inOzen)skem lovu je večji red, "ot je bil. Od leta 1969 do konca ;973 je belokranjska lovišča obiskalo 361 Italijanov, 39 Avstrijcev in 16 Nemcev. Ti so pustili prt nas precej deviz.
Slabo luč pa mečejo na lovsko organizacijo nekatere stare napake, ki se ponavljajo ali pojavljajo pri posameznikih. Nekateri lovci namreč ne upoštevajo sklepov in ukrepov za dobro gospodarjenje, izmikajo se obveznostim in vnašajo nered v svojo lovsko družino. Razen tega je velika napaka v tem, ker lovske družine premalo odgovorno ocenjujejo škodo, ki jo je ^vjad naredila kmetom. Preveč skopuško in enostransko se ponekod obnašajo do kmeta
ter tako ustvarjajo nepotrebno nasprotje med kmeti in lovci.
r. bačer
možnosti dobro posloval in ga bo nujno v bodoče okrepiti. Delegati so tudi predlagali regres za umetna gnojila, kajti dogaja se, da se poraba le-teh manjša. Kmetje torej manj gnojijo, manj je obdelovalne zemlje, manj bo pridelkov. Kaj pa bodo počeli toliki traktorji? Zanje namreč ljudje plačujejo mesečna posojila. Pojavljajo se že primeri, da traktor postaja breme.
Stanje ni rožnato. Pa so kljub temu na seji bodrili drug drugega, češ da so premagali že veliko hujše težave in da se bodo spoprijeli tudi z 'zdajšnjimi.
r. bacer
»Naredimo, kar moremou
Kmetijska zemljiška skupnost je bila v črnomaljski občini ustanovljena pred letom dni, S čim se je v tem času bavila, kakšne ima težave, je povedal njen funkcionar Franc Kure:
,4^recej dela imamo z dajanjem soglasij ob zapuščinskih razpravi, ko dediči večkrat zahtevajo prodajo zemlje. Trenutno smo zaposleni z analizo in popisom vseh kmetij na območju občine, da bomo vedeli, katere so perspektivne in katere bomo v bodoče zaščitili. Veliko dela je že opravljenega, končano pa bo v letu 1975. Sodelujemo tudi pri urbanističnih programih, da bi zaščitili kmetijsko zemljo.
Sicer pa: naredimo, kar moremo! Po zakonu bi morala imeti zemljiška skupnost za tajnika agronoma. Pri nas ga ni. Delamo s pol honorarne moči, in to vsak po ,4-ednem ahtu". Pa vendar si prizadevamo."
Med važnimi pridobitvami za prebivalce Črnomlja je nov in sodobno urejen frizerski salon v Ulici Staneta Rozmana. Lokal je razdeljen na dva dela: moškega in ženskega, ima sodobno opremo inje vedno dobro obiskan. (Foto: Ria Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
VEČ KONTROLE - V minulem letu je bilo na oddelku za gospodarstvo OBS Črnomelj izdanih 161 gradbenih dovoljenj, 121 poUdil, da za gradnjo ali adaptacijo gradbeno dovoljenje ni potrebno in 10 uporabnih dovoljenj. Značilno za to dejavnost je, da so v primeri s prej veli-ko^bolj kontrolirali gradnje.
PET KILOMETROV PRISPEVKA - Lani je bil zgrajen del nove asfaltne ceste na odseku Lokve-Ručetna vas. Cestni odsek, dolg 5.647 metrov, je bil v celoti zgrajen s prispevkom Republiške skupnosti za ceste. Vrednost teh del je znašala 11,800.000 din.
naCrt za prvo trime-
sečje — Občinska skupščina je za prvo trimesečje novega leta sprejela delovni načrt. Konec januarja bodo na skupni seji vseh zborov razpravljali in sprejemali odloke, ki so nujni ob začetku leta, ter sprejeli osnutek plana razvoja občine do leta 1980. Skupna seja bo še marca, vmes pa bodo zasedali posamezni zbori.
VEČINA DOMA - Začetek leta 1975 je večina občanov dočakala doma pri televizorju in v krogu svojcev ali prijateljev. Kljub temu so bili lokali polni in v njih vesele družbe. Izrečenih je bilo na tisoče dobrih želja, in če bo le del teh uresničen, potem bo leto 1975 brez bolnikov, vsi bomo srečni in nikomur se ne bo slabo godilo .. .'
„zahtevamo bika"
Delegat Petric s Stražnjega vrha je na zadnjem zasedanju delegatov krajevnih skupnosti dejal: ,,V naš kraj že 15 let napeljujemo vodovod, pa ga še nimamo. Vas je ostala tudi brez osemenjevaJca, zato naša krajevna skupnost zahteva plemenske^ bika. Samo 5 čistih kmetij še imamo. Če jim ne bomo pomagali, bodo še ti kmetovalci odnehali." Nepoznavalcu razmer bi se morda zdela Petriceva pripomba smešna, toda v prizadetih krajih vedo, da so te stvari zanje važne ravno toliko, kot na primer za mestno sosesko sodoben vrtec.
z elanom v novo leto
Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti je v Črnomlju zasedala tik pred novim letom. Bila je ustanovna konferenca, medtem ko so se ostale že prej formirale. Sredi januarja bo predvidoma zasedala občinska konferenca, na kateri bodo sprejeli delovni program in pravila delovanja po novem poslovniku.

December ali gruden. Ljudska modrost ocenjuje vreme v tem mesecu nekako tako: Gruden - malo vljuden! Tokrat je vreme ljudsko modrost postavilo na laž. Tik pred novim letom so se suhorski učenci nastavili prijetnim „starim" žarkom. In kakšno naj bi bflo vreme v januarju, prosincu? Vsi pregovori so si edini — prosinec je mrzel in snežen! In kakšen je naš?	,
Preseženi proizvodni načrti
Metlika: v prvih devetih mesecih lanskega leta je bilo gospodarjenje v občini uspešno - Za 82 odstotkov načrtovanega celotnega dohodka
Do konca lanskega septembra presegle proizvodne načrte, saj so vanega celotnega dohodka.
V devetih mesecih so dosegle skupno za 412.364.00 din celotnega dohodka ali za 51 odstotkov več kot v enakem času lani. Gospodarjenje je bilo lani dražje. Za poslovanje so porabili 254.477 dinarjev ali 71 odstotkov več kot v enakem obdobju v 1973. letu. Večji dohodek so ob koncu devetega meseca dosege vse OZD in TOZD, razen Viatoija. Kako je bilo z dmžbenim proizvodom? Glede na enako obdobje v 1973. letu seje povečal za 27 odstotkov in zaostaja za rastjo dohodka, ker je amortizacija letos počasneje' naraščala.
Povečale so se zakonske obveznosti, ki so bile v devetih mesecih lanskega leta za 76 odstotkov večje kot v istem obdobju 1973. leta. Pogodbene
KDAJ BO METLIKA DOBILA TABLE ZA PLAKATIRANJE
V Metliki že dalj časa pogrešajo nekaj tabel, kamor bi lahko lepili plakate. Tako se prodajalke upravičeno jezijo, ko zjutraj na izložbenih oknih zagledajo plakate, ki vabijo na najrazličnejše prireditve. Prav bi bilo, da bi tisti, ki plakate limajo, poskrbeli zanje tudi po prireditvah. To delo je dosedaj še vedno ostalo prodajalkam.
Delegat m
sme zamujati
Časi, ko so v imenu "delov-nih ljudi odločali odborniki, so minili. Sedaj smo si pridobili novo demokratično obliko odločanja - delegate. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so delovni ljudje z novim načinom odločanja veliko bolj zadovoljni kot s prakso odbornikov. Kljub temu se je v. sistemu delegatov pokazalo nekaj slabosti, tudi v metliški občini, vendar jih bodo z malo volje lahko kmalu odpravili.
Do sedaj se je že večkrat zgodilo, da se delegati, ko so pričeli na seji razpravljati, niso predstavili. Ne zavedajo se, da jih večina ne pozna, in tako se ne ve, katero področje ali skupnost zastopajo. Rešitev imamo na dlani Vsak delegat naj se takoj, ko začne razpravljati, jasno predstavi.
Druga težava je. v „akademski četrti". Sestanek je na primer pripravljen za 14. uro, delo pa se začne zaradi zamudnikov včasih tudi pol ure kasneje. Ali ni zadnji čas, da zamujanje enkrat za vselej odpravimo? Tisti, ki sestanke zamujajo, vsakemu, ki pride ob napovedani uri, ukradejo dragocen čas. Ta čas pa v delegatskem sistemu veliko pomeni.
J. PEZEU
so metliške delovne organizacije dosegle kar 82 odstotkov načrto-
obveznosti so se povečale za 6 odstotkov, nanje pa so močno vplivale obresti za kredite in zavarovalne premije. Na sredstva za eriostavno in razširjeno reprodukcijo je odpadjo 34 odstotkov dmžbenega proizvoda ali za 3 odstotke več kot v istem obdobju 1973.
In k^ko je bilo s poslovanjem v posameznih organizacijah zdmženega dela? „Beti'" je v devetmesečnem obračunskem obdobju dosegla 186.866.000 din celotnega dohodka, kar je za 57 odstotkov več kot 1. 1973, inje dosegla 87 odstotkov letnega plana. Izvoz je bil večji za 29 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v 1973. letu, rast celotnega dohodka pa je bila hitrejša od rasti stroškov poslovanja. R,azen tega so se povečali tudi osebni dohodki zaposlenih. VKometu so ustvarili za 40.415.122 din celotnega dohodka, kar je za 45 odstotkov več kot v enakem obdobju 1973. Tako velikega povečaija ni dosegla nobena dmga organizacija v občini. Letni plan je bil s tem dosežen 88-odstotno. Ugodne poslovne rezultate so zabeležili tudi v TGP. V tej organizaciji so celotni' dohodek povečali za 9 odstotkov (30.289,569 din). V Kmetijski zadmgi so bili uspešnejši za 15 odstotkov (53.720.864 din), v Mercatoiju za 26 odstotkov (31,615.076 din). Novoteks—TOZD predilnica je v devetih mesecih ustvaril 66.343.000 din celotnega dohodka, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 171 odstotkov več. IMV obrat na Suhoiju je ustvaril 35.042.000 din celotnega dohodka.
Z izgubo je posloval edino Viator: ob koncu lanskega septembra je imel za 177.000 narjev izgube.
V Novem letu bolj veselo
„Smo na začetku leta, ki se samo po letnici razlikuje od pravkar minulega. Novo leto za na*s ne bo niti lažje niti težje. Vsi vemo, kaj smo lani naredili, kaj smo začeli delati.in kaj nas še čaka. Prav gotovo je, da bomo morali letos delati še bolj zavzeto, še bolj gospodarno, tako, da bomo ob koncu tega leta z gospodarskimi uspehi zadovoljni. Pričakujem, da bomo v podjetju tudi letos dobro gospodarili. Zato bo potrebno, da bomo vsi pri delu še bolj vestni, disciplinirani in skrbni pri
uporabi reprodukcijskega materiala. Skoraj gotovo je, da bomo v našem podjetju nadaljevali z modernizacijo in že z dobro zastavljenim delom -z reševanjem perečih delavskih vprašanj. Vsi se namreč zavedamo, daje tudi od delavčeve zadovoljnosti odvisna storilnost v podjetju.
Toliko je povedala Anka Rajk, korespondentka pri „Beti", o svojem podjetju in nalogah, ki čakajo delavce »v tem podjetju. In kaj si Anka želi v zasebnem življenju? „Kadar koli mora človek govoriti o sebi ali svojih željah, nekako ne more spregovoriti. Kaj si pravzaprav želim jaz? Predvsem to, da bi bila moja družina v letošnjem letu zdrava in zadovoljna in da bi bila moja hčerkica v šoli še naprej tako pridna, kot je bila do sedaj."
SPREHOD PO MEniKI
NARKOMANIJA? - Po mestu se šušlja, a tudi uradno je bilo zapisano, da se je med mladimi razpaslo uživanje mamil. Prav bi bilo, da bi se z zadevo kdo natančneje pozabaval, da ne bi letelo sumničenje na vse strani.
AMATERIZEM - Malo je takšnih, ki se zadnje čase ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo. Na sestankih družbenopolitičnih otgariizacij se zadnje čase govori, da bi bilo potrebno postaviti amaterizern na trdne noge, vsaj na takšne kot pred leti. Bil bi že čas.
/ KONSTITUIRANJE SKUPSCIN - Te dni se konstituirajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Tako so s^ že sestale: konferenca pokojninskega in Invalidskega zavarovanja, enota za zaposlovanje, zdravstvo, otroško varstvo, izobraževanje, takoj po novem letu pa kultura in socialno skrbstvo.
OCENA VOLITEV - Pred krat-
kim se je sestal izvršni odbor SZDL, ki je ocenil volitve v samoupravne interesne skupnosti, razpravljal o statutu SZDL 'in o pravilniku občinske konference SZDL. V januarju bodo po krajevnih organizacijah javhe razprave o statutu in pravilniku, zato priporoča izvršni odbor vsem družbeno političnim organizacijam, da sodelujejo pri teh razpravah.
„barvni program na jugorju"
Občani v krajevni skupnosti Jugoije so se dogovorili, da ne bo nihče kupfl barvnega televizoija. Pri njih je namreč napetost po 20. uri tako slaba, da vidijo vsi program v barvah. Največkrat, zaradi jeze, pre\iaduje zelena!
metliški tednik
181
DOLENJSKI LIST
Stran uredilo: HIA BACEB JANEZ PEZFLJ
Št. 2 (1329 ★* - 9. januarja 1975
Dedek Mraz za otroke in stare
Darila za vrtce, šolarje, mladino, pa tudi za stal-e in bolne
Krajevna skupnost Kočevje je prispevala Društvu prijateljev mladine (DPM) Kočevje 2.000 din, ki naj bi jih društvo po svoji presoji porabi skupaj z dnigimi sredstvi za novoletno obd^ovanje otrok.
za mladince iz Stare cerkve in Gorenja. Mladinci iz Gorenja so podarjeno mrežo že „odslužili" s prostovoljnim delom na cesti.
kazen tega je krajevna skupnost Kočevje namenila še 6.000 din za obdaritev ostarelih in bolnih invalidov in borcev, ki jih je na območju KS okoli 60. Podobno je ukrenila tudi krajevna skupnost Stara cerkev. Za kolektivno obdaritev otrok v wtcu v Stari cerkvi je prispevala 600 din, okoU 2.000 din pa še za obdaritev domačih šolarjev, ki jih je 80.
Za obdaritev ostarelih in bolnili občanov, starih nad 70 let, so prispevale krajevne organizacije z območja Stare cerkve in KS. Tako so prispevali: SZDL 1.000 din, ZB 200 RK 200 din. Paketi so bili vredni okoli 54 din. Ostali manjkajoči denar za obdaritev 70 ostarelih in osamelih je prispevala KS.
Krajevna skupnost Stara cerkev je kupila še mreži za nogomet, in sicer
dobri pionirji
Na nedavnem tekmovanju strelskih ekip iz kočevske in ribniške občine v počastitev dneva JLA je prijetno presenetila ekipa pionirjev kočevske osemletke, ki je zasedla 4. mesto in pustila za seboj ekipo Vojne pošte 2945. Najboljša mesta pa so zasedli: 1. ekipa Partizanska enota teritorialne obrambe, 2. Enota JLA iz Ribnice in 3. Strelski odbor občine Kočevje.
Od četrtka, 26. decembra dalje je v Kočevju obdaroval dedek Mraz tudi otroke zaposlenih v delovnih kolektivih.
J. P.
IVAN GRAJŠ, Dolga vas: „Povsod smo svoje predpise prilagodili ustavi, delamo pa po starem. Če bi delavec res hotel vse voditi, bi moral več vedeti, poznati finance, gospodarjenje, planiranje. Delavci v družbeni kontroli bi morali vedeti, kako in kje nastajajo napake, kaj so res napake in kaj ne. Ce se {jredsed-nik družbene kontrole opre pri iskanju napake na tega ali onega vodilnega v podjetju, potem je takoj v po<ircjencm položaju."
(Ne)varen led
Kočevski otroci se spet drsajo rui iedu. Najprej so se drsali na bajerju pri vrtcu, kjer je voda najprej zalede-kasneje pa se je utrdil ^^d tudi na Rinži in zdaj drsajo na njej.
Bajer pri vrtcu, kjer je naj-Pfej led, zasipavajo, ker bo prav tu bodoči most čez Rinžo, ki bo povezoval osnovno'šolo, telovadnico in bazen z otroškovarstveno ustanovo. Ko bo zasut, se bo torej drsalna sezona za kočevske otroke skrajšala. Vendar tega ne bi smeli dopustiti. V Kočevju ima namreč vedno več otrok, pa ^di odraslih, drsalke in drsanje je kljub kratki drsalni sezoni že množičen šport.
Prav bi bilo, da bi nekje ob Rinži uredili zelo plitev preprost bazenček, na katerem bi voda pozimi še hitreje zaledenela in bi bila drsalna sezona še daljša. Seveda je ta bazenček lahko brez ograj, betona in podobnega, kar bi njegovo ureditev le podraževalo.
Tak plitev bazenček pa bi irriel še eno dobro stran: na njegovem drsališču ne bi fnoglo priti do nesreče. Tudi na začetku letošnje drsalne sezone se je namreč nekate-^ni mladim drsalcem vdrl led in nekdo je zlezel že do pasu v ledeno vodo. Drsanje na Rinži in na bajerju je torej kljub koristnosti nevarno, na plitvo urejenem ba-zenčku pa bi bilo popolno-nia varno.
J.PRIMC
Dedek Mraz je pred Novim letom pridno obiskoval šole, vrtce, delovne kolektive, bolnike, pa tudi nekatere stanovanjske bloke v Kočevju. Na sliki: stanovalcem bloka v Kidričevi ulici 5 je prinesel kot kolektivno darilo mrežico za namizni tenis. Ob tej priložnosti so vsi stanovalci bloka v lepo okrašenem skupnem prostoru pogostili otroke. (Foto: Prime)
Darila za otroke in stare
Učenci struške šole gostovali z lutkami še na Polomu in v podjetju Melamin v Kočevju
- Na novo leto so se učenci osnovne šole v Strugah v kočevski občini lepo pripravili. Dedka Mraza so pričakali z lepo izvedeno pravljično igro „Hrustač". Vse učencc je dedek Mraz obdaroval.
Denar za obdaritev so prispevale krajevna skupnost Struge, pokrovitelj šole tovarna Melamin, Lovska družina Struge, Združeno KGP Kočevje-obrat Velike Lašče. Del teh prispevkov so učenci namenili prebivalcem Strug, starim nad osemdeset let, katere so obiskali na domu, jim čestitali in jih obdarili.
Krajevna skupnost in šola lepo sodelujeta. Maloštevilnim učiteljem je pri dramskem krožku pomagal domačin Ignac Kaplan.
Igrico „Hrustač" so učenci uprizorili tudi v tovarni Melamin v Kočevju, v prazničnih dneh pa še v vasi Polom. Povsod so bili zelo prisrčno sprejeti.
Vsem, ki so šoli pomagali materialno in moralno, se učenci in uči-
teljski kolektiv lepo zahvaljujemo.
JOŽICA FABJ AN
„Nazaj v planinski raj" se je težko naučiti, če je sitna mama ne zna. To sta pokazala tudi mlada ribniška humorista na nedavnem srečanju učencev ribniške in kočevske šole v Koče\3u. (Foto: J. Prime)
Ribnica: Pogojno soglasje
Lačna vrana naj ne pita site
Občinska skupščina Ribnica je sprejela na zadnji lanski seji pogojno soglasje k aneksu (do-dadcu) k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne (proračunske) porabe v sloven-sfch občinah v letu 1974.
Občinam je po tem dogovoru določena proračunska poraba po določenem ključu. Katera občina bi porabila več, bi morala prispevati v republiški solidarnostni sklad. Občini Ribnica je bilo dovoljeno povišanje pro-
Ribničani presenetili
Njihovi Humoristi poželi največji aplavz - Kočev-ci prikazali delo krožkov - Smuči - darilo
DROBNE IZ KOČEVJA
.. RAZBIJAČI NA DELU - Vse j® na poti. Neznani objestneži so iMbili vsa stekla telefonske govoril-nice pred kavarno. Drugi so potrebovali za izživljanje samoto in skriv-Jl® kotičke, zato so verjetno zaljub-'jeni parčki razbili vse ključavnice Pfi garderobah športnega stadiona v ^ju. Je pač mraz, ljubezen pa vro-a. j® ^ takim vandalizmom o^odovana družba, pa za te vrste občanov ni bistveno.
DARILA SKUPNOSTI - Krajevna skupnost Kočevje-mesto je
%
/mo
/medved odgovarja
-	Meni je dedek Mraz pri-*^®sel čokoladne bombone, napolnjene z lešniki.
—	Meni pa čokoladne bom-•^one, napolnjene z mesom ozi-f^ma živimi črvički, ki jih je •^Upii v samopostrežbi v Kidri-^vi ulici.
obdarila za novo leto nekatere starejše občane in občane, ki krajevni skupnosti najbolj pomagajo pri razvoju mesta. Obdarjeni so bili prijetno presenečeni, ko so jim zastopniki KS prinesli na dom darilo z vo-ščilom za srečno novo leto 1975. Krfepki in iskreni stisk soobčanove roke te navda s toplim občutkom, da le nisi sam.
RAZSTAVA ZA SPREJEM - Ob nedavnem sprejemu več novih članov v ZK je uredilo Filatelistično društvo Kočevje manjšo razstavo v predprostorih dvorane. Razstavili so 192 listov znamk z likom Lenina in Tita, na nekaterih so prikazali razvoj bojev od kmečkih puntov do borb v NOV in končne osvoboditve. Veliko gledalcev je tako prvič videlo nekatere jugoslovanske znamke, ki so sicer redno v poštnem prometu, a zaradi majhnih naklad hitro poidejo." Tako so filatelisti zopet dokazali, da se da tudi s filatelijo sodelovati na raznih prireditvah in s tem popestriti program.
UŽIŠKA REPUBLIKA - Kino Jadran je predvajal 5 dni domači film Užiška republik^ Predstave so bile vedno razprodane. Film so si ogledali v posebnih predstavah tudi vsi šolarji. Torej veliko zanimanja starih in mladih za domači film. Stalni obiskovalci kina si še želijo domačih filmov, posebno o NOV.
26. decembra popoldne je bilo v avli osnovne šole Kočevje družabno srečanje mladincev osnovnih šol Kočevja in Ribnice, Mladincev iz osnovne šole vas-Fara iz neznanega vzroka na srečanje ni bilo.
Obe osemletki sta se predstavili s kulturnim programom. Program ribniških šolarjev je bil precej boljši kot kočevskih. Predvsem ribniški mladi humoristi so vedno pobrali buren aplavz. Nastopili pa so iz ribniške osemletke še pevci, plesalke in glasbeniki. Poslušalcem oziroma gledalcem so predstavili ribniške zanimivosti in znamenitosti, pa tudi gospodarstvo, kulturo in celo vraže, največ pa je bilo vmes humoija. Pohvalno je tudi, da so nastopajoči govorili v glavnem v svojem, ribniškem narečju.
Učenci kočevske šole so predstavih delo krožkov in -organizacij na šoli v modernem slogu, vendar so ostaU v senci Ribničanov. Nastop je dopol-
njevala še skupina DOREMl z ubranim petjem.
Na svečanosti je predstavnik republiške telesnokulturne skupnosti podelil v imenu te organizacije in glavnega štaba za SLO Slovenije kočevskim šolarjem po 12 parov tekaških smuči, palic in smučarskih čevljev. To obdarovanje je bilo izvedeno v okviru „Akcije 160 parov smuči za šole".
Prvoborec France Ožbolt je nato pripovedoval mladim o svojih spominih ,jia delo mladine pred vojno in med njo. Pri tem je poudaril, da mladinci ne bi smeli pozabiti na Albina Vi-deniča, ki je zasnoval na Kočevskem prve organizacije SKOJ. Italijani so ga zaprli. Kasneje je padel na Gori nad Sodražico, ^ominsko ploščo pa ima v Salki vasi pri Kočevju.
Prireditve so se udeležili tudi predstavniki ribniške vojaške enote, ribniških in kočevskih šol ter organizacij in borci iz obeh občin.
J. PRIMC
računa z ozirom na leto prej za 17,8 odstotka.
Povprečna proračunska poraba na prebivdca znaša v Sloveniji 71.000 din, v ribniški občini pa le 58.000 din. Take občine naj bi zdaj lahko zvečke proračunsko porabo na 80 odstotkov republiškega povprečja. Tako bi občina Ribnicajahko zvečala proračunsko potrošnjo za okoli 800.000 din. Vendar bo morala ribniška občina hkrati odvesti v repubhški sohdar-nostni sklad okoh 400.000 din.
Delegatje so menili, da ni prav, da bi občinske skupščine, ki imajo proračunsko porabo na prebivalca manjšo, kot je republiško povprečje, prispevale tistim, ki imajo potrošnjo večjo, saj bi to pomenilo, da ,4ačna vrana sito pita".
Zato so sprejeli aneks (dodatek) pogojno, se pravi, naj bi bila dovoljena proračunska poraba brez prispevka v solidarnostni sklad 90 odstotkov povprečne republiške proračunske potrošnje-na prebivalca. To bi sicer pomenilo, da bi ribniška občina po tej potrošnji še vedno zaostajala za repubUškim povprečjem za 10 odstotkov, hkrati pa tudi, da Ribničanom ne bi bilo treba prispevati v republiški solidarnostni sklad.
J. P.
Priznanja za »Jesen 74«
Srečanje rezervnih vojaških starešin in občanov, udeležencev vaje „Jesen 74", sta oigani-zirala 27, decembra svet za narodno obrambo občinske skupščine Ribnica in Združenje rezervnih vojaadh stareSn občine Ribnica,
Na njem so podelili priznanja in odlikovanja za uspešno delo v minulem letu, prebrah so tudi pohvale za pripadnike teritorialnih enot- in napredovanja rezervnih vojaških starešin.
Za udeležbo na združeni taktični vaji ,,Jesen 74" je svet za ljudsko obrambo občinske skupščine Ribnica podelil priznanja 107 udeležencem vaje.
Občinski odbor ZRVS pa je podelil priznanja za uspešno delo in sodelovanje v letu 1974 Avguštinu Vatovcu, Francetu Petku, Julijanu Ozimku, Emilu Malkoču (vsi iz Ribnice), Francetu Modicu (Sv, Gregor), Ivanu Mohaiju (Grčarice), Francu Mivšku in Antonu Stupici (oba iz Sodražice), Antonu Debeljaku (Loški potok), OZD Riko Ribnica, ITPP Ribnica, aktivu ZSM Grčarice, pionirskemu odredu „Jelenov žleb" iz podružnične šole. Dolenja vas, nionir-skemu odredu „Majde Šile" iz osnovne šole Sodražica in pionirskemu odredu „Antona Majnika" iz osnovne šole Ribnica,
J, PRIMC
ZVEZE BREZ ZVEZE
V ribniškem domu TVD Partizan imajo pisarno razen občinske TTKS še Občinska zveza za teksno kulturo in Občinska rokometna zveza.
Oni dan sem zaprosil to-varišico v pisarni, če lahko od njih telefoniram. A glej ga, vraga, zvedel sem, da ta pisarna, kjer je sedež raznih zvez, nima telefonske zveze, zato hodi tudi tajnik teh zvez Franc Levstek telefonirat v bližnjo šolo.
NI BILO SEJE
Delegati zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica so zahtevali na zadnjih sejah ogovore na več vprašanj, ki se nanašajo predvsem na ceste, mostove, poti in druge komunalne zadeve. Obljubljeno jim je bilo, da bo novembra ali decembra ločena seja tega zbora, na kateri bodo razpravljali o komunalnih zadevah, financiranju KS in drugem, vendar seje ni bilo. Pojasnjeno jim je bilo, da ni bil pripravljen material, da ni bilo denarja in podobno ter da bo seja kmalu. Obljuba dela dolg.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KOČEVSKE NfiUKE
NOVA GOSTILNA - V Rakitni-ci so 28. decembra odprh novo gostilno pri Beligoju.
SEDEM NOVIH - V delovni organizaciji ITPP Ribnica so v počastitev dneva JLA sprejeli v ZK sedem novih članov. Osnovna organizacija ITPP šteje zdaj 25 članov, v kolektivu pa je skupno zaposlenih 190.
POL - POL - V vasi Globel pri Sodražici je pol ceste skozi vas občinske, pol pa krajevne, kar pomeni, da je polovico vzdržuje Komunala, pol pa sami občani. Seveda prihaja zaradi tega do hudih besed, zato je vaška skupnost predlagala, naj bo vsa cesta sKozi vas občinska.
ČIGAV PESKOKOP - Sodraški peskokop je doslej upravljala in izkoriščala krajevna skupnost. Z ustanovitvijo kmetijske zemljiške skupnosti pa se je zadeva nekaj zataknila in zdaj ni jasno, čigav je. Krajevna skupnost meni, da je edino pravilno, da bi še naprej ona upravljala z njim, ne pa da ga da zemljiška skupnost v upravljanje Komunali.
CESTA IN BLOK - Cesto Sodra-žica-Žigmarice že pripravljajo za asvfaltiranje. Sklenjeno je tudi, da bo Sodražica dobila poslovno-stanovanjsko stavbo, v kateri bo 14 stanovanj in nekateri lokali. Veljala bo 8 milijonov dinarjev.
občan vprašuj«
^ \/ (madvad odgovarja
—	Po čem sklepaš, da je rib-nidca folklorna zavest na zavidljivi ravni, n^dno-revoluci-onama pa ne?
-	Ker visi za „Kmečko ohcet" oziroma „Prevoz bale po ribni^o" na vsaki hiši zastava, za državne praznike pa le na malokateri.
Mladinke ribnike osemletke imajo tudi pevski krožek, ki ubrano zapoje na raznih prireditvah. Na fotografiji: z nedavnega nastopa v kočevski osnovni šoli.
REŠETQ
Stran uredil: JOZE PBIMC
DOLENJSKI LIST
19
^^SESDBBE SOBtEZBI
REŠETB REŠETB REŠETO REŠETB
iV
Izhodišča so že v javni razpravi
atiiiliSiMlifflliSi!;
Bisoajfi
m nmi
Na kratko o zadnji lanski seji občinske skupščine Ribnica
Zaanja lanska seja je potekala prijetnejših delovnem ozračj\i ko', prejšnje. Dvorana doma TVD Paif" zan, kjer so skupne seje zborov, bila namreč dovolj zakuijena i", ozvočena. Za presenečenje je ptj*! skrbela le krajša prekinitev elektri' čnega toka že skoraj ob koncu seje-
J.P-
Na zadnji lanski skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica, ki je bila 27. decembra, 8o,delegatje poslušali poročUa, razpravljali in sklepali o informaciji o vaji „Jesen 74", izvolili Franca Bojca za novega predsednika izvršnega sveta (IS) občinske skupščine Ribnica, Janeza Novaka za podpredsednika občinske skupščine, Jožeta Košmrlja za podpredsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in vseh 10 predlaganih (ki smo jih predstavili že pred sejo) za člane IS.
iA
Zemeljska dela za novi dom JLA v Ribnici, ki bo predvidoma odprt že za leto^ji dan JLA, so se zaradi mile zime lahko začela. Na fotografiji: s svečanosti ob polaganju temeljnega kamna za dom JLA. (Foto; J. Prime)
Preizkušnja »Jesen 74« zelo uspela
Zahvala in čestitka komandanta branilcev občanom ribniške občine
Vaja „Jesen 74", v kateri so prvič sodelovali vsi organi splošne^
ljudskega odpora (SLO) je lepo uspela. Tako so ugoto\'ili na zadnji lanski seji občinske skupščine Ribnica
je zaželel srečno in uspešno novo leto.
J. P.
:pr
Nadalje so sprejeli osnutek izhodišč za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja občine in informacijo o devetmesečnem poslovanju gospodarskih organizacij v preteklem letu.
Na dnevnem redu je bil še odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem četrtletju letos, predlog o oddaji zemljišč brez licitacije, soglasje k sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi, dodatek k družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v slovenskili občinah v letu 1974, sprejem družbenega dogovora o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini in poročilo o izvršenih sklepih zadnje občinske ^je.
Čeprav na dnevnem redu ni bila posebna točka „vprašanja delegatov
in odgovori nanje", so delegati ob zaključku uradnega dnevnega reda zastavili več vprašanj, ki so se nanašala predvsem na urejanje raznih krajevnih zadev. Nekateri so dobili na vprašanja vsaj delne odgovore že na tej seji, drugi pa jih bodo dobili na prihodnji oziroma takrat, ko bosta občinska skupščina ali morda samo zbor KS razpravljala o komunalni dejavnosti v občini.
GOR IN DOL
„Marsikaj razumem, tega pa Tfi da hodi učiteljica iz Sodražice k. S* Gregorju, učiteljica od Sv. Grego: pa v Sodražico. Pa še pravimo, moramo varčevati, iskati notrafl^ rezerve," je opozoril na zadnji sej občinske skupščine delegat od Sv. Gregorja.
Povsod veselje in zabava
Novoletne zabave po ribniško
v veselem razpoloženju so pričakovali in pričakali novo leto tudi prebivalci občine Ribnica. 31. de-
V vajo je bil vključen vsak tretji prebivalec ribniške občine neglede na starost in spol. Delovali so v odborih za SLO, v krajevnih skupnostih (KS) in delovnih organizacijah, enotah civilne zaščite, občinski upravi in občinskem centru zvez, v oboroženem delu (JLA, partizanske enote, narodna zaščita), prostovoljci v partizanskih enotah in narodni za-
Škoda
časa
Za zadnjo sejo občinske skupščine Ribnica so dobili delegat je gradivo za vsako točko dnevnega reda. Kljub temu pa so poročevalci v več primerih isto gradivo delegatom še enkrat prebrali, kar je^gotovo odveč. Če dobe delegatje material za sejo deset dni, dva tedna ali celo več pred sejo, pomeni ponovno branje le nezaupnico delegatom, delegacijam oziroma vsemu delegatskemu sistemu, češ da delegatje gradiva niso prebrali in da delegacije o njem niso razpravljale.
Delegatje oziroma delegacije morajo priti na sejo občinske skupščine, ko so prej na sestanku delegacije ne le prebrali material za občinsko sejo, ampak do njega zavzeli tudi svoja stališča. Ta stališča delegacije sporoči potem na seji posameznega zbora ali občinske skupščine (zadolženi) delegat ali vodja delegacije.
Delegat na občinski seji v načelu ne more spreminjati stališč, ki jih je sprejela delegacija (razen v nekaterih izjemnih primerih in če je bilo prej na seji delegacije dogovorjeno, da jih lahko prilagodi po svoji presoji ostalim), zato je ponovno branje poslanega materiala na občinski seji ceh nesmiselno in pomeni le zapravljanje časa.
J. PRIMC
ščiti in v delovnih organizacijah. Razen tega so sodelovali v vaji še šolski otroci in drugi občani.
Med vajo se je pokazala velika pripravljenost delovnih ljudi in občanov za sodelovanje v SLO. V vseh krajevnih skupnostih so lepo sprejeli partizanske enote in enote JLA. V Loškem potoku in Sodražici ter okolici so ljudje dobro skrbeli za svojo vojsko, ki je bila zaradi izredno slabega vremena pomoči tudi potrebna. Vojakom niso priskrbeli le primerne nastanitve, ampak so jih postregli z vsem, kar so imeli. V krajevni skupnosti Sodražica so celo zbrali preko 1.000 kosov spodnjega perila in nogavic za svojo vojsko. Seveda nihče izmed občanov ni zahte-val za svoje človekoljubno dejanje povračila, saj je vsak menil, da je njegova dolžnost in čast pomagati svoji vojski.
Seveda je vaja pokazala tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Med njimi je način financiranja SLO.
Zelo razveseljivo je bilo tudi, da med vajo ni bilo nobenih slabih pojavov in prekrškov.
Vinko Mate, predsednik zbora združenega».dela in član vodstva partizanske enote, je prenesel ob tej priložnosti delegatom zahvalo in priznanje komande branilcev v vaji „Jesen 74". Na nedavni območni analizi je namreč komandant takratne obrambe zaprosil predstavnike iz ribniške občine, naj sporoče njegovo zahvalo in priznanje xjem občanom za vsestransko pomoč, ki sojo nudili branilcem („rdečim"). Poudaril je, da je tudi on kot vsi pripadniki njegove enote našel med vajo med občani v ribniški občini veliko novih prijateljev. Vsem občanom
NAČRTI KOMUNALNIH DEL
Do 15. januarja bodo izdelani po območnih odborih načrti za urejanje in gradnjo komunalnih objektov v ribniški občini. Pri tem delu bodo sodelovale vse krajevne skupnosti. Izdelan bo tudi prednostni vrstni red gradenj in predvideni pribhžni roki, kdaj bo kaj prišlo na vrsto.
NI STANOVANJ, NI UČITELJEV
V Dolenji vasi v ribniški občini imajo v štirih razredih osnovne šole 112 učencev in dve stalni učiteljici, eno honorarno, en razred pa sploh nima učitelja. Kljub razpisom učiteljev ne dobe, ker nimajo zanie stanovanj. Težave so že zdaj veliice, še večje pa bodo ob prehodu na celodnevno šolo. Zato zahteva letos KS vsaj dve stanovanji za učitelje.
cembra je bilo v ribniških trgovinah in na ulicah tako živahno, kot da prebiva tu 50.000 ljudi. Trgovci so prodali največ vina in mesa. Med ribniškimi gostišči je bil svečano okrašen le hotel, ostale gostilne pa so bile v glavnem zaprte.
V zadnjih trenutkih pred novitf letom smo med gosti hotela ,,Jelka zvedeli, da razpoloženje ni najboljše-Z jedili so postregli kasno, orkestra niso pohvalili, gostje so bili ,,fiiu ». postre/ba pa utrujena. V Dolenjil1 Lazih „Pri šerifu" je bilo veselo vso noč. Gostje so prihajali in odhajal'-da „šerif" ni imel miru.
„Pri Petriču" v Ortneku je bil" izredno zabavno. Nekateri Ortneča-ni in okoličani pa so novo leto prl" čakali tudi v turističnem domu n3 Grmadi. Tudi v Rakitnici, Dolenj1 vasi in drugod je bilo kar živahno
Prvi dan novega leta je bil 'z' jemno vesel in tudi petja ni manjka* lo. V hotel „Jelka" je spet pritegnila goste godba oziroma ples. Tudi ost* le gostilne so imele precejšen Pr°" met, saj pravijo Ribničanje: „Nov° leto je le enkrat," (menda prav zato so nekateri pili skupaj tudi po dva i" več dni).	*
M. GLAVONJA
Ne lokalno, ampak delovno pobarvan IS
Vsaka krajevna skupnost ne more imeti zastopnika v izvršnem'svetu, ima pa ga v občinski skup* ščini - Dvom, da postopek za izvolitev novega IS ni bil v redu, ni utemeljen
Razprava in glasovanje o kandidatih za nove člane izvršnega sveta (IS) občinske skupščine Ribnica sta bila precej burna, za kar so poskrbeli delegati iz območja Sodraace.
Vodja delegacije KS Sodražica Gvido Čarman je prebral pripombe s sestanka oziroma zbora delegacije KS Sodražica. Bistvo pripomb je bilo, da v pred-. logu za novi IS ni predstavnika Sodražice, medtem koje v prejšnjem bil Sodražan celo predsednik IS (Rudi Brinšek). Sodražica mora imeti zastopnika v IS in na sestanku delegacije je bilo soglasno sklenjeno, naj bo to Gvido Čarman. Izražen je bil tudi dvom, da postopek za izvolitev novega IS ni bil novsem v redu.
Za Čarmanom je prišel h govorniškemu odru delegat TOZD Donit iz Sodražice in poudaril, da njihova TOZD ni sodelovala v postopku za izvolitev članov
novega IS, da to ni prav in da se ne strinja s predlogom za novi ,18 tudi zato, ker TOZD Donit, največja delovna organizacija v Sodražici, nima predvidenega svojega delegata v IS. Predsedniku IS in predlagatelju novih članov IS predlaga, naj predlog umakne in zagotovi Donitu mesto v IS.
Kasneje je tudi delegat iz Loškega potoka poudaril, da Loški potok nima predstavnica v IS in „da bi želel, da bi bU novi IS lokalno pobarvan".
Vmes in kasneje so se zvrstili še predstavniki SZDL, ZK, stari in novi predsednik IS, predsed-.nik občinske skupščine in drugi, ki so poudarjali v glavnem, daje naloga IS izpolnjevati sklepe skupščine. Zato so območja
oziroma KS in delovne organizacije zastopane v občinski skupščini. Naloga IS pa je; da izpolnjuje sklepe skupščine. To pa pomeni, da morajo člani IS pokrivati posamezne dejavnosti (industrijo, kmetijstvo, trgovino, kulturo itd.), ne pa zemljepisno območje.
Stari predsednik IS Rudi Brinšek je moral celo nekajkrat za govorniškim pultom brati določila, ki govore o izvolitvi in nalogah IS. Novi predsednik IS France Boje, ki je bil malo prej izvoljen na novi položaj, pa je že ponudil ostavko, češ: „Listo kandidatov sem sestavil v najboljši veri, da so na njej vsi najsposobnejši. Če menite, da lista ni v redu, glasujte proti in jaz bom odstopil."
Ko so med glasovanjem nekajkrat prešteli pasove za, proti
Človek človeku človek
Zahvala radioamaterjev Miheličevi mami
Vaja ,4esen 74" je bila lepa priložnost, da občani pokažejo, kako bi uresničevali zamisel SLO, se pravi, kako bi sodelovali pri obrambi domovine, kar je — kot pravi ustava — njihova pravica in dolžnost. To ni bil le preskus strokovnosti in tehnike marveč tudi preskus odnosov med ljudmi, odnosa občanov do vseh udeležencev danes vaje, jutri inorda pravega boja s sovražnikom. Vaja je bila priložnost, da spoznamo srca naih -skromnih ljudi.
Miheličeva mama iz Sodražice stanuje na podstrešju. Tam ima kuhinjo in sobico. Druga svetovna vojna ji je vzela sina in moža. Tudi sama je sodelovala v odporu kot te-
renua in kurirka. Neštetokrat je prenašala pošto po nevarnih poteh. Bila je zaprta v sovražnikovih postojankah. Osvoboditev je dočakala z dvema hčerkama.
Ko je spravila hčerke h kruhu in si izposlovala pokojnino po možu, je ostala sama. Vendar, zvesta svojim načelom, še vedno rada pomaga soljudem.
Njene skrbne postrežbe smo bili med vajo „Jesen 74" deležni tudi mi, ribniški radioamaterji, ki smo se z radijsko postajo vgnezdili v bližini. Postregla nas je z zajtrkom in turško kavo. Skrbela pa je tudi za druge. Večkrat je odšla s steklenico žganja in vročim čajem na položaj med premražene vojake, izpostavljene dežju in snegu, zbirala suhe nogavice za premočene vojake In jim še drugače pomagala. Da, to je prava partizanska mama! Večkrat pozabljena
in zatajena je rekla: „Saj človeku srce ne da, da bi ne pomagal!"
Potožila je še o številnih stopnicah, o strehi, ki pušča,.da ji voda kaplje na kuhalnik, trenutek nato pa ie že prinesla na mizo kozarce, da
smo ob slovesu nazdravili uspešnemu sodelovanju. Povabila nas je. naj še pridemo na obisk. Obljubili smo in obljubo moramo držafi.
PRVIN LAVRIC RIBNICA
Opazovalci na raznih mestih so bili vedno v radijski zvezi z vodstvom, kateremu so poročali o preletih sovražnih letal in heli-kopteijev in o vsem pomembnem, kar se je okoli njih dogajalo. (Foto: E. Grobler)
Tajn.T radijska postaja je med vajo „Jesen 74" gostovala tudi pri Miheličevi mami, ki je radiste lepo sprejela in postregla. (Foto: E. Grobler)
Zaradi izraženega dvoma, ^ postopek za izvolitev novega 1' ni bil v redu, je bilo treba f3| seji prebrati delegatom tudi p*jf samezne člene ustreznih predpj" sov. Prebral jih je bivši predse^; nik IS Rudi Brinšek, ki je tu#11 poudaril: „Če postopek za izvfl' litev novega IS ni bil zakonih potem ni bil zakonit tudi posto; pek za izvolitev starega IS, sta oba potekala enako!" (F0' to: J. Prime)
in vzdržane, so ugotovili, da je bila predlagana lista z več^ glasov izvoljena in kda so toreJ novi člani IS, razen predsednik3 Franca Bojca, še: Anton Šobztf-ki je tudi podpredsednik člani pa so tudi Dušan Lavrtf' Angelca Rus, Stanko RuS' Guštin . Vatovec, Jože'Benčina-Ivan Francelj, Stane Krornan Jože Moh^r in Lojze Marolt.
Mimogrede naj ob zaključku zapišemo še, da je novi IS kljup nasprotnim trditvam tudi J0' kalno pobarvan", saj jc Ival1 Francelj iz Sodražice (v IS stopa INLES TOZD Ribnica), pa tudi kar štirje Potočani so * njem, čeprav izmed njih trij res žive že v Ribnici, eden pa v Kočevju.	-
. J. PRIMC
20
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: JOŽE PRIMC
SL 2 (1329) - 9. januarja 1^
Roke gor, roke dol. Tako je bilo med glasovanjem za člane novega izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica na zadnji lanski občinski seji. (Foto: J. Prime)
KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE
KI JO SAMOSTOJNO PRIREJA LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE
VVSAKI SERIJI 1,000.000SRECK
286.520 DOBITKOV V VREDNOSTI 3,000.000 DIN
MED NJIMI JE 20 DOBITKOV PO 10.000 DIN
KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
objavlja prosti delovni mesti:
1-	FINANČNEGA KNJIGOVODJE
2-LIKVIDATORJA
Pogoji: pod 1: dokončana srednja ekonomska šola z najmanj tremi leti prakse; pod 2: nepopolna srednja šola.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
TISKARNE TONE TOMŠIČ Ljubljana, Gregorčičeva 25a,
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1 • vodje izmene v knjigoveznici
2.	knjigoveza
3.	ad m in istratorke—tajnice v splošni službi
4.	čistilca stavnih strojev
5.	več vlagalk pri tiskalnih strojih in knjigoveških delavk
Pogoj: pod št. 1 in 2 se zahteva poklicna grafična šola z "®kaj leti delovnih izkušenj,
pod št. 3 se zahteva srednja strokovna izobrazba z znanjem ^^ojepisja,
P®** 5t. 4 in 5 praksa ni pogoj.
oskusno d»lo pod št. 1—3 90 dni, pod 4 in 5 30 dni. ^lo v proizvodnji je v izmenah.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. ast<^ dela možen takoj.
andidati naj pismene vloge vložijo osebno v kadrovski s uzbi. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
PROSTO DELOVNO MESTO!
Razpisna komisija pri „suknu" - industriji volnenih izdelkov Zapuže -
tOZD tekstilna tovarna Jurjevica razpisuje
delovno mesto '
DIREKTORJA TOZD tekstilna tovarna jurjevica
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti še naslednje POfloje:
1 ,
■ visoko ali višjo izobrazbo tekstilne oziroma druge smeri s
oz. 5-letno prakso v tekstilni stroki ali srednjo stro-
°Jn° izobrazbo tekstilne smeri z 10-|etno prakso v
Kstilni stroki, od tega 8 let na vodstvenih delovnih mestih;
2
• 0r9aniiacijske in vodstvene sposobnosti;
4	^0^a'no*P°litične vrline;
5	d JT" ot*nos do razvijanja samoupravnih odnosov in
ložiti elaborat o razvojnem programu temeljne organizacije.
lzoh^'da^' na' poš|jej° ponudbe z dokazili o strokovni del raZ^' 'n klovnih izkušnjah na splošno kadrovski sektor ko^"6 °,r9an'zac'je „SUKNO" — industrija volnenih izdel-Puže, 64275 Begunje, v 15 dneh po objavi.
ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
novfn	kovinarsko stroko
mesto
^ 2A VOZNIKE MOTORNIH VOZIL RAZPISUJE
KatcoI^^'^'' VOZNIKE MOTORNIH VOZIL C IN E Vp^^O'^'JEVNOVEM MESTU.
osno'*^ ^ lahko kandidati, stari 17 let, z najmanj 6 razre-^'ovolie	oziroma kandidati z veljavnim vozniškim
'^'■iiavi , .^.'^®*®9orije, neglede na izobrazbo.
priložiti:
dokazil«	fnatične knjige
^ foto^ °
- zHra. vozniškega dovoljenja za C kategorijo
Ulica »»r ' lahko vložijo pismene prijave v tajništvu centra, O	3, vsak dan od 8. do 14. ure.
.	u tečaja bodo kandidati pismeno obveščeni.
11229) - 9. januarja 1975
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, Ulica talcev 3/11, telefon 21-319; 21-640
Občane in delovne organizacije obveščamo, da je do 27. januarja.1975
VPISOVANJE V ŠOLE ZA ODRASLE .
V	1. LETNIK ' DELOVODSKE ŠOLE NASLEDNJIH STROK:
-STROJNE
-	AVTOMEHANSKE
-	LESNE -ELEKTRO
Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali poklicno šolo navedene stroke in triletno delovno dobo v isti stroki. Šolanje traja 2 leti oziroma 4 semestre. Pouk je v popoldanskem času. V vsak oddelek bomo sprejeli po 30 kandidatov. Interesenti naj do 2. decembra t. I. pošljejo na naš naslo.v prošnjo, kolkovano z 2 din državne takse, s prilogami: spričevalo o dokončani poklicni šoli, izpisek iz matične knjige in potrdilo o triletni delovni dobi v stroki. Redni pouk bomo pričeli 1. februarja 1975, v januarju pa teče pripravljalni seminar.
II.
\
V	6., 7. IN 8. RAZREDOSNOVNE ŠOLE
Šolanje za en razred traja pet mesecev. Pouk je vsak dan, razen ob sobotah, v popoldanskem času. Interesenti naj do 27. januarja 1975 pošljejo na naš naslov prošnjo, kolkovano z 2 din državne takse, s prilogama: zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige. Pouk bomo pričeli 1. februarja 1975.
III.
TEČAJI ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA PO AV METODI
Program je razdeljen na pet stopenj. Vsaka stopnja obsega 100 učnih ur v enem semestru. Pouk je dvakrat na teden po 3 učne ure v popoldanskem času. Pouk bomo pričeli 1. februarja. 1975. Prijave sprejemamo do 27. januarja 1975. ,
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
vam nudi avtomobile
ZASTAVA 101 ZASTAVA 125IPZ ZASTAVA 1300
DO 11. 1. 1975 POPUST
OD 200.000 DO 600.000 Sdin. v_y
Razen novih vpzil nudimo tudi rabljene avtomobile:
ZASTAVA 750 M ZASTAVA 750 T ;
ZASTAVA 850 T IMV 1600 MORIŠ
Cene rabljenih avtomobilov so od 2.100 do 3.500 din.
Podrobnejše informacije lahko dobite v prodajnih mestih:
Novo mesto. Glavni trg 11, tel.: 21-737 Metlika, SERVIS, tel.: 77-197 Trebnje, SERVIS, tel.: 83-025	j
,NOVOTEHNA"
trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA-BLAGAJNIKA na avtomobilskem servisu v Novem mestu POGOJI: KV prodajalec ali poslovni administrator. Poskusno delo je 1 mesec.
Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 20. 1. 1975.
Po sklepu Sveta krajevne skupnosti Kočevje-mesto z dne 28.' decembra 1974 objavljamo naslednji
RAZPIS
ZA IDEJNO URBANISTIČNO REŠITEV UREDITVE PLATOJA PRED „SAMSKIM BLOKOM" V KOČEVJU NA TRGU ZBORA ODPOSLANCEV.
Pogoji razpisa:
1.	Predmet obdelave je plato pred „Samskim blokom" na Trgu zbora odposlancev, ki zajema površino med samskim blokom, cerkvijo, upravo krajevne skupnosti in kavarno Zvezda.
2.	Ureditev platoja mora biti zasnovana tako, da bo služilo v okras mesta, obenem pa kot prostor za zborovanja občanov in podobno, nikakor pa ne za parkiranje avtomobilov. Pri obdelavi platoja je upoštevati vklopitev le-tega v ožjo okolico in prometni režim, njegov estetski videz in ceno za njegovo ureditev.
Za idejno rešitev se določijo naslednje nagrade:
prva nagrada v višini	10.000,00 din
druga nagrada v višini	5.000,00 din
tretja nagrada v višini	3.000,00 din
Idejne rešitve je treba do 15. 3. 1975 pod šifro dostaviti na naslov: Krajevna skupnost Kočevje-mesto, Trg zbora odposlancev št. 47, 61330 KOČEVJE.
Vsa pojasnila,' kakor tudi posnetek obstoječega stanja dobite na Krajevni skupnosti Kočevje-mesto.
Udeleženci razpisa bodo o rezultatu natečaja pismeno obveščeni.
svetovni bestseller
henri charriere
METULJ
METULJ je avtobiografska izpoved človeka, ki je bil, obtožen, da je na Montmartru ubil človeka, obsojen na dosmrtno prisilno delo v Gvajani. S kaznijo se ni nikoli sprijaznil: 43 dni po prihodu v kaznilnico je zbežal in s čolnom premeril 2500 km. V Kolumbiji so ga prijeli, a je spet zbežal, se skrival pri Indijancih in tudi tu so ga dobili. Vrniti se je moral v gvajansko kaznilnico, v „zeleni pekel". Po trinajstih letih mu je končno uspelo: zbežal je z zloglasnega Hudičevega otoka...
Knjiga je v kratkem času postala pojem za bestseller. prevedena je bila v številne jezike, prva slovenska izdaja je bila razprodana v nekaj mesecih.
Skratka: od prve do zadnje strani napeta, srhljiva, z brezobzirno iskrenostjo napisana zgodba o ujetniku, ki je tvegal vse za svobodo.
JANUARJA 1975 TUDI ŽE FILM ,METULJ" V LJUBLJANI!
514 strani, cena: pl. 130 din.
Knjiga je na voljo v vseh knjigarnah, naročila pa sprejema tudi uprava založbe.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
NAROČILNICA DL-12
Nepreklicno naročam knjigo ..METULJ".
Naročnino 130 din bom poravnal po povzetju.
Knjigo mi poSljite na:
—	moj domači naslov
—	kraj zaposlitve (Ustrezno, prosimo, označite!)
Kraj in datum:
Podpis naročnika:
Naslov naročnika:
Ime in priimek: .................... . .........
Kraj: ......................................
Ulica: ......................................
Zaposlen pri; .................................
DOLENJSKI LIST
21

TEDEN

Četrtek, 9. januurjji Julijan Petek, 10. januarja Viljem Sobota, 11. januarja Pavlin Nedelja, 12. januarja Tatjana Ponedeljek, 13. januarja - Veronika Torek, 14. januarja - Srečko Sreda, IS. januarja - Pavel Četrtek, 16. januarja - Marcel
LUNINE MENE 12. januarja ob 11.19 - ščip
BREŽICE: 10. in 11. 1. ameriški barvni film „Izsiljevalec lovca Branda". 12. in 13. 1. ameriški barvni film „Kolt Arizone". 14. in 15. 1. ameriški barvni film „Vzljubil boš mojo mater".
KOSTANJEVICA: 12. 1. japonski film „Bitka za Okinavo".
lHffl
ČRNOMELJ: 10. 1. italijanski Uirvni film „Angelske nune". 12. 1. ameriški barvni film „Človek v divjini". 15. 1. italijanski barvni film „Prepovedane strasti".
METLIKA: od 10. do 12. 1. italijanski barvni film „Varuj se, ako te srečam" in ameriški barvni film ,,Samotar z zahoda".,15. in 16. 1. ameriški barvni film „Vpliv gama žarkov".
MIRNA: 11. in 12. 1. ,,Afera na Ažurni obali".
NOVO MESTO: od 10. do 13. 1. ameriški barvni film „Poletne želje"; od 12. do 13. 1. ameriški" barvni film „Stan in Olio, dva uboga brata"; od 14. do 16. 1. nem^i barvni film „Apači".
RIBNICA: 11. in 12. 1. ameriški barvni film „Hrepenenje za vampirjem".
SEVNICA: 11. in 12. 1. „Sončnica". 15. 1. „Na severu Aljaske".
TREBNJE: 11. in 12. 1. ameriški barvni pustolovski film „Polnočni kavboj". 15. 1. barvni fantastični film „Pred milijon leti".


SLUŽBO DOBI ■PRODAM
FRIZERSKI SALON MILKA, Partizanska 3, Navo mesto, sprejme takoj vajenko.
STANOVANJA
ODDAM sobo v Novem mestu. Predplačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (52/75).
TOPLO SOBO s kopalnico in hrano dam dekletu za pomoč pri pospravljanju enodružinske hiše. Tudi dobra služba v bližini. Venturi-ni, Cesta heroja Ravbarja 7, Črnuče, Ljubljana.
* SPREJMEM dva fanta na stanovanje. Naslov v upravi lista.
DRUŽINA z enim otrokom išče stanovanje v bližini Mirne ali Trebnjega. Ponikvar, Novoles, Trebnje,
Motorna vozila
PRODAM FORD ESCORD, letnik 1971. Dol. Toplice 67.
PRODAM avto AMI 8 break. Cena ugodna. Ogled proti večeru v Dol. Toplicah 59 ali dopoldne v skladišču Hmeynika, Ločna, telefon I 21-563.
PRODAM KATRCO, starejši letnik, TO delih. Stane Pižmoht, Stari trg 51, Trebnje.
UGODNO prodam dobro ohranjen avto NSU 1200. Vprašajte v po-TOldanskih urah na telefon št. 21-591. Naslov v upravi lista (70/75).
PRODAM traktor Porsche (18 KM) s kosilnico. Naslov v upravi lista (73/75).
PRODAM dobro ohranjen avto austin 1300. Naslov v upravi lista (60/75).
PRODAM karamboliran PZ 125, letnik 1972, lahko tudi po delih. Anton Pavlič, (5or. Vrhpolje 11, _ Šentjernej.
UCjODNO prodam fiat 124, letnik 1969. Jože Ambrožič, Podgrad, Stopiče.
POCENI PRODAM R 4, letnik
1967.	Rozman, Trdinova 34, Novo mesto, zadnja čuvajnica na gradbišču IMV.
PRODAM karamboliran osebni avto 850 ^rt kupe, lahko tudi po de-, lih. Motor ima 5000 km po generalni Bojan Doltar, 68332 Gradac 7.
UGODNO prodam škodo 1000 MB, letnik 1966, z novovgrajenim mo-toijem, prevoženih 34.000 km, z rezervnimi deli in z veljavnim enoletnim tehničnim pregledom. Avto je malo bočno karamboliran. Martin Juršič, Oštrc 4. Ko* stanjevka na KrkL
PRODAM FIAT 850, letnik 1967. Antona Mrhar, Paderšičeva 11, Novo mesto.
PRODAM WV, tetnik 1972. Vprašajte vsak dan od 15. do 18. ure. Dražič, Kristanova 2, Novo mesto.
PRODAM karamboliran fiat 750. Mala Bučna vas 8, Novo mesto.
PRODAM traktor Goldoni. Arh, Kobile 10, Leskovec pri Krškem.
PRODAM SKODO 1000 MB, letnik
1968.	Radovan Protič, Zagrebška 6, Novo mesto.
UGODNO PRODAM Zastava 750, letnik 1967, po ugodni ceni. Informacije na naslov: Franc Umek, Polje 8, Krmelj, ali Zagrebška 15, Novo mesto.
PRODAM avto Opel rekord, letnik 1964. Ivan Vidmar, Smihel, Sukljetova 25, Novo mesto.
PRODAM stroj za izdelovanje betonskih blokov, dimenzije 30, 25, 20 in 15. Naslov v upravi lista (24/75).
PRODAM motorno kosilnico Reform v zelo dobrem stanju. Franc Slak, Dečja vas 5, Trebnje.
PRODAM nove bočne zobnike za avto MAN, tip 635. Peruci, Rimska 21, Trebnje.
ZDOMCI, POZOR! Po ugodni ceni prodam hišo v Črnomlju. Kočevje pri Črnomlju 12.
PRODAM zmrzovalno skrinjo*(220 1) po ugodni ceni. Veliki Kal 19, Mirna peč.
PRODAM po primerni ceni brezhiben 1 leto star televizor (čmo-bel). Informacije po telefonu (068) 22-169, Kristanova 25, Novo mesto.
KOKOŠI nesnice prodam. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto.
PRODAM diatonično leseno harmoniko (CIS FIS H) in kompletno ozvočenje AEG- Matija Slak, Pod Trško goro 51, Novo mesto, telefon 22-825.
PRODAM hrastove deske, elektromotor 4 KW in kravo. Cvelbar, Dol. Kamence 25, Novo mesto.
POSEST
PRODAM vinograd v Berčicah pri Metliki. Odlična sončna lega. Informacije pri Nikoli Pod-rebarcu. Beti, Metlika.
PRODAM 1 ha zemlje v Malih Poljanah. 15 minut od avtobusne postaje. Primerno za vikend. Ogled vsak dan. Naslov v upravi lista (30/75).
PRODAM vinograd (pribl. 18 arov) z zidanico v Hmeljčiču pri Mirni peči, primeren za vikend. Naslov v upravi lista (45/75).
PRODAM vino^ad blizu Mokronoga po nizki ceni. Dovoz z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (23/75).
PRODAM nekaj vinograda in zidanico v Straški gori. Naslov v upravi lista (54/75).
MANJSO HISO z nekaj zemlje, 19 ari vinograda in gozdom prodam v Gregovcih na Bizeljskcm. Vse informacije dobite pri Antonu Pajku, Ljubljana, Matjaževa 1, telefon 316-966.
HiSO enodružinsko, z gospodarskim poslopjem in I ha zemlje prodam v Beli krajini. Naslov v upravi lista (76/75).
RAZNO
KMECKI FANT 34, z avtom, manjšo kmetija, z dobro službo, večjimi prihranki blizu Ljubljane želi spoznati pridno, pošteno in dobro kmečko dekle zaradi ženitve. Ponudbe pod .,CAKA NAJU DOM".
VINOGRADNIKI! Trsne cepljenke sorte žametna črnina, modra frankin^, kraljevina^ laški rizling in namiznih sort si lahko nabavite za spomladansko sajenje pri trsni-čarju Francu Martinčiču, Šmalčja vas 16, Šentjernej.
POROCNI PRSTANI! - Poroka -^omin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom te^ oglasa dobite 10 odst. popusta!
V NOCi od 1. na 2. januar 1975 sem v Restavraciji Otočec izgubila žensko zapestnico. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne na naslov: Martina Eržen, postaja milice. Novo mesto

Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in sestre
FRANČIŠKE KRHIN iz Šentjerneja 51
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji podarili vence in jo spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrazili so-žalje. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnice, Gasilnemu društvu Šentjernej, sodelavcem Industrije obutve. Zdravstvenemu domu, ZZB, župniku za opravljeni obred in cerkvenim pevcem ter sosedom. Vsem najlepša hvala.
Žalujoči: hčerke Fanika, Anica, Mirni in Lina, sin Sla^4co z družinami in drugo sorodstvo.
Ob izgubi našega dragega moža in brata
JOŽETA KONČKA,
upokojenca iz Cešče vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, družinam Šiler, Mesojedec, Sa-jevic in Kolcnc, - govorniku pri odprtem grobu, tov. Rudiju Mrazu, župniku za opravljeni obred in vsem drugim.
Žalujoči: žena. Marija, sestre z družinami, Ivan Svetlin z družino in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in starega očeta
ANTONA KUHARJA
z Vinjega vrha 7
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga pos-pfemi-li na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, kakor tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žei^ Rezka, sinovi z družinami, hčerka z družino, sestra z možem, brat z družino ter drugo sorodstvo
Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame '
NEŽKE SIVEC iz Ledeče vasi
se iskreno zahvaljujemo sosedom Lenartovim in buštkovim, ki so pomagali v težkih trenutkih, ter sorodnikom za podarjene vence in cvetje in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, kaplanu in župniku pa za pravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Ivanka in Karolina z družinama, sestra Marija in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi moje ljube mame .
FRANČIŠKE ŠUŠTERŠIČ iz Dol. Mraševega
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj, sorodnikom za nudeno pomoč, vaščanom, posebno Cimermančičevim in Jakličevim, in vsem znancem, ki so mojo drago mamo spremili na zadnji poti. Hvala župniku za opravljen obred in iskren govor.
Žalujoči: sin Peter in drugo sorodstvo
Društvu upokojencev. Milici Šali, patr. ses. Idi Milenkovič, Mariji Slivnik, Francki Počrvina, Štefki Pirnar, občini in vsem tistim, ki so mi pomagali, da sem dobila lepo, udobno in sončno stanovanje, vsem še enkrat hvala. IVANA UDE, Drska.
Ob smrti drage žene, mame in stare mame
NE2E TOMC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka v Novem mestu ter dr. Katici in Antonu Kvasiču iz Semiča. Lepa hvala za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje kolektivu tovarne Iskra iz Semiča, skupščini občine Črnomelj ter kolektivu Centra strokovnih šol Litostroj. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Žalujoči: mož Matija, sinova Jože in Martin z družinama, hči Slava z družino ter sin Matija
Stranska vas, 17. decembra 1974
ssEin^
DRAGIMA MARIJI in ANDREJU PETERMANU v Berlinu, srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 1975, sinu Andreju za bližnji rojstni dan vrsto let zdravja in zadovoljstva ter srečo za volanom želita njegova ata in mama.
DRAGEMU sinu FRANCU BLAŽl-CU, ki služi vojaški rok v Karlovcu, želijo za 20. rojstni dan vse najboljše, da bi se z^av vrnil domov, ate, mama, brata Tonček, Martin in sestra Mimi.
-PREKLICI^
CIRILA HROVAT, Dešeča vas 11, Žužemberk, prepovedujem igranje nogometa po mojem travniku v Dešeči vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
OPOZARJAM FRANCA GIMPLJA iz Dolenjskih Toplic št. 50, naj preneha z lažmi o meni, sicer ga bom sodno preganjal. Slavko Fabijan, Dolenjske Toplice št. 80.
ROZA RAJER, Vel. Brusnice 33, in JOŽE PAVLIC, Vel. Brusnice 36, prepovedujeva delanje kakršnekoli škode po zemljišču Mihe Go-lobiča iz Amerike, ker sva sedaj lastnika posestva midva.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše ljube žene, mame in stare nriame
ALBINE TURK
s Podgrada
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in njen prerani grob obsuli s cvetjem. Posebna hvala dr. Miru Vodniku za dolgoktno skrbno zdravljenje, kolektivom Novoteksa, IMV, KZ Krka in osnovne šole Šentjernej, vaščanom in Šentjernejskemu oktetu. Hvala duhovnikom za pogrebni obred in tolužilne besede. ,
Neutolažljivi: mož, hčerka z družino in sinovi z družinami
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta, brata in starega očeta
ANTONA LINDIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in nam izrazili sožalje. Hvala OZD Veriga in Elan Lesce, Avtoobnova Ljubljana, Industrija obutve, Gostinska šola, Slaščičarna Novo mesto, UJV in PPM Novo mesto. Posebna hvala nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto, dr. Debeluhu in drugemu osebju, ki sta mu lajšala trpljenje.
Žalujoči, žena Marija, sinovi Ivan, Lojze, R^fko in ^Cveto z družinami, hčerki Mari in Malči z družino, hči Tončka in drugo sorodstvo
Dol pri Šmaijeti, 2. januarja 1975
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice
JOSIPINE DAROVEC
roj. Strumbelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja in vencev. Posebno ,se-zahvaljujemo za hitro pomoč zdravniku dr. Horvatu, Milki Faleskinovi, Kršanovim, Medicevim, Slugovim, Tisovčevi za poslovilni govor ter župniku za poslovilne besede in obred. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerke Dana, Cirila, Metoda, Marica, Jožica z družinami, bratje, sestri in drugo sorodstvo
ZAHVALA.
Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in tetđi
MARIJE ŠTRAVS
roj. TAJČMAN
iz Gabija pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, za pismena in ustna sožalja ter sosedam za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Miru Vodniku za dolgoletno zdravljenje in lajšanje' bolečin v času njene bolezni ter župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojnico spre--, mili na njeni zadnji poti, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: sin Poide z družino, hčerke Micka, Zalka in Kristina z družinami, bratje z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni je za vedno ugasnilo plemenito srce naše drage žene, mame in sestre
MARIJE ŠANTELJ
iz Kostanjevice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, župniku za obred, celotnemu kolektivu tovarne perila Labod Krško, dijakinjam in razredničarki 3. a razreda ESŠ Novo mesto, učencem in razredničarki 8. razreda Oš Kostanjevica, zdravniškemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice, dr. Mušičevi in med. sestri Mariji na inštitutu Golnik ter vsem znanCem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franci, hčerka Irena, sin Drago, sestra Tončka z družino, brat Tone z družino in drugo sorodstvo
^1
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice," Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragog, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič.
UREDNIŠKI ODBOR; Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezey, Jože Prime, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey« Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna na; ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstva 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, I cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 dia, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. I-1975 - Po mnenju sekretariata za informacge IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov, in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana
22
DOLENJSKI LIST
Št. 2 (1329) - 9. ianuarja 1975
lel isr
i |lai hI
»ti
ia>
M
RADIO LJUBLJANA
,	DAN: Poročila ob 5.00,
6.00 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30, in ob 22.00. 8*^	spored od 4.30 do
9. JANUARJA: 8.10 oasbena matineja. 9.05 Radijska sola za višjo stopnjo - Projekt ii	^0.15 Po talijinih poteh,
i-00 Poročila - Turistični napotki « naše goste iz tujine. 12.30 Kme-'JSKi nasveti — inž. Milena Jazvec: Uai oljka je primerna za saditev na 12.40 S pihalnimi 8 ubami. 13.30 Priporočajo 15.45 „Vrtiljak". 18.35 Z »^Davnim orkestrom RTV Ljub-20.00 Četrtkov večer aomačih pesmi in napcvov. 23.05 '-iterarni nokturno.
10. JANUARJA; 8.10 ^»asbena matineja. 9.05 Radijska 1/»^	stopnjo - Lepo
nje v gledališču. 10.15 Uganite, ) zaigramo po želji. 11.00 ~ Turistični napotki za 12.30 Kmetijski I., . ~ inž. Ciril Strumbclj: JSKiajevanje gospodarjenja z ^ aoni in divjadjo. 12.40 Popevke fcm	1I3O Priporočajo
t...; 14.30 Naši poslušalci f«stitajo in pozdravljajo. 15.45 > tiljak . 17.20 Iz koncertov in 19.40 Minute - z n^mblom bratov Avsenik. 19.50 KO noč, otroci! 20.00 Stop-pops 'oračih	zvoki iz logov
I	JANUARJA;
9'^sbcna matineja. 9.05 1	tednik. 10.15 Sedem dni
^ ?iri	^^ 00 Poročila -
iiiirf napotki za naše goste iz W'ne 12.30 Kmetijski nasveti -K vin	Engelmah: Napotki
liltrn za leto 1975. 12.40 Ob am	13.30 Priporočajo
linuV	»Vrtiljak". 19.40
ansamblom Mojmira O nn^ii ^^-50 Lahko noč, otroci! Vi'1- ^adqski radar. 21.30 - 23.00 NFn^ "3še izseljence.
nedelja, 12. JANUARJA:
iaria	igra za otroke -
J ^ Marine: Skrivnost stolpnice ivariji-	Se pomnite,
11.00 Poročila -liini napotki za naše goste iz Si, .1115 - 14.00 Naši 4	čestitajo in pozdravljajo,
s'no D 18.00 Nedeljsko popoldne, jali ^'^'iska igra - Frane Puntar: izi>i	19.40 Glasbene
tmKi 19.50 Uhko noč, 3 Ar", .20.00 V nedeljo zvečer, pf.^r^^crarni nokturno, /o JlpEUEK, 13. JANUARJA: et „ ^cna matineja. 9.05 Pisan ^_^®^ljic in zgodb. 10.15 Za ."®kaj, 11.00 Poročila -napotki za naše goste iz
tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Tatjana Brodnik; Preskušanje sortne čistote, pristnosti in izvirnosti pri nas. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Konccrt po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno.
TOREK, 14. JANUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo -Spoznavajmo glasbeno ustvarjalnost. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Drago Salobir; Krmljenje molznic. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno.
SREDA. 15. JANUARJA: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 18.35, Predstavljamo	vam . . . 19.40
Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno.
ČETRTEK, 16. JANUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo -Partizansko gledališče - IV. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Edo Rebula: Norme pri sečnji in izdelavi lesa. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pe.smi in napcvov. 21.40 Lepe melodije.
RADIO BREŽICE
TELEVIZIJSKI SPORED
m
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
Četrtek - 9. januar: 16.00 -16.30 Napoved programa, poročila, turistični napotki. Nove plošče rtb - 16.30 - 17.T)0 - Aktualnost tedna, obvestila in reklame - 17.00 . 18.00 glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA - 11. januar: 16.00 -16.30 - Malo'za vas - nekaj za vse
-	16.30 - 17.00 Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja -17.00 * 17.30 - KRONIKA. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. Za naše najmlajše. Iz na.še glasbene šole - 17.30 - 18.00 -Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 12. januar; 10.30 -Domače zanimivosti - Pred referendumom za modernizacijo občinskih cest reportažni zapis - Za naše kmetovalce; dipl. veterinar Janko Vizjak - O zboljšanju plodnosti pri kravah in telicah - Nedeljski razgovor: Kako v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj Kr.ško iz^lnjujejo obširni program - obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 - 15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK 14. januar: 16.00 16.30 Napoved programa in srečanje z ansamblom Mirje kovači, Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici
-	16.30 17.00 Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00 18.00 - Mladi za mlade
BR.KRONIKA NESREČ
Selan Jože Žagar iz Kostanjevice se je poškodoval pri žaganju po desni roki. Žibert Marjan delavec iz Skopic si je pri padcu poškodoval levo nogo. Murko Janez kmet iz Skopic je padel iz lestve in si poškodoval glavo. Zobarič Štefan sin delavca iz Ponikev si je pri padcu, poškodoval desno nogo. Gluk Marijo gospodinjo iz Sotelskega je podrl avtomobilist in ji poškodoval glavo. Avsec Anton kmet iz Bu-čerce je padel z motorjem in si poškodoval glavo. Bratelj Ana upokojenka i/, Brateljev je padla po stopnicah in si poškodovala glavo. Kos Zvonko tapetnik iz Rakeka si je pri prometni nesreči poškodoval glavo. Kos Drago vodoinstalater iz Malega vrha si je prav tako kot sopotnik pri prometni nesreči poškodoval hrbtenico.
ČETRTEK, 9. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bgd). 16.50 Smuk za ženske - posnetek iz Grinden-walda (Lj). 17.50 Za vami želje, za vami ljudje, barvna oddaja (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Mozaik (Lj). 18.25 Svet v vojni - serijski dokumentarni, film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 G. Chevallier: Clochmerle - 1. del barv. TV nadaljevanke (Lj). 20.55 Kam in kako na oddih (Lj). 21.05 Četrtkovi razgledi: Domov (Lj). 21.35 W. Lutoslav-ski: Konccrt za orkester (Lj). 22.05 TV dnevnik (Lj).
PETEK, 10. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bgd). 16.25 Veleslalom za ženske - posnetek iz Grinden-walda. 17.26 Morda vas zanima, mladinska oddaja (Lj). 18.10 Ansambel Borisa Franka (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Doktor, pomagajte mi (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 Propagandna reportaža (Lj). 20.00 3-1-1 (Lj). 20.05 Vulkan Krakatasv - barvni film (Lj). 22.15 Propagandna oddaja (Lj). 22.20 TV kažipot (Lj). 22.40 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 11. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bgd). 12.25 Wcngen: Smuk za moške, barvni prenos (do pribl. 14.15) (EVR). 17.35 Narodna glasba (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Pellerinova hči
-	barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Burleska Charlia Chaplina (Lj). 20.30 Smučate s Karlom Schranzem - barvni. film (Lj). 20.40 Zabavno glasbena oddaja (Lj). 21.15 Adamovo rebro - celov. film (Lj). 22.55 TV dnevnik (Lj).
NEDELJA, 12. JANUARJA: 9.25 Poročila (Lj). 9.30 Svet v vojni
-	serijski dok. film (Lj). 10.20 ()troška matineja: Viking Viki, Življenje v gibanju (Lj). 11.10 Mozaik (Lji. 11.15 Ljudje in zemlja (Lj). 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj). Nedeljsko popoldne: Prvi aplavz. Slalom za moške, barvni pQsnetek iz
, VVengna. 16.30 Poročila (Lj). 16.35 Propagandna oddaja (Lj). 16.40 Košarka Crvena zvezda : Jugoplastika prenos (Bgd, Lj), v odmoru Smučate s Karlom Schranzem (Lj). 18.15 Vidocq barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 19.55 3 2 1 (Lj). 20.05 Odpisani - TV nadaljevanka (Bgd). 21.00 Propagandna oddaja (Lj).
21.05 Peru; Amazonka opija (Lj). 21.35 Športni pregled (Zg). 22.10 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 13. JANUARJA; 10.00 TV v šoli (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 E. Majaron: V znamenju dvojčkov - 10. del (Lj). 17.45 Risanka (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Od zore do mraka (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Nega bolnika na domu (Lji 19.05 Odločamo (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 Sodobna oprema, barvna oddaja (Lj). 20.10 Diaz-Uriz: Tajni dokumenti itt, švedska" barvna TV drama (Lj). 21.15 Kulturne diagonale (Lj). 21.45 Mozaik kratkega filma (Lj)... TV dnevnik (Lj).
TOREK, 14. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bgd). Ij6.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.35 Smučate s Karlom Schranzem (Lj). 17.50 E. Peroci; 2 + 2 = 4, barvna oddaja (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma, otroški film (Lj). 18.30 Kratek film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite; Študijska knjižnica na Ravnah (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Po sledeh oddaje - Tolminci (LJ). 20.55 Propagandna oddaja (Lj). 21.05 A. Ivanov; Sence izginjajo opoldne, barv. TV nadaljevanka (Lj). 22.05 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 15. JANUARJA; 10.00 TV v šoli (Bgd). 16.30 Smuk za ženske - barvni posnetek iz Schrunsa (Bgd). 17.30 Viking Viki, barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 IVIladi za mlade. Akademski plesni klub (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Po sledeh napredka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Film tedna; Solaris - I. del barvnega filma • (Lj). 21.20 Propagandna oddaja (Lj). 21.25 Miniature: J. S. Bach: Koncert za violino, oboo in godalni orkester (Lj). 21.45 TV dnevnik (Lj).
ČETRTEK, 16. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bgd). 16.50 Slalom za ženske, barvni posnetek iz Schrumsa (Lj). 17.50 Preproste besede: V grobovih nemih teh -barvna oddaja (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Mozaik (Lj). 18.25 Svet v vojni, serijski dokumentarni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 G. Chevallier; Clochcmerle -barvna TV nadaljevanka (Lj).
inDUSTRlJnmOTORlHH VOZIL
novo mESTO
mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTO
inOUSTRIJRfnOTORniH VOZIL novo mESTO
inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL
novo mESTO
Nirkovifi:
[svobodni republiki pod gorjanci fn njenem kirovskem junaku Nparju bakšetu
25
Rudeževa je sedaj iskala po gradu kurata Antona Šinkarja. „Vi ste duhovnik in se sklicujem na vaše dobro duhovniško srce," je ogovorila oboroženega mirnopeškega kaplana, „usmilite se Janeza Šiške!"
,,Mi se ne vtikamo v vaše gospodinjstvo, tako se vi nikar v našo vojsko," se je kurat nejevoljno razliudil. Pomolčal je in dodal; ,,Če bo Šiško še nosil glavo ali ne, je odvisno od mene in poročnika Kranjca." Surovo je staro graščakinjo skoro brcnil vstran, kot je Rudeževa sedem let pozneje, še vedno užaljena, sama povedala. (Marija Rudež, Gracarjev turn, 5. sept. 1949.)
Žalostna je stara grajska gospa zmajala z glavo, razočarana nad duhovnikovo robatostjo. Pa se vrne poročnik in ji pomoli list papirja s tremi vprašanji, ki so jili napisali skriti sodniki: kakšen značaj je Šiško, kakšnt; naloge je opravljal partizanom in kako se je obnašal nasproti grajskim?
Rudeževa je naglo odgovorila: Na Šiška je zelo lahko vplivati; bil je samo terenec; obnašal-se je vedno lepo tudi proti grajskim.
Na grajskem dvorišču so Janezu Šišku sneli vezi.
Marija Rudeževa je kuratu sedaj očitaje opo-nesla: „Komandant je boljši od vas," in mu s prezirom obrnila hrbet.
Šinkar si je na gradu zapravil svoj ugled, ko se ga je morala grajska hčerka Vita nekoč otresti z jasnim krikom ,,baraba!". Kurat je v zadregi zasukal oči in odvrnil, da ni to ničjiudega, saj se je nekdo v Svetem pismu tako celo pisal. Še . mnogo manj je bilo mogoče združiti s kako moralo, da kurat v bojih oborožen strelja in si lasti pravico odločati o življenju in smrti jetnikov
in je v tem slabši od malopridnega komandanta.
Sedem zvezanih kmetov, so okoU enajstih pognali na cesto. Okolico gradu so daleč naokoli zastražili. Strelce je vodil zopet Franc Pezdirc z Dolenjih Sušic, ki je ta posel opravljal že v Št. Joštu. V njegovem strelskem odredu so bili: po-žigalec Kramar z Grb v Šentjerneju; ošabni Anton Gorišek z Gorenje Brezovice; nekoliko omejeni „svinjski major" Matija Petrič iz M r še če vasi, ki je prišel k belim v gasilski čeladi inje vedno tekel ponjo, kadar je videl, da koga peljejo na morišče; potem devetnajstletni Vladislav Kotar iz Drage pri Št. Rupertu in Rudolf Lešnjak iz Gregorke pri Pleterjah, ki je osemletno osnovno šolo končal v prvem razredu, se naučil zapisati svoje ime, priimka pa nikoli, kot pravi njegov dobri znanec Verbič s Sel.
Bobičev hlapec s Prapreč je še vedno oprezoval okoli Gracarjevega turna. Koje sedaj videl gospodarja prihajati na vrvi iz gradu, je. tekel domov povedat, da jih ženejo v Novo mesto. Gospodinja je naglo pograbila nekaj popotnici in potem dolgo zaman čakala za cesto na Mokrem polju.
Zvezane jetnike so vodili komaj nekaj minut od gradu proti Mokremu polju^ nato pa krenili na levo v Rudežev boršt. V grapi v Ilovcih, komaj pol streljaja od ceste, sojetnike v gostih smrekah postrelili in s kopiti pušk do kraja pobili.
Medtem je narednik Cvelbar zbral na grajskem dvorišču vse, kar je ostalo živega na gradu, tudi neoborožene s podstrešja in jetnike iz hištrne. Bilo jih je kakih sto petdeset ali dvesto. Narednik je s papirjev, ki so mu jih izročili skriti sodniki, klical ljudi po imenili in jih urejal v tri skupine: prvim so sproti delili puške, druge, določene za ječo in internacijo, so zaprli v grajski stolp, tretjim, med njimi največ takili, ki so se pogumno branili belega orožja, pa je Cvelbar spregovoril: „Vi ste nezanesljivi. Vemo, da ste podpirali partizane. Ne smemo vas zadrževati, ker smo vas prignali s silo in niste prostovoljci. Če kdo želi k nam, mora v farovž in dobiti tam priporočilo, da je zanesljiv." (Franc VerbiČ, Sela pod Pleteijami, 13. jul. 1961 in 30. avg. 1964. - Jože Jarkovič, Cisti breg, 24. jul. 1961. — Janez Šiško, Tolsti vrh 7, in Franc Koželj, Loka 1,3, maja 1964.
Medtem so okoli dveh popoldne z gradu poslali oddelek legistov in jetnikov s krampi in lopatami pokopat trupla. Cvelbar še ni končal delitve množice, ko so sc z blatnim orodjem vračali pogrebci. Širile so se grozljive govorice, da ima
nekdo med pobitimi tako razbito glavo, da so se mu možgani raztresli. To mije pozneje, v septembru 1948, potrdil Jože Zamida iz Podturna, kije bil sam s pogrebci in povedal še: „Kasneje sem slišal, da je tistemu človeku rafal razbil obraz, je pa še živel in prosil, naj ga hitro ubijejo. Pristopil je nekdo in mu s puškinim kopitom razbil glavo."
Nesrečnik je bil sin starovškega mizarja Kosmača. Med pričevanji, ki jih je zbrala o sinovi smrti njegova mati, 5em našel tudi droben zapis: ,JCramar je izjavil, daje vse lahko potolkel, samo Kosmačev sin ni hotel crkniti, tako je imel trdo glavo/'
Drobižev z Golega je še zadnji trenutek, preden so ga odpeljali v Ilovce, napisal dekletu: , J'epi, ne pozabi na mene, dokler ne boš zvedela, da sem mrtev, me videla ali celo poljubila na moja mrzla usta. Potem pa, ljuba Pepca, me nehaj ljubiti!"
Odgovorila mu je v- drobnem zvezku svojih spominov že prej, koje že vedela, da ne bo nikoli bral: „Ubogo moje mlado srce, koliko trpiš. Grenke solze mi zalivajo oči, ko to pišem ... Albin še ni spolnil enaindvajset let."
Rusova je zvedela, da je dobil dva strela, v ^avo in v prsi. Potem so šli Albinovi znanci, ki' so mu vzeli življenje, še po njegovo novo harmoniko, „s katero se je Albin kratkočasil v mlinu, a sedaj so igrali skozi vas, kakor nakljub vsem vaščanom. Sramota!"
Trupla so legisti zakopali tako slabo, da so jih odgrebale in trgale divje živali. Grajska služkinja Rezka je videla psa, ki je nosil v gobcu človeško roko. Iztrgala mu jo je, skrila v predpasnik' in zakopala v vinogradu. Govorili so, da je roka po pokopu trupel gledala iz zemlje. Najbrž je prav Vrtačičeva skrivaj pokopala tudi človeško glavo, ki so jo kak teden po streljanju v Ilovcih videU na giajskem dvorišču. To je bilo tisti dan, ko je okoli gradu že drugič pokalo.
„Ljudje 50, vsaj pokopali bi jih lahko po človeško," se je hudoval stari Guštin z Mokrega polja, ki je imel tri sinove pri belih in bil ves ponosen nanje. Sam je šel nakopat zemlje na gomilo v Ilovcih.
Narednik Cvelbar je na dan pokola odbral iz množice trideset rojakov, ki so jili zaprli v šolo v Šentjerneju. Čez dvanajst dni, 5. oktobra, so jih izročili Italijanom, ki so jih poslali v ječe in inter-nacijska taborišča, kjer so jih mnogo pomorili, posebno z gladom na Rabu.
DOLENJSKI LIST
23
'oljno u le Šiško še zjutraj pošepetal: „Prosto-
I»MiSl ^ imaš časa, da izgineš."
e^an ne,!)' nič pomagalo," je potrt dejal Pra-
Res sA me pa 531114 P^ije^ "
ij prj,° mu bele patrulje doma toliko žrle živce,
knjjv e sam na grad, da je ves nemiren oblekel -
lapec m čeprav so mu domači branili.
conJ« tekei za njim in v skrbeh oprezoval
Krneči' kaj bo z g0SP0darjem.
ravkar ■ Pr°ietarec Janževič je že nosil puško, akal n f 2 v°jaško menažko stal pri kotlu in Jan>	ko so se vrgli nanj in ga zvezali,
igisti • v.1^U so pred petimi dnevi Zameščanovi i je , ltaiijani v Zameškem ubili brata Antona, PZnejei °m tesaril, njega samega pa štiri dni edaj So' !9: septembra, s silo vtaknili v legijo, iki 0(ji ^. iti inkvizitorji v svoji policijski karto-paft^a .V da je bil Jože Janževič nekaj mesecev °leti p. . ' ko pa so njegov oddelek v ofenzivi
Nave^^Hi razpustili, se je vrnil domov. tudje'^3 obsojencev je apatično čakala kakor i nekje1 Se, vdajo v neizogibno usodo. Očitno se leko člo ^ Zataknilo. V gradu je tekel boj za ,Srno?rt°»!eŠko življenje; za Šiškovo namreč, za [Stara -avrvi-
plobočnM^ ka S°spa Marija Rudeževa, po rodu Haste Sh ^ Tržiča in mati graščakinje fonta j/°ePpl-Ru de že ve, je hitela iskat koman-pladem, anjca- Prosila ga je, naj prizanese vsaj Pha, g .Sospodarju Janezu Šišku s Tolstega !tfoke lJ nu uslužbencu, ki ima majhne .,Sm0 ..
Zvrnil P^atelji," jo je beli poveljnik tfsorno ^ frete vtik^at *° S0 voiaškc stvari, v katere se ne

Navajeni smo služiti
,^nton* Glad, upokojeni krojaški mojster - svoj čas je bil upravnik krojaške zadruge v Kočevju - je zame pravi vzor človeka in komunista. Vedno je bil marljiv, pošten, tovariški, vendar se ga nihče ne spomni, nihče mu ne izreče priznanja. Partijski sestanek je zanj in njegovo ženo vedno nekaj svečanega, kot za vernike maša: lepo se oblečeta in gresta," mi je povedal naš kočevski kipar Stane Jarm.
Drugi, sicer krojač, pa je dodal: „ Vse to je res. Res^je bil vedno delaven, pošten, in to celo preveč. Nikoli nisem mogel razumeti, zakaj ni maral sprejemati od strank napitnine, in tudi nam ni pustil, da bi jo."
66-letni Anton Glađ je na moja vprašanja odgovarjal takole:
„Napitnina je po moje miloščina, ponižanje za delovnega človeka. Ce si nekaj zaslužiš, si lahko tudi zaračunaš, ne pa čakaš na miloščino.
Komunisti? Pred vojno sem živel 12 let v Beogradu. Lepo smo sodelovali krojači, čevljarji, frizerji in drugi. To je bilo pravo delavsko tovarištvo, ki se danes težko najde. Ce je bil nekdo sindikalist, je bil drugar, tovariš. Komunist pa je bil lahko le tisti, ki je bil za tovariše, delovne ljudi, za komunistično idejo pripravljen žrtvovati vse. Leta 1947 sem bil sprejet v KP. Bil sem srečen, počaščen in sem potem še bolj delal... Danes pa je za komunista glavno, da je pošten, delaven, tovariški, da pomaga odstranjevati napake. Danes je vse priborjeno, le dobro je treba vse najprej upravljati.
> Žal pa je med nami še preveč ljudi, tudi mbdih, ki so preveč navajeni služiti in se ne znajdejo kot samoupravljale/ .. . Vsak tudi preveč misli nase, ne pa, da bi prispeval skupnosti, katere del je tudi on. Jaz sem na primer takrat kupil svoj šivalni stroj in ga dal v zadrugo, drugi pa so bili bolj za > delitev, češ ,jaz delam,-ustvarjam, nekdo bo pa potem, ko bom jaz šel, vse to užival'.
Mladina ima danes vsega. Vendar tisti, ki ima vse, tega ne zna ceniti. Če človek ne izkusi slabega, ne ve, kaj je dobro. Včasih so nas vsi vzgajali, tudi sosedje, šola, danes, pa ne smeš mlademu skoraj nič reči. Tile hipi ji, mamila, kar je prišlo že skoraj do Kočevja, ni nič dobrega. Ni prav, da je za našo mladino vse tuje slajše in lepše.
Včasih fe bila propaganda in obveščanje zastonj oziroma skoraj brezplačno. Danes se vse draži. Televizijska naročnina bo kar 68 din, kar je za nas z majhnimi in srednjimi prejemki predrago. Odpovedati bom moral vsaj radio. . .
Delavsko samoupravljanje je v redu in prav. Delavci bi morali tudi sami ,spreobrni-ti' oziroma pokritizirati slabe delavce, na pa da to prepuščajo vodjem oddelkov. Ce bi vsi sodelovali»' samoupravljanju, nam ne bi bilo ničesar težko narediti oziroma doseči. Vse bi zmogli. Tudi če bi v samoupravi sodelovala polovica ljudi, bi bilo že lepo. Delegat, na primer, zdaj ne bo mogel nič, če ne bo za njim res ves kolektiv."
J. PRIMC
Kočevje: serija novoletnih vlomov
Vlomilci so obiskali cerkve in stanovanja, toda »iztržek« je bil majhen
Vlomilci so imeli v dneh pred novim letom in med samimi novoletnimi prazniki v Kočevju veliko dela, nepopolni podatki pa povedo, da je bilo uspeha veijetno zelo malo.
27. in 28. dccembra jc bilo vlorti-Ijcno v cerkvi v Kočevju in Stari ccritvi. Vlomilec je odnesel puščice z drobižem.
Od 31. decembra do 2. januarja jc bilo vlomljeno še trikrat v stanovanja v bloku Kidričevi 5, po enkrat pa še v Kidričevi 1 in Kidričevi 2. Vlomilec (ali vlomilci) jc v vseh primerih vlomil glavna vhodna vrata v posamezno stanovanje, pri čemer si je moral pomagati z nekim orodjem.
V Kidričevi 5 ni imel posebne-sre-če, čeprav jc opravil veliko delo; v dveh stanovanjih jc izpraznil vse omare, vse predale in pustil za seboj veliko zmešnjavo, našel pa je menda le 40 din in jih seveda odnesel. Kaže, da s plenom ni bil zadovoljen, saj je razbil v stanovanju Vilija Glada tranzistor in fotoaparat. V stanovanju Petra Sobarja denarja ni bilo.
ŠE JABOLKA IN FIGE
V noči na 6. januar jc bilo vlomljeno v shrambo osnovne šole v Dragatušu. Vlomilec je odnesel nekaj jabolk, suhih fig in čokolado, na polici pa je v kuverti našel tudi - 200 din. Denar je bil last kuharice Slavke Perko. Kdo je to naredil, .še " ni znano, vendar storilca iščejo.
HUDO POŠKODOVAN V BOLNIŠNICI
4. januarja je Jože Resnik iz Anž vozil z avtom čez Sotelsko in v blagem ovinku zagledal na sredi ceste pešca. Hotel se mu je izogniti, vendar ni mogel. Pešca je avto zadel, nakar je poškodovanec obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov, so šele drugi dan ugotovili, da je bil v nesreči hudo poškodovan 36-letni Franc Plevanc iz Mrtvic.
ŽABJE ZADEVE
Slišali smo, da v Ribnici pripravljajo ustanovitev društva žabarjev. Baje so pobudniki zaprosili ,,brate" iz Cerknice, kjer tako društvo že imajo, za prepis odloka za zaščito žab, ki bi ga nato predlagali v sprejem ribniški občinski skupščini.
Ribničani trdijo, da sta društvo in odlok potrebna zaradi zaščite žab pa tudi žabjih lovccv, saj nekateri ugledni ribniški občani - žabji lovci zaradi žabjega neznanja love v sezoni lova žab za v lonec celo krastače.
ŽE NA VARNEM
4. januarja.ob 10.30 so novomeški miličniki prijeli 21-letnega Ljubomira Skupka iz Dol. Suha-dola, za katerim jc bila v prejšnji številki Dolenjskega lista objavljena tiralica. Ker so dobili tudi mladoletnega J. je zdaj vsa trojka, osumljena več vlomov, za zapahi.

kaže pa da je odnesel nekaj malega zlatnine.
V stanovanju Jelke Žurga pa je bil gotovo najbolj razočaran, saj se jc komaj v.scljevala in ni dobil nič.
razen še zapakiranega nove^ pohištva. Nekaj ga je odpakiral in šel. Podobno jc bilo tudi v Kidričevi'1, kjer se Anton Tomšič še ni vselil v stanovanje, vendar tu vrat ni mogel vlomiti ali pa ga je kaj preplašilo. V .stanovanju Cirila Zupančiča v Kidričevi 2 pa je menda odnesel steklenico viskija in nekaj deviz.
J. P.

V kočevskih stanovanjih, ki so jih obiskali vlomilci za novo leto, je bil po njihovem odhodu tak nered, da so morali stanovalci za njimi pospravljati nekaj dni. Ukradli niso veliko, pač pa so nekaj stvari v stanovanjih delno ali popolnoma uničili. (Foto: J. Prime)
Strel bežečemu v lirbet
Nevarno je opravljati malo potrebo za vogali
Grozljiv] uboj
Leskovec pri Krškem: duševno' zmedena Kristina] Kozole je ubila svoj<. 15-letno hčerkof
Drap Košir z Brega pri Kočevju, vojni invalid, zaposlen kot operater v kinu „Jadran" v Kočevju, je 29. decernbra okoli 21. ure ugotovil, da mu je nekdo iz avta, ki ga je parkiral
PREVARANT NA OBISKU
Neznanec je pred novim letom ponujal v trgovini^„Tekstil" v Kočevju, nato pa še v „Planiki" „zlato" zapestnico. Poslo-vodkinja Nada Mihelič se je spomnila, da je prav tisti dan brala v časopisu o prevarantu, ki prodaja pozlačene stvari za zlate, po opisu pa je bil slepar prav tak, kot ta, ki je stal pred njo. Ko je neznanec videl, da ga sumljivo opazuje, je hitro izginil, tako da ga niti miličniki niso več našli v Kočevju.,
VOZNIK POBEGNIL
30. decembra 1974 se je na Cesti krških žrtev v Krškem zgodila nesreča. po kateri je voznik osebnega avtomobila Zastava 750 izginil. Iz smeri Drnovo se je peljala na kolesu s pomožnim motorjem Anica Jure-čič, stara 16 let, doma z Brega. Naproti ji je pripeljal neznan avtomo-bilist ter pred njo zavil v levo, pri tem pa jo je zadel in podrl, lludo poškodovano Jurečičevo so odpeljali v novomeško bolnišnico, pobeglega voznika pa iščejo.
SUM NA VINJENOST
30. decembra okrog 18. ure je proti Brežicam iz smeri-Bizeljsko vozil 48-letni avtomobilist Franc Balon iz Brežic. Koje v gozdu Dobrava prišel v levi ovinek, je naproti pripeljal z avtom nemške registracije 34-letni Franc.Kos iz Globokega. .Tega je ob prehitri vožnji zaneslo in je trčil v Balonov avto. Pri trčenju sta bila sopotnika v Kosovem avtu, Zvonko in Drago Kos, ranjena, da so ju morali odpeljati v brežiško bolnišnico, na avtomobilih pa je za 5.000 din škode. Voznika Kosa so preizkusili z alkotestom, pri čemer je balonček čez polovico pozelcnel.
meo kmom in hotelom, ukradel sončna očala in kontaktni ključ.
Domneval je, da se bo vlomilec vrnil in odpeljal avto. Zato je odšel domov, vzel pištolo (za katero ima dovoljenje) in postavil v zasedo pri avtu. Dragrf Košir je nato povedal približno tako:
„Opazil sem, da sta se avtu približala dva moška. En je sedel vanj. Pozval sem ju, naj gresta z mano na postajo milice, a -sta zbežala. Ker se na klice stoj nista ustavila, sem streljal za njima."
Pri tem streljanju je bil ranjen Jože Maver, star 33 let, iz (jornjih Pirnič pri Šentvidu nad Ljubljano. Krogla mu jc prebila ramo nad ključnico. Odpeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Dragu Koširju so nato miličniki.odvzeli pištolo, pa tudi vzorec krvi za pregled.
Metod Vidic iz Kočevja, jtar 18 let, ki je bil takrat z ranjenim Ma-verjem, jc povedal miličnikom zgodbo o tem dogodku, ki je bila precej drugačna kot Koširjeva. Zatrdil je, da sta šla z Maverjem slučajno tam mimo in da ni nobeden sedel v avto. Opravljala sta tam le malo potrebo, potem pa sta se preplašila, ko ju je Košir poklical k .sebi in nato streljal pred njima v pločnik. Zbežala sta in potem je bil Jože Maver ranjen.
Miličniki zdaj ugotavljajo in preverjajo, katera izjava je bližja resnici oziroma resnična.
J. PRIMC
2. januarja 1975 so Lesko^ ni šli v stanovanje 50-letne,i stine Kozole, ker se jim je zd sumljivo. Mati ,se je med praZ' vsa čudna potikala naokrog 15-letni hčerki pa ni bilo ne^ ha ne sluha. Ko so ljudje pri* stanovanje v Leskovcu t. Krškem, se jim je nudil strrfj prizor: na postelji je Ic^i 15-letna Veronika z odsel^f glavo. Takoj so poklicali miliR
Komisija, ki je prišla na dejanja, je ugotovila, da se je^ gični dogodek pripetil že nW dni prej. Našli so tudi mater 1® stiho Kozole, ki je tavala^ gozdu. Zločin je takoj priznp Vse kaže, da je Kozoletova p grešila uboj v očitni duše* zmedenosti, kajti v takem -stM se ni znašla prvič. Kot so niot izvedeti do zdaj, se je Ko^ tova že lani zdravila na psihiatf čni kliniki v Polju.	j
Kristino, ki je ubila sv<l 15-letno nezakonsko hčer Ve niko, so po nalogu preiskovali ga sodnika odpeljali v prif čimprej pa jo bodo poslali pregled k psihiatru, s---
POŽAR V TOČILNICI'
6. januarja zvečer je v Jak^ gostilni v Irči vasi nastal požar^ imajo trajno žarečo peč, ^ močno grela, tako da se je m lesena obloga sten, ogenj pa je tudi strop iz plastike. Doma#, ogenj na srečo takoj opazili ^ udušili, vendar je nastalo za V 10.000 din škode.	il

ZEPARJASTAV ZAPORU
31. decembra popoU so sevniški miličniki pi 36-letnega Selmani Šei in 30-letnega Hemdi brez stalnega bivališča dela. Ta dan sta namre^j Kolodvorski restavraciji' Sevnici iz suknjiča K. Sij Dol. Bbštanja ukr4 10.000 din. Tatvine mogla tajiti, ker so pri nji^ še nađi okrog 9.200 « ostanek pa sta že zapravi Prijavljena sta javnemu to* stvu, medtem pa je pre^ valni sodnik zanju odf^ pripor.
»Mrtva« lisica je pobegnit
Kako se je lovec prepričal, kaj je zvitorepk
ZDRUŽEVANJE PO REPIŠKO
*	Tovarni Hitrotkal in Hitro-šiv sta zrasli druga ob drugi, tako da so si lahko zaposleni kazali petnajstega v mesecu skozi šipe debelino svojih kuvert, druge dni v mesecu pa jezike, kajti med Hitrotkalom in Hitrošivom je vladala velika nevoščljivost, akoravno sta obe tovarni izdelovali različne izdelke in si nista mogli konkurirati.
•	Ko so v Hitrotkalu kupili računalnik za milijardo starih dinarjev, se je ekipa strokovnjakov iz Hitrošiva odpeljala za teden dni v Nemčijo in kmalu se je pred vrati Hitrošiva svetil nov in še večji računalnik, ki je bil seveda tudi dražji. Ce so na primer v Hi-
trošivu kupili nove šivalne stroje, je oddrvel hitrotkalski mercedes z delegacijo po še kvalitetnejše stroje, da se bo končno vedelo, kdo kaj zmore. Ko so v Hitrotkalu naročili študijo o izboljšavi tehnološkega postopka, so to izvohali v Hitrošivu in storili enako.
Potem se je nekega sončnega dne nekdo iz Hitrotkala spomnil, da bi bili stroški dvakrat manjši, ako bi se Hitrotkal in Hitrošiv združila. Tako v eno podjetje, z enim računalnikom, z enotno administracijo, z eno menzo, z enim direktorjem. Zamisel je prišla na svetlobo in oni iz Hitrošiva so se prijemali za trebuhe in glave, tako jih je dušil smeh:
„Da, zdaj, ko je hitrotRal-cem ,zaštekalo' bi se družili z nami, da bi jim pomagali s svojimi skladi splavati iz težav. Nismo tako ,zarukani', da bi nasedali njihovim bolnim fmtam."
In zadeva je za nekaj let zadremala, ni pa zaspalo tekmovanje med Hitrotkalom in Hitrošivom. Eni in drugi so nakupili vrsto pisalnih in računalniških strojev, dva službena avta, novi telefonski centrali, gasilske avtpmobile, zgradili pa so tudi nove skladiščne prostore.
Spet je bilo sonce in zdaj se je posvetilo onim iz Hitrošiva. Preračunali so, da ne bi bilo
neumno, če bi se Hitrotkal in Hitrošiv združila. Kmalu se je zadeva razvedela po Repičevi dragi in tokrat so se držali za trebube hitrotkalci: „So pa res pametni! Videli so, da izplačujemo trinajste plače, pa bi radi, da z na^mi sredstvi rešujemo njihov propad. Njihovo nesposobnost upravljanja. Naj si iščejo drugih bedakov!"
Tako je zadeva dokončno crknila, zaposleni pa si še kar naprej petnajstega v mesecu kažejo skozi okna debelino svojih kuvert, druge dni v mesecu pa jezike. Računalnika v Hitrotkalu in Hitrošivu pa sta izračunala, da bi se združitev še kako izplačala.
TONI GASPERIC
Lovec Peter Gornik z Vagovke, član LD Sodražica, je šel v nedeljo, 8. decembra, s člani te družine na skupni lov. Tiho in mirno je čakal pri Kaliču. Oprezal in poslušal je na vse strani, a ni bilo čuti drugega kot vike gonjačev, ki so dvigaji divjad in jo potiskali proti „štantom".
Tedaj je počilo na sosednjem štabu. Lovec Drago Kovačič je zgrešil lisico. Žival je divje dirjala proti Gorniku, ki jo je že spremlajl z muho. Sprožil je in jo obsul z dvema nabojema šiber, da je obležala. Z dvanajstletnim sinom Petrom, katerega že od otroških let vpejjuje v lovstvo, sta jo veselo in ponosno mahnila k mrtvi lisici.
„Oče, si jo? " je vprašal sin in se z žarečimi očmi zagledal v očeta.
„Sem jo, da, saj vidiš, da leži
mrtva," se je ponosno odrezal
Tedaj pa je sin opazil, da je^ začela dihati. Pobral je kol " pripravljal, da jo bo milostn" končal.
„Kaj boš s kolom? Saj vidi*, j mrtva!" ga je posvaril oče in ' odnehal.
Tedaj pa se je lisica pred njut nogami nenadoma dvignila, p°5' la na vse štiri, hušknila stfjj izginila v gozdu. Osuplo sta za njo, dokler niso prišli pogled drugi lovci.
Gornik je rdel v obraz. Zntfj je pojasnjeval, da je mrtva J oživela in mu je ušla jz rok. NI ne zadnji. Stara lovska resnica! je treba lisico, mačko, pra»i gamsa streljati, dokler mign lisica pa tudi migala ni.
Kaj bi Novo mesto brez kapiteljsk^ zvonika, ki tako veU^ dopolnjuje podobo našega mesta? Čeprav je na sliki videti, ^ ^ bi žeijav hotel odnesti zvonik, le ne gre za kulturno krajo, samo za igro fotografske kamere. (Foto: M. Markelj)
- av-va.: . -	. • '•	;
Portret tega tedna
•	•* 4 ■&'	-.'Ž
I
m
C/D
sam cums svm
ujjimmh
9. I. '75
29

. Pod naslovom „SAMO VOLI SO MOČNEJŠI! objavljamo na tretji strani priloge reportažo o Hasanu Suljiću, ki je najprej dvigal uteži z zobmi, pa so ga pripombe gledalcev v Parizu tako prizadele, da je potem začel sistematično vaditi posebno vrsto težke atletike.
y Ozalj smo šli gledat, kako si da Suljić razbijati skale na glavi in na trebuhu, kako si pusti zapeljati kombi čez trebuh, kako skače na črepinje in podobno.
Suljić pravi: „Vsaj sedem desetin, pri številnih točkah pa celo devet desetin, vsebuje tehnika, moč je samo ena desetina. Z malo vztrajnosti in mnogo vaje se lahko vsak nauči in zmore vse to, kar zmorem jaz . .
Toda: ali je vse to, kar dela Suljić, zdravo? Mu bo razbijanje skale na glavi povzročilo trajne posledice? Tudi o tem pišemo na tretji strani, kjer predstavljamo nastop Hasana Suljića.
DANES
«
I

s prvo letošnjo številko priloge uvajamo spremembo: gotovo ste že opazili, da objavljamo nasvete zdravnika, vzgojni In 'modni kotiček na sredini rednega Dolenjskega lista. Sredina priloge je odslej namenjena branju, sprostitvi, zabavi.
Na teh straneh bomo vsakih 14 dni objavljali ,,gosja peresa": najboljše prispevke naših bralcev v natečaju, ki smo ga razpisali ob koncu lanskega leta.
Razen tega uvajamo nove rubrike, ki jih bodo pisali Tone Fornezzi - Tof, Evgen Jurič, Toni Gašperič in Jože Splichal. Branje bomo popestrili s karikaturo, ki jo bo za vsako številko posebej narisal znani karikaturist Andrej Novak, kajpak pa bomo prispevke popestrili s fotografijami.
Del tistega gradiva, ki smo ga doslej objavljali na sredini, bomo v malce drugačni obliki objavljali še na drugi strani priloge.
25
DOLENJSKI LIST

DANES
■
mimm EmJjH
POPEV/
KARSKA
CIGANKA
Satira je pri nas dojenček, ki ga položi v posteljico že najbolj mila sapica; satirike, ki pišejo, lahko preštejemo na prste ene roke, satirične prireditve prav tako. Novemu mestu je pripadla čast, da je odprlo zapornice novemu satiričnemu kabaretu, za katerega je besedilo napisal znani novinar Tone Fornezzi — Tof, v njem pa nastopajo gledališka igralca Marjeta Gregorač (v zadnjem času se uveljavlja tudi kot filmska igralka, nastopila je v Pomladnem vetru in Strahu), Janez Ho.čevar-Rifle (televizijski kuhar za otroke itd.), „vnedeljozvečernik", kot mu pravi Tof, Marjan Kralj, Tof sam, za glasbo pa skrbi dn človek — en orkester Berti Rodošek (To še spijemo, pa gremo ... in množica drugih napevov).
Od nekdanje „Metle 66" sta tako ostala le dva, nova zasedba, ki deluje pod okriljem ljubljanskega Festivala, pa računa, da bo preživela dokaj časa. Novo mesto jim je bilo spodbuda: pred novim letom so pripravili dve predstavi, obe so poslušalci hvaležno sprejeli in obakrat je bila dvorana polna.
To potrjuje, da je satira iskano blago! Tof pa pravi: „Seveda, toda satirikov je malo. Morda je tako, ker so boljši šli v dobre službe in jim je všeč tako — pišejo pa nič več ne ... S satiro se ukvarjam že 10 let, za ta kabaret, ki mu sam pravim satirična lepljenka, ker slede točke
druga drugi brez povezave, sem napisal nekaj novih tekstov, uporabil pa sem tudi nekaj starih. Ne vem, kako se more to zgoditi: satira je po vseh zakonih hitro pokvarljivo blago, pri nas pa so nekatere po pet let stare bodice danes še vedno prav tako aktualne, kot so bile takrat!"
Veselimo se torej, da imamo vsaj to, kar zdaj imamo; Tofova skupina nosi simbolično ime, katerega delovni naslov je „V ponedeljek se lovimo". Vsi so namreč močno zaposleni, in ko so usklajevali termine, so ugotovili, da je edino ponedeljek dan, ko se lahko zberejo. Tof pa samokritično dodaja: „Potlej se pa še na odru lovimo. .." In ne misli pri tem, kdo lovi, pač pa, da precej improvizirajo.
Potem se vrneva na zanimivo vprašanje: zanimanje za satirične prireditve očitno je, satirikov pa ni (podobno je s humorjem, saj se vsi radi smejemo, nimamo pa tistih, ki bi nas nasmejali!).
Tof kima in pritrjuje, da res ni satirikov. Ampak zakaj jih ni? Takrat se pa Tof zvito nasmeje in ne reče ne bele ne črne..
On že ve, zakaj.
In če že satirikov manjka, dela Tof za tri. Od danes naprej ga boste lahko brali v vsaki P — na sredini.
„Maria Muldaur" album je že dolgo zlat in vse kaže, da bo postal tudi platinast, saj gre prodaja odlično naprej. Pevka, katere ime je na ovitku te zlate plošče, ni pričakovala uspeha. Bil je njen prvi samostojen album in prav s prvenci se rado primeri, da hitro potonjeno v pozabo. Poleg tega pa je Maria Muldaur svojevrstna osebnost v zabavni glasbi. Ne spada v nobeno posebno glasbeno smer, obenem pa je v vseh.
„Pojem eno in drugo, ker so vse te smeri v meni, so del mene," pravi Maria. Njen glas, ki je nežen, krhek, sladek, svež, enako dobro oživlja melodije na meji jazza, bluesovske, pop ali ročk skladbe, stare in nove. Morda je prav v tem čar Marijinega petja.
Maria Grazia Rosa Domenica d Amato, kakor se glasi njeno celo ime, se je rodila leta 1942 v Greenvvich Villageu. V svojih mladih letih se je navduševala za ročk and roli ter za beatniško poezijo. Nekaj časa je tudi pisala pesmi, toda ko je bila stara 18 let, se je vse njeno zanimanje preusmerilo v glasbo. Na Hunter High šoli, namenjeni intelektualno nadarjenim dekletom, je ustanovila pevsko skupino The Cashmeres. Nekaj časa je potem sodelovala z drugimi skupi-, nami, dokler se ni vrnila nazaj v Greenvvich Village, kjer se je spoznala z glasbenikom Geoffom Muldaurjem in se z njim kmalu poro-
čila. Odslej ji je življenje potekalo na številnih koncertih v raznih klubih in na televiziji, todđ' ves čas je ostala skrita v skupini. V tem obdobju je postala mati, kar pa je ni oviralo v glasbenem življenju.
Njena solistična pot se je začela šele po ločitvi od moža in njegove skupine. Posnela je že omenjeni prvi samostojni album, „da bi dobila nekaj dorobiža", kot je takrat Maria* menila. Toda uspeh, ki ga je album doživel, ji je do konca utrl pot samostojne pevke, raznolike in pestre. Čeprav je Maria lepa ženska in svojih čarov ne skriva, jih vendar ne uporablja, da bi njimi dosegla kratkotrajno in ceneno slavo-Dobro se zaveda, da same besede in pozerstvo ženske ne uveljavijo nič bolj kot resna zavzetost in delo na katerem koli področju.
Zaradi svojega načina petja in ker se ne more dokončno opredeliti za nobeno določeno zvrst glasbe, sodeluje z raznimi skupinami, svoje pa ne more najti, v nobeni namreč ne ostane dalj časa. Tako ji je nekako jusojeno, da nastopa z zelo raznovrstnimi glasbeniki.
Zadnje čase pa se kljub svoji želji po razno-^ vrstnem petju močno nagiba k jazzu. Preselila | { se bo v Južno Kalifornijo, kjer danes dela in živi lepo število dobrih jazzistov. Upa, da bo tam končno le našla svoj pravi pevski slog.
vemo v eseanju
MHrEOA
DOUCA


<
štiri ieta je v Novem mestu odprt atelje-boutique Bože Podrgajs in v tem času si je njen. lokal pridobil vrsto stalnih strank ter kupcev. Najnovejše izdelke, večinoma po naročilu strank, je Podrgajsova nedavno tega pokazala na večdnevni razstavi, kamor so zaradi majhnega prostora imeli gostje vstop z vabili. Pa tudi slučajni obiskovalec je bil dobrodošlo sprejet.
Slikanje fantazijskih vzorcev na tekstil v akvarelni aH tempera tehniki se je izkazalo za učinkovito zanimivost. Za tiste, ki ne želijo srečati ženske v enaki obleki aH enakem vzorcu, je to kot nalašč. Podrgajsova je razstavila tokrat obleke, ki so jih prinesle stranke večinoma za večerne priložnosti. Poslikala jih je tako, da je hkrati z vzorcem skušala skriti napake v postavi.
Svila, sintetika, volna so bile osnova za slikarijo. Zraven lahko stranka dobi barvno ustrezen in cenen nakit: pas, prstan, zapestnico, ogrlico, uhane.
Novost, s katero se je lastnica boutiqua tokrat predstavila, je reliefna keramika, upodobljena na sliki aH krožnikih, za dekoracijo stanovanj Novost so bili akvareli na svili in gvaš na svili ter tempera tehnika na platnu. Namizni prt in stenski sliki sta bili primer za opremo jedilnega kota. Tudi tempera na lesu je Boži na zadnja zamisel, namenjena kotičku na steni v sodobnem stanovanju.
Značilno za avtorico izdelkov je nenehno iskanje novega. Nove zamisli, nova tehnika. Serijske izdelave noče. In da je med ženskim svetom za take stvari zanimanje, je pokazal obisk razstave.
R. BAČER
Menda vsak pozna to rastlino, ki jo dan na dan uporabljamo v gospodinjstvo, ima pa tudi zdravilne t učinke. Peteršilj pomaga pri bolečinah in tesnobi v prsih. Pest peteršiljevega korena iri listja skuhamo v litru vode in tak čaj pijemo toplega trikrat na darrpo eno skodelico. To pomaga tudi zoper kamen v mehurju, pri krvavitvah iz sečevoda, bolečinam pri izločanju vode in pri zapiranju vode.	^
Tudi zoper otekline lahko uporabimo peteršilj, če z več
listi obložimo bolna mesta. Skuhani listi peteršilja v olju pa koristijo dojiljam, če jih bolijo prsi zaradi navala mleka. Na prsi naj polagajo skuhano peter-šiljevo listje v olju.
Še uši na glavi peteršilj učinkovito preganja. Ce dovolj zrn bubic peteršilja skuhaš in s tem odcedkom namažeš glavo, bodo uši izginile. Pa še ni konec koristne uporabe peteršilja v zdravilstvu! Če tri svežnje peteršilja očistiš, čez noč namočiš v vodo, tedaj ta voda zdravi bolezni oči in kratkovidnost.
Oči je potrebno izpirati trikrat j na dan. Če pa komu zateče lic® od zobobola, tedaj pomag® obloga iz peteršiljevega listja, ga malo poparimo v vreli vodi» nato ga polijemo z oljem-Oblogo menjamo trikrat n8 dan.
Peteršiljevo listje pa z^f pomaga pri čebeljem piku. C® pičeno mesto dobro masiramo ^ peteršiljevim listjem, bolečin' in nevšečne posledice pik^ izginejo.
IVAN MASTINŠel^
PREIZKUŠENO
doma:
TLJUJENKA
Marija Klobčar je - kvalificirana kuharica s srednjo gostinsko šolo v hotelu Metropol v Novem mestu. Za nedavno kulinarično razstavo je pripravila domačo tlačenko po naslec;!-njem receptu:
Skupaj skuhamo svinjsko meso: glavo, svinjske kože, ledvičko, vranico in srček.
Ohlajeno zrežemo na kocke, dodamo pa začimbe: sol, poper, strti česen, klinčke in cimet. To vse skupaj zmešamo in dodamo juho, v kateri smo kuhali meso.
Pripravimo svinjski mehur in ga natlačimo s to maso, nakar ga zašijemo ali zašpilimo. Tako napolnjen mehur kuhamo v
slani vodi slabo uro. Da do"j . tlačenka lepo obliko in postaj obstojna, jo obtežimo.
Tlačenko pripravljamo P0" sebno na Dolenjskem v ča^j kolin. Ponudimo jo kar tako čebulo, lahko pa jo na manj* koščke zrezano pripravimo solati.
26
DOLENJSKI LIST
MM
MM®
Mg
MMM
° J®	začetnik, je gostoval v Parizu:
i® vadil, da je potem pred številnimi S alci lahko dvignil 252 kg — z zobmi. Nekateri ^ ^^dili, drugi so rekli:,,Surova balkanska sveti	Suljič se je zaklel, da bo vsemu
atr k	da so zai njegove težkoatletske
kot jih sam imenuje, pomembnejše od Dra ■	znanje in tehnika. Sam'o sebi
tiJl'.J® pogled ne ravno silak, ki se s težko Dn °	od 1951. leta, da je uspel,
težk*^ J® 'Z Bosanske Krupe, s pomočjo svoje ® atletike pa je prekrižaril domala vso
IDos^'^r'	pove, da so ga v Nemčiji
televizijiceluloidni trak in ga predvajali na
inem^^^ dnevi se je ustavil tudi v Oziju; v meglena	opoldnevu je pripravil svoj nastop na«:t I dvorišču. Mimogrede je povedal, da je - do ^ Sovjetski zvezi, kjer je prišel vse st ®'^^» in posebej je poudaril, da v pro-ici^a'^' deželi posvečajo takim atrak-inast^ Suljič je pozorno pripravil svoj kat ^ saj je bil na meji Dolenjske, na Koč'^°*^ vežejo lepi spomini. Več let je živel v ta^j^i^'.'^®d drugim je igral tudi nogomet pri Nove ^ Rudarju in je nekajkrat gostoval v Elan '^®^^u, ko. so se Kočevarji pomerili z
predstuun
®b zntne
Petih^i°'e Pr3V'	.»Zjutraj vstanem ob pol
slučajn" nared'm običajni obrok prostih vaj. Če drugj d n'mam nastopov, potem vadim vsak privošči' V8^ kot en c'an P°čitka sj ne smem
mojem' u8- ^°^em ostati v dobri kondiciji. V naredi« p 'cu n' popravnega izpita: napako to atraicf3^0 enkrat! Poudariti pa moram, da za moč k fVn° težk0 at'etiko ni toliko pomembna Potem ^hnika. Če bi izrazil v odstotkih, ^fiioln6^ odstotkov tehnika in spretnost,
Bi Du«tr0t,<»OV pa odvisno od moči!" . 9'avo ar ' ^6Z vas zaPe'ie avto? Bi si dali na tolčejo tno s'<a'0 'n nar°čil'» naj z macolo glavi)? y° n'ej (Po skali, hkrati torej tudi po Programi e.-'n P°dobne točke ima v svojem
Ozlju. i>u,jič. Oglejmo si raje, kaj je pokazal
• - — * 0
zuijoniE teleza
vaja. Vsak udarec je potrebno ublažiti z nogami; kolena so upognjena, stojim na prstih. Da pa zaradi udarcev ne bi trpeli možgani, je potrebno imeti močno odprta usta."
na kolena kot popustil. Seveda proti d*fl voloma človek nima upanja na uspeh: vsek4| bi me raztegnila, da bi hitro moral popustiti."
Točka številka ena: zvijanje železa na vratu. Dva kovinska droga debeline 20 mm in osem ljudi, na vsakem drogu po štirje. Preizkus moči vratnih mišic, ker ljudje zvijajo droga. Uspeh: v črko U zvita droga na vratu junaškega Hasana. In njegov komentar:" z navadno telovadbo vratu (gibanje glave v krogu) lahko človek pridobi v vratnih mišicah tako moč, da zdrži z vsake strani po 750 kg teže!
drabljenjE
hamna
Točka številka dve: drobljenje 20 kg težkega kamna iz granita na trebuhu težkoatleta. Poklical je dovolj močnega prostovoljca iz vrst gledalcev, da mu je s 7-kilogramsko macolo razbil skalo na trebuhu. Najprej se ni hotel nihče javiti, boječ se za trebuh pogumnega atleta. Potem se je opogumil fant in z nekaj udarci razbil skalo na Hasanovem trebuhu, Hasan pa je hip pozneje veselo skočil s tal in pojasnil: ,,Z vztrajnim treningom trebušnih mišic si človek te mišice tako podredi, da so sposobne prenesti celo do tri tone trenutnega pritiska. Kajpak mora tisti, ki to poskuša, znati amortizirati udarec; torej se mora malo usločiti, hip preden zapoje macola. Pri tej vaji je potrebno pravilno vdihniti zrak in ga v sebi stisniti."
Točka številka tri: drobljenje 30 kg težke granitne skale na glavi. Hasan si podloži v štiri gube prepognjeno odejo, da se mu ne prebije koža na glavi, postavi fanta, ki mu je prej razbijal skalo na trebuhu, na klop; skalo mu postavijo na glavo in potem gre vsa zadeva po enakem postopku kot pri razbijanju kamna na trebuhu. Gledalci si oddahnejo, ko gre skala na dva kosa, Hasan pa se smeje: torej je še živ. Potem pojasni: „Tudi pri razbijanju kamna na glavi je pomembna
pad kombijem
. Točka številka štiri: Volksvvagnov kombi, težak okroglo dve toni, zapelje čez korenjakov trebuh, kajpak po lesenih deskah. To je točka, ki ima običajno največ občudovalcev: Hasan leži na tleh, dve deski ima položeni čez trebuh, da lahko avto z levim sprednjim in zadnjim kolesom zapelje na njegov trebuh in potem odpelje z njega (Hasan pravi: „Prav tako lahko zapelje čez moj trebuh tudi traktor!"). Prvo kolo pritisne s težo 450 kg, zadnje kolo je za 200 kg težje. Vse je odvisno od spretnega zadrževanja zraka. V OzIju je zemlja, na kateri leži Hasan, malo spolzka in desno stran kombija je zasukalo prav takrat, ko je bilo prvo kolo čez Hasanov trebuh. Kolo je zakopalo v spolzki zemlji, Hasana je prevrnilo in še ena od obeh desk ga je udarila po rebrih — vendar se je vse srečno končalo. Hasan pravi: „To ni nič posebnega in tudi nič bolečega: ko se napnem in zadržim zrak, me lahko brez bolečin nekajkrat obrne, ko avto pelje z mene. In pove, da je bil v resni nevarnosti pravzaprav le enkrat, kotnu je pijan šofer traktorja nerodno zapeljal na trebuh. Ampak za strah ni bilo časa, na^rečo pa Hasan ni vedel, da je šofer pijan.
soma uolou ne
Točka številka pet: zadrževanje desetih ljudi s pomočjo dveh obročev. Preprosta zadeva: na dveh močnih vrveh sta pritrjena dva obroča, ki si ju Hasan natakne na roki. Na vsako vrv se obesi po pet ljudi in skušajo raztegniti Hasanovi roki. Zmagovalec? Nepotrebno vprašanje: težkoatlet!
Zbranemu občinstvu po predstavi težkoatlet veselo pojasnjuje: „Pri tej disciplini je najbolj očitno, kako tehnika premaguje moč. V Metkoviću sem se pomeril z desetimi atleti, ki so bili prvaki v vlečenju vrvi na tradicionalni televizijski prireditvi Jadranska srečanja. To so bili besni, ko sem vseh deset prevrnil po tleh! Enako kot deset ljudi lahko ukrotim dva fička, dve katrcl ali dva para konj. In veste, v čem je skrivnost uspeha? Vedno ena stran prej potegne od druge. Moja naloga je le, da to vidim in da potem ustrezno ukrepam: tako lahko držim ravnovesje, ne da bi se bal, da me bodo raztegnili. Tisti, ki nima v roki potega in se mora še boriti za ravnotežje, ni dovolj močan!
Tako lahko premagam praktično vse — edino vol je tisti, s katerim se ni mogoče kosati. In veste, zakaj? Ker vol nikoli sunkovito ne potegne, pač pa se ukoplje in vleče; prej bo padel
na trepinje-bas
Točka številka šest: skok s približno metra višine na tla, ki so bila gosto posuta s črepinjami. To je točka, ki jo dostikrat prikazujejo cirkuški artisti, da bi pokazali, kako so vzdržljivi in kako lahko premagujejo vse težave. Hasan Suljič jo pokaže zaradi tega, da dokaže, da je v njej samo zvijača, medtem ko so v njegovih točkah potrebni znanje, moč in pa zlasti tehnika. Kakšen je skok bosega človeka na črepinje? Potrebno je skrčiti prste in doskočiti tako, da rK)ga zdrsne po črepinjah, ne pa, da pade človek na noge zvrha. Suljič pravi: „To je cirkuška točka, ki se je je brez težav mogoče naučiti v petih minutah."
In je skočil z metra višine na črepinje ter pokazal gledalcem, da se ni nič urezal. Podplata sta bila polna črepinj, ki jih je potem skrbno pobiral z nog. In ob pobiranju se je mimogrede porezal v prst — na roki. „To je zaradi nepazljivosti!" je zavzdihnil.
Po predstavi je povedal, da hodi veliko po svetu in da neprestano, gostuje tudi pp naši domovini. Več gostovanj je napovedal tudi na Dolenjskem; pravi, da bo prišel v rwslednjih tednih.
Še zlasti ga mika v Kočevje, kjer je preživel več let.* „Stara ljubezen ne zarjavi!" je dejal ter svojemu pomočniku naročil, naj pripravi vse potrebno za odhod. Nekaj minut pozneje, ko so bile vse priprave končane, se je še enkrat pustil otipati otrokom, ki so preizkušali jeklenost njegovih mišic, češ kakšen silak neki mora biti ta človek.
Hasan Suljič pravi, da je vse odvisno od tehnike.
Martin Krpan je bil drugačnega mnenja: razgleda! se je bil po Dunaju, potegnil za rep vse cesarjeve konje in odločno povedal, da zaupa ie svoji kobilici. Cesarici je posekal najlepšo lipo, dal Brdavsu priložnost, da je zmolil en očenaš, potem pa mu je ročno, odsekal glavo in se napotil nazaj v svoje kraje tiliotapit sol; samo cesar ga je pozdravil, minister Gregor pa ni rekel nič.
Mislim, da je bil Martin Krpan močnejši človek od Hasana Suljića, a je vendar samo enkrat pred množico pokazal svojo moč — brez tehnike, kot je menil Brdavs, ko ga je še gledal, kako vleče noge po tleh, ker je bila kobilica premajhna.
Otroci so zlezli.tudi na drevesa, da so si ogledali, kako si da Hasan Suljič na glavi razbijati skalo ali kako pusti, da mu avto pelje čez trebuh. Martin Krpan je s svojo močjo rešil cesarstvo, Hasanu pa je to zaslužek.
Bolj ko tehtam Suljičevo početje, bolj sem prepričan, kako so imeli Panžani prav in kako pravzaprav le potrjuje Darvvina: človek in opica imata Istega prednika ...
J.SPLICHAL
snmouou
somotma
I

Sandro Botticelli: Simonetta Vespucci (detajl) - Sandro Botticelli, s pravim imenom Alessandro di Mariano Filipepi (okrog 1445 1510), je živel zvečine v Firencah in delal za družino Medici. V letih 1481/82 je v Rimu naredil tri freske v Sikstinski kapeli Botticcelijeve slike so navdahnjene z nekim posebnim zanosom in melanholijo. Po naročilu Lorenza Magnifica je prvi od italijanskih slikarjev naredil risbe za Dantejevo Božansko komedijo, ki so bile reproducirane v bakrorezih v izdaji leta 1481.

Ime mu je Tone, piše se Fornezzi, sliši na TOF, doma pa je domala v vseh slovenskih časopisih. Odslej bo imel svoj kotiček tudi v naši prilogi. Za uvod — sam pravi, da za ogrevanje — je napisal nekaj aforiz-mov, nekaj tudi rahlo dolenjskih. „Prihodnjič gremo pa zares!" trdi že danes.
Edina razlika med reveži in proletarci je v tem, da revežev nihče ne sili, naj se združijo.
Kar se Janezek nauči — je dovolj za Nemčijo!
V tujini naši državljani s fakultetno izobrazbo opravljajo fizična dela - doma je pa ravno narobe .. . ^
Če bi že med vojno v partizane vsak pripeljal po dve priči, NOB ne bi trajala štiri leta!
^5^ ?#/' y '''

ooreittmjb
Od genija do norca je samo en korak. Imeli smo genije, samo preveč smo korakali.. .
Tovarna Krl<a se s svojimi izdelki učinkovito pojavlja v jugoslovanskem gospodarstvu, ker izdeluje tablete proti glavobolu.
Predlagam, naj režiser Matjaž Klopčič začne sodelovati z novomeškim Novoteksom — da bi bile njegove igralke vsaj delno oblečene...
Pričakujem, da se bo sevni-ška tovarna Lisca združila z gospodarsko zbornico, kajti ženski modrčki in gospodarski referati imajo iste cilje: hočejo prikriti dejanskp stanje!
Mapjeti Vrabec ni treba na izlet na Dolenjsko, ker pade tudi brez cvička ...
Halo, je tam podjetje?
—	Da, kaj bi?
—	Tovariša generalnega, prosim.
—	Žal ga ni. Službeno v Nemčiji.
—	Pa njegovo tajnico. Bom se z njo pomenil.
—	Tovariša generalnega tajnica je tudi v Nemčiji. Vedno potujeta skupaj.
—	Kaj pa tovariš komercialni? Morda bo on kaj vedel, kako je prišlo do takšne pošiljke?
—	Nimate sreče. Tovariš komercialni je odlete! na Poljsko. Kupuje elestiko ali nekaj podobnega.
—	Pa mi dajte k telefpnu tovariša tehničnega.
—	Trenutek. Skočim ponj. Počakajte pri aparatu.
—	Počakal bom.
—	Halo, povedali so mi, da je tovariš tehnični v Kranjski gori na nekakšnem seminarju.
—	Bi potem lahko govoril z direktorjem prodaje? ^
—	Na koledarju ima napisano: dopust. Veste, izrablja še lanskoletnega.
—	Pa poiščite šefa proizvodnje, prosim. Zadevo moram urediti.
—	Šef proizvodnje je na bolniški. Polomil si je levo nogo, ko je smučal v Avstriji. Saj pravim, nimate sreče, tovariš.
—	Je kje pri roki vodja temeljne organizacije združenega dela?
—	Žal/ ne. S tovarniškim sekretarjeiii; odpeljala v Ljubljano na sodišče zaradi", cije naše firme.
—	Potem bom pa govoril s finančnimj jem.
—	Bojim se, da ne boste. Tovariš finai», rektor je že dva dni s predstavniki bankef Dubrovniku. Skupinski izlet. Nagrada za C trud.'
—	Za vraga! Potem me z vežite z vratarje"
—	Nemogoče, tovariš. Vratarja nimatflf ^tednov. Prejšnji je šel v pokoj, na razpis^ nihče javil.
—	Ob vsem tem se resnično več ne čud mi pošljete takšno blago, tovarišica. Vser zano, na pol raztrgano.
—	Morate nas razumeti, tovariš. Več dni električnega toka. Vseskozi crkava. Pol® imamo svinjsko umazano vodo. Pravi kadrovske spremembe pa težave na carini mite, da nam ni lahko. Morate nas razume''
—	Skušam...
—	Ni nam lahko, ne. Pa podražitve. gre gor.
Razumem. Bodite toliko prijazni pa' vejte, s kom sem imel čast govoriti.
—	Ni omembe vredno. Dvignila sem ko je pozvonilo. Čistila sem pisarno tov mercialnega, da ne bo vse nastlano, ko se Poljske.
DOLENJEC VUUBUAl.


1
Najprej malo uvoda.
Roko na srce — tudi v meni je malo Dolenjca, moja babica je bila doma tam s Ku-reščka, za katerega pravijo, da je že na Dolenjskem. .
Naprej: cviček rad pijem. Slaka poznam, v Novem mestu sem že bil, v Šentjerneju sem že bežal... no, ni to dosti, da lahko trdim:
„Za Dolenjsko sem ekspert!"
In sem res! Pride, denimo, k meni v Ljubljano moj prijatelj Dolenjec in ga povabim v bife. Mu pravim:
„Boš MAR VIN? "
„Raje bi cviček," mi odvrne.
Pravim mu, naj pije, kar dobi, da mu bo usta na kislo potegnilo, pač potem, ko bo plačal.
In ga dražim naprej:
„Ej, si videl vse te visoke hiše? Pa ta promet, a? **
„Prav vam je, da morate tu živeti," mi odgovarja in dobrosrčno dodaja, da so se mu vsi ljudje, ki niso Dolenjci, že od nekdaj smilili.
Pa se ne dam in mu vrnem:
„Kako se že piše tisti vaš direktor v IMV? "
,,Levičnik," mi odvrne.
„Ali zaradi tega izdelujete katrce z levo roko? "
(To o levi roki lahko dokažem, vozil ^ j namreč z novomeško katro in vrata tako* jajo", da mi lahko kakšen suhec med vo ^ ven pade.)	j(
Moj Dolenjec pa se le smeji in kar čuti^r v svoji hudomušni buči nekaj kuha. Ko po'vabil v Novo mesto, bom moral biti hu<^ vo previden.	'	((
Rad bi ga razveselil, pa mu povem ša'°: * „Dolenjci so sklenili, da bodo začeli s|U.( mom bolj na široko. Zgradili so hotel inff ki je prvi vstopil v apartma, je v kopalnic' f opozorilo:	p
„Pri montaži toplovodnih naprav v fl? t hotelu je prišlo do manjše napake. Zato '* pe, ki je označena, da iz nje teče topla v teče mrzla. Pač pa je napis na drugi pipi Pr' len."	i
On pa nič, še smejati se noče. Da ^ dem, pravi.	0
Prav, pridem. Prihodnji teden bom v ~ vem mestu in potem vam bom opisal, sem se imel na Dolenjskem.	j
O, bom previden, bom, saj vem, kak^j selje je na kmetih, če pride meščan. Ce šem „meščan", potem mislim res „meščaf1 ^ ne morebiti „Novomeščan".	J
Toliko za začetek, pa lep pozdrav od v*
honorarnega Dolenjca	*
<
MESMiANNAlHKLElUSKEii
71rlllW I ■ Wb B H SR
poac
:sfkmiastrain
^JUTV-^mc_
pržala i Poz'm' m sne9 je ležal krog in krog. '° vasi .Samo P2*3 O3*. ljudem dovoljna, od vasi i,tanes V 9r»ta^at še ni bilo tako cest kakor dan-e^amo hi'*1 ^aS'^ t0 vse drugače seveda, saj e\ ;e ^ a bogu, cesto do vsakega zelnika. Ne-Co stotr" *-° 02gaz' na svoji kobilici nekoli-'°2;na°V S°li; kar mu nasproti prižvenketa lep peljal vt ZU Je pa ^del cesar Janez,ki se je ravno Aidi nj Drst' ^rPan je bil kmečki človek, zato ga Pdkriti Pozr?a'; pa sai ni bilo časa ozirati se; še n tovor 8 n' UtegrV'' temveč prime brž kobilico jfle p0Hri2 pa i° prenese v stran, da bi je voz rta-li? R'i te'. ^ ^rPana to kaj mudilo, prestaviti''°TmU J8' ^kor komu drugemu stol f* in kak u ako 'e p'sa' 1858. leta Fran Levstik.
Bi|0 i^ ' ^.an?s napisal? Preberimo:
pzka na;, P02'1™, sneg je ležal krog in krog in Krpan v ,e.držala od vasi do vasi. Peljal se je |0e|je ^ |ev°!em marcedesu, kar mu naproti pri-pjem, k; p ,avto; sam cesar Janez se je peljal v >ravkar nak '8- na,T,eni! v Trst. Krpan, ki je bil ni n02n .Upi' pr' zdomcih nekaj tisočev mark, ^ se ni nt a S3' n' ^asa oz'rati se, še odkri-i'-Vcgai . e9njl — hrabro je zapeljal v jarek in ^ka'mi : R0 *oduie svoj avto. Nič hudega: z P0 bo brp7 «■ 'mel ^udo ,eP zaslužek, tako popravi-
Cesar ?Žav Ponesel.
lvtomobHu ^ p°bara, kam se pelje v tako lepem Cakor vsak aj8 ^met'.b, Krpan pa urno odgovori :er' sem bil!''°pek' k' Ve* kal pr3v': »Pr' stari ma-Pesu všeč ' h sar' mu ie bil človek v marce-/aben zan r i prav,: »Kako da si avto tako v Posti kon! "5 ^es n' dost' Pr'da' 3 ima vendar skrivnih ^ rpan se Z3reži ob misli, da je v avtu a Pravi: kotičkov, kjer lahko marke tihotapi, a ne kj*' es "i™3 toliko konj kot vaša limuzi-93 zamenjal za noben denar!"
Zakaj pišem o tem doživljaju, niti sam ne vem. Nekaj me sili, da moram z besedami izraziti vse tisto, kar se je v usodnih dneh mojega mladega življenja dogajalo. Pa ni bilo nič pomembnega, nič tako izrednega, da bi se razlikovalo od tisočev vsakdanjikov-v našem mestu! Samo meni se zdi, da je v vsem dogajanju ležala velika pomenlji-vost in samo meni je dogodek pomemben.
Štel sem jih dvajset, dve ubogi desetletji življenja. Pravijo, da ju skoraj ni vredno šteti v celoti bivanja, toda jaz sem prepričan, da se v teh letih dogodi več kot v vseh ostalih: naše življenje ne bo nikoli več tako polno, tako prežeto z uničujočimi čustvi, ki nam barvajo značaj tja v pozno starost, kot prav v teh presnetih dvajsetih letih. Prav toliko pa sem bil star, ko sva se srečala.
Nji je bilo šestnajst let; premalo in preveč bi dejal. Skusila je življenje zrele ženske, čeprav to še ni bila, čutila je še kot otrok, a to ni več bila.
Spoznala sva se v gneči vsakdanjih ljudi, od plesa in alkohola znojnih, od svojih propadlih sanj ožganih. Ona je bila nacejena nekakšnega likerja, jaz sem blodno meril stene z vročim utripom kdove katerega vinjaka v želodcu. V vsem prostoru sva bila edinstveno osamljena — vsi ostali so bili v gneči doma, bili so si dobro znani v svoji propadlosti, samo midva sva nebogljeno tipala skozi mrak in zadah skupnega veselja.
„Punči!" sem grknil in povaljal težki jezik v ustih. „Me imaš kaj rada? "
Pogledala me je tako žalostno in samotno, da me je za hip presekalo čudno spoznanje — skupaj sva preživela že tisočletja, zaprta v temo brez-čutnosti, nikoli spoznana, nikoli občutena — toda preblisk je minil. Pijanost me je mehko ovila.
Ne spominjam se vseh tistih krulečih besed, ki sva jih valila v obup brezdelja. Spominjam se samo jasnega hotenja, da hočem z njo združiti sa-motnost svojih poti, ter nejasnega upanja, da je
PRAZNE
ŠKATLE
ona in samo ona tisto bitje na vsem svetu, s katerim lahko živim brez lupine vsakdanjega videza, čist in gol kot novorojeno dete.
Res, ne spominjam se besed, a vem, da so bile tako presneto vsakdanje, ker drugačnih nisem znal govoriti. Njene tudi. Toda skozi nepotrebno navlako besedičenja sva se razumela ... ali pa sva samo začutila, da najini hotenji presegata to, kar so govorila usta.	^
Tako naju je gneča ljudi izvrgla v samotno ulico za neka vežna vrata, kjer so se kopičiH prazni zaboji in škatle. Divje, brez vsakega premisleka sva se predala mraku in drug drugemu. Najino opletanje med neuporabno leseno in kartonasto šaro je bilo podobno boju enako močnih živali. Nikakršne naslade nisem čutil, ko se mi je predala. Veliko bolj močno je bilo čutenje, da sva na smrt ranjena zgrmela v prepad, ki sva ga v zaslepljenosti spregledala.
Potem je sledilo tisto pacasto zavlačevanje. V trenutku sva bila sita drug drugega, a nisva se upala raziti kar tako. Še sva se objemala, toda z občutkom, da sva prejšnjemu dejanju to dolžna, da tako mora biti, kajti sicer bi vse skupaj ne bilo prav nič drugače, kot če se gonijo psi.
Ko sva odšla na ulico, obsijano z mrtvo lučjo mestne razsvetljave, sem opazil, da krivi usta v jok. Presneto jasno mi je bilo, da ne zaradi pravkar minulega. V njenem kremženju so se kazale črte, ki bodo čez nekaj let zaorale v njen obraz kot gube, samo nihče jih ne bo znal prebrati tako jasno, kot sem jih lahko tistikrat prebral jaz v njihovem nastajanju.
„Vedela sem, da bo tako... Še vedno je bilo .. je tiho dejala.
Nikoli več nisva spregovorila besede. Se v oči si ne upava pogledati, kadar se srečava na ulicah našega mesta. Sicer pa je vedela, da bo tako... Še vedno je bilo....
MATEJ

Cesar si misli: to velja, da bi se zapomnilo — In veli pognati.
Minilo je potem leto in preriekateri dan. Krpan je še zmeraj tihotapil marke, kar pride v cesarsko mesto silna nadloga, inflacija po imenu. Vsi pametni ljudje cesarstva so se spustili z njo v boj, a kdor se je skusil z njo, gotovo je bil zmagan.
Bali so se, da ji nihče več ne more biti kos, ko se spomnijo Krpana. Cesar pošlje ponj. Vse cesarstvo je žalovalo, saj ni bilo nikogar, ki bi znal pošasti odrezati glavo. Krpan je bil zadnje upanje: ker so vedeli, kako ga potrebujejo, ponudili so mu daljše bivanje v prestolnici in mu povedali, da mu bodo dajali ves čas, kar bo pri njih; dve krači, dve četrtini janjca, tri k9pune, in ker sredice ni jedel, skorje štirih belih pogač, z maslom in jajci omešenih; vino je imel pa na pravici, kolikor ga je mogel.
Krpan gleda in kima ter se smeje zraven, ko mu cesar pripoveduje, kako ga kanijo postreči. Na koncu de Krpanu: „Ko boš dovolj spočit, pojdi nad inflacijo in reši nas vsega hudega."
Krpan zaskrbljeno vpraša: „In tolko dajete vsem, ki vam pomagajo pobijati inflacijo? " Ko cesar prikima, veli Krpan naslednji recept: „Odslej vsakemu samo polič vina, kruha in sira!"
Tudi sam je odklonil ponuđeno, vrnil se je na Vrh pri Sveti Trojici in kmalu je prišlo za njim pisanje, da je bilo to pravo zdravilo za inflacijo. Sam cesar se mu je prišel zahvalit, Krpan pa izgovori zadnje besede pred cesarjem: „Ko bi se spet ■ oglasila kaka inflacija, saj veste, kje se pravi na Vrhu pri Sveti Trojici."
Krpanu pa so dali pismeno dovoljenje za črno borzo z markami.
f I f f I J
'^/////^^^	fo*'; ^k \ W mm
mL ^J\ 4j % I ^ f Jp ■Mil i f * VL I
M < 1 rj j t M
B

flP9
mmkmtiM
KffiP
Boris Lavrič ir Kranja, Uit Militi mehanik v tamkajšnji Iskri, sodi med najmlajše slovenske samorastnike. Čeprav je vedno rad slikal, se je intenzivno začel ukvarjati s slikarstvom šele 1969. Njegova pot samorastnika se je začela pravzaprav naključno: v časopisu je videl razpis za razstavo v Trebnjem in je poslal nekaj svojih del. Žirija je tri njegove slike objavila. Lavrič je tako prodrl v trebanjski krog in še isto leto so ga povabili tudi na tabor, vsakoletno srečanje samorastnikov v Trebnjem. Po tistem je sodeloval še leta 1971 in galierija v Trebnjem ima v spomin na dvoje udejstvovanj Borisa Lavriča dvoje njegovih del: Njen svet in Srečanje.
„Po sodelovanju na prvem taboru sem se zagrizeno lotil slikanja. Skoraj bi težko našel dan, ko nisem vsaj nekaj časa presedel" ob sliki. Delam vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah, navadno tudi ob dopustih. Zadnji dopust sem na primer skoraj v celoti posvetil slikarstvu . .."
Na trebanjskih razstavah sodeluje od leta 1969, ,tudi na obeh taborih mu je bilo všeč: „V Trebnjem se dobro počutim, tudi s slikarji se razumem. Taborska srečanja so gotovo pomembna, predvsem ker večajo ugled slovenskega samo-rastniškega slikarstva. Hkrati tudi izmenjavamo izkušnje. Kar pa se samega slikarstva tiče: vsak dela po svojem navdihp; kakor kdo dela, tako dela. Ni računati, da bi zaradi trebanjskega' srečanja spremenil svoj izrazni svet. Končno bi bilo to narobe, saj je prav v Sloveniji po mojem največ različic v slikanju samorastnikov; vsak ima svoj svet in svojo tehniko, medtem ko je na primer v hlebinski šoli tako očiten vpliv starejšega Gene-ralića, da ga pravzaprav vsi drugi le posnemajo, čeprav je med njimi več tudi zelo kakovostnih slikarjev..
„Slikar je zapustil ta svet, trdna tla, ki mu jih nudi bivanje na zemlji, in je usmeril svoj pogled v neraziskano področje med prvimi tehnično po-kazanimi in s pomočjo televizije posredovanimi prikazi Lunine površine ter fantazije, ki se svobodno sprošča ob tem. Barvno je ostal zadržano skop, saj moramo barvno paleto prav tako zredu-cirati kot motivni svet le na nekaj osnovnih barv: modro, rdečo, zeleno, le redkokdaj doda kakšno komercialnejšo kombinacijo," pravi o slikarju prof. Andrej Pavlovec.
Lavrič sam pa trdi: „V začetku sem delal pokrajino, vendar me je dušilo in nisem delal sproščeno; potem sem zajadral v svet fantazije. Ko sem naredil prvo sliko, porojeno iz fantazije, sem se počutil sproščenega in srečnega. Potem sem se sprostil tako, da sem zapustil zemljo. Raje fantaziram: vsaka zvezda predstavlja svoj planet. Vprašanje je, ali je naseljen ali ne. Mislim, da so ti planeti neizčrpen vir gradiva za slikarje in kajpak za znanstvenike!"
Lavrič dete zđ»j v kranjski Iskri. RodTf «i* pred 41 leti v Naklem pri Kranju. Oče je bJ krojač, in čeprav so živeli takorekoč na kmetih ni bilo tipičnih kmečkih motivov. „Sosedje « sicer bili kmetje in sem včasih tudi popazil njihove krave, vendar pa nisem imel neposre*^ nega stika z zemljo. Tako se v meni niso zakorf ninile tiste tipične lastnosti, značilne za motiviko številnih naših samorastnikov."
Lavrič živi v trisobnem stanovanju v Kranju blizu vodovodnega stolpa in športnega parka. Pffl je stanoval v tesnejšem stanovanju v neposreiff bližini: vse pohištvo so tako kar na ramah pf* nesli iz starega v novo. Lavrič pravi: „Kljub terrf da smo v večjem stanovanju, še vedno nimaf^ ateljeja. Enkrat delam v kuhinji, drugič gostuje" v otroški sobi.
Lavrič je poročen in ima dva otroka: 13-leti" Uroš obiskuje sedmi razred, 11-letna hči Natai^ je v petem razredu; žena Fani pa je kar majhn' enciklopedija podatkov o tem, koliko razstav IT imel in kdaj jih je pripravil.
Lavrič ima za letos v načrtu tri večje stvai^ prvo, razstavo naivcev, ki potuje po evropskj, prestolnicah pod pokroviteljstvom VVinstona# i že uresničil. Slovenski samorastniki so v tel* izboru jugoslovanske naive odlično zastopani, ^ sodelujejo domala vsi, ki kaj veljajo.
Poleti bo Lavrič tretjič sodeloval na trebanf skem srečanju samorastnikov, prav tako se P*' govarja za samostojno razstavo v Trebnjefl* Kajpak je razumljivo, da bo sodeloval na skupi'*, skih razstavah slovenskih samorastnikov, karK' ga bodo povabili.
Samostojnih razstav v teh letih intenzivne^ dela Lavrič ni imel dosti: najprej se je predstav| domačemu občinstvu v rojstni vasi, potem f pripravil razstavo na Visokem pri Kranju, dvakf'' pa je razstavljal tudi v Kranju. Kajpak je večkrtl nastopil v skupinskih razstavah; med drugim I" gostoval tudi na Poljskem.
Lavriča boli, da institucije razen redkih izje" ne kažejo zanimanja za tovrstno ustvarjanj' Meni, da bi morale občine, v katerih slikal živijo, pokazati več razumevanja. Toda: Kranju se doslej niso spomnili, da bi odkupi kako mojo sliko, tudi v Iskri jim ni prišlo J misel, da bi mi ponudili, naj pripravim razstave njenih prostorih. Pa bi jo z veseljem, da bi Ijud videli, kaj delavci počnemo, kadar nismo službi..."
Lavrič veliko pokloni, nekaj proda — in veli' obdrži zase (zlasti po ženini zaslugi, ki ne < zlepa slike od doma!). Sicer pa pravi: „Slikam notranje nuje. Moj cilj ni, da bi po vsi sili pro jal. Imam službo, ki mi prinaša dohodek, po ben za življenj?!"
mg m hnjoii
Maiokatero osebnost iz sveta umetnosti ovija tako trdna tema kot slovitega grškega kiparja ,Feidiasa ali Fidija. O njem se govori, da je bil eden največjih kiparjev helenistične kulture, toda po čudni poti usode do danes ne poznamo niti enega njegovega dela v izvirniku. Do nas je skozi temo stoletij prišlo le poročilo o izjemnih kvalitetah in mojstrstvu tega,umetnika, poznamo imena njegovih kipov, kraje, kjer so stali, toda niti enega ne moremo videti, da bi ga občudovali in se prepričali o lepoti njegovih stvaritev. Strokovnjaki domnevajo, da v nekaterih antičnih skuipturah lahko zasledimo dela Fidije, toda samo kot po-snetke>ali replike njegovih izvirnih stvaritev.
Fidija je, kakor poročajo antični avtorji, ustvaril celo vrsto mojstrovin. Med drugim je izdelal tudi bronasti kip Amazonke, ki naj bi stal pred Artemidinim svetiščem v Efezu, o katerem smo že pisali. Za njegovi vrhunski deli pa so že takrat šteli veliko podobo Atene in vrhovnega boga grške mitologije Zevsa.
Zevsov kip je stal v templju v Olimpiji. Fidija naj bi ga po nekaterih virih izdelal okoli leta 456 pred našim štetjem. Kakšen je ta sloviti kip, ki je zaradi svoje enkratnosti prišel na seznam sedmerih čudes sveta, ne vemo. Lahko se naslanjamo le na ohranjena izročila. Božji lik naj bi bil velik okoli 15 metrov, predstavljal pa je Zevsa, sedečega na prestolu. Izrezljan je bil, kot pravi izročilo, iz slonove kosti ter bogato obložen z zlatom in
številnimi dragimi* kamni. Sodobniki so menili, da predstavlja ta Fidijeva mojstrovina največjo stvaritev grškega duha. Sami Grki so šteli tistega, ki v svojem življenju ni nikoli poromal v Olimpijo gledat Zevsov kip, za nesrečnega človeka. Chrysostonos je zapisal, da „bi pogled na Zevsa moral pretresti celo najbrezumnejše bitje", in s temi besedami najbolje izrazil duha Fidijeve stvaritve. Zevs je moral izražati silno moč vladarja bogov, pa tudi svojo dobrotg kot oče ljudi.
Bajka ve tudi povedati, da so Grki, prevzeti nad lepoto umetnine, verjeli, da se je velikemu Fidiji moral pokazati sam Zevs ali pa da se je umetnik povzpel na sveto goro Olimp, kjer je videl božansko obličje Gromovnika.
O življenju velikega kiparja ne vemo skoraj ničesar, lahko pa domnevamo, da je njegov konec povezan z izdelavo Zevsovega lika. Kakor poročajo nekateri antični avtorji, naj bi Fidija obtožili utaje zlate in ga zaprli v ječo, kjer je potem končal. Ta domneva, ki pa je ni mogoče preveriti, bi se skladala z resničnostjo le v tem primeru, če je Fidija res zamikala velika množina zlata, ki ga je rabil pri izdelavi kipa. Prav lahko pa, da so obtožbe o zataji zlata prihajale le iz zavisti in nerazumevanja naročnikov. Vsekakor nerešljiva vprašanja.
Pred leti so v Olimpiji arheologi izkopali dele antične livarne. Po daljših analizah sloga kalupov, ki so rabili za vlivanje delov oblek za kipe, so
strokovnjaki postavili domnevo, da je livarna nastala okoli'leta 450 pred našim štetjem. Časovno bi torej prav lahko pripadala Fidiji...
V pradavni zgodovini naše zemlje se je na današnjem ozemlju Združenih držav Amerike dvignil koloradski plato. Ledeniške vode, ki so se 50 milijonov let stekale po tej planoti, so zagrizle v skalnato površino in s svojim neprestanim glodanjem vsekale v planoto edinstven naravni pojav: ogromno sotesko, ki jo Američani imenujejo Grand Canyon. Tako po svoji globini kot veličini predstavlja Grand Canyon edinstveno delo narave in ga mnogi sestavljalci velikih naravnih čudes postavljajo kar med sedem največjih.
Celoten kanjon je z vsemi svojimi stranskimi kanjonf dolg 350 kilometrov, globok pa je od 1200 do 1500 metrov. Rdeča reka (Rio Colora-do) ga je v planoto vrezala v obliki zlomljene črte in stopničastega vseka. Od enega roba do drugega meri ta ogromna razpoka od 6,5 do 29 kilometrov. Stopničasti spust žari v različnih barvah raznih plasti, tako da je pogled nanj resnično veličasten.
Prvi zapisi o Velikem kanjonu prihajajo od španskih zavojevalcev, ki jih je pohlep po zlatu gnal v ameriške divjine. Potem ko so izropali srednjeameriške civilizacije, so jih pripovedi o bajeslovnih zlatih mestih na severu pognale v la-komna beganja po divjih ozemljih, med sovražno razpoložena indijanska plemena. Ena od takih
odprav je bila tudi tista, ki jo je vodil VasgueZ Coronada. V tej odpravi je bil mož, ki se je p< Garcia Lopez de Cardenas. Njegovo ime bi utoi lo v teme pozabe, ko bi ne šel skozi pokrajin® odprtimi očmi, pripravljenimi videti tudi kaj gega kot samo zlato.
Tako se glasi prvi zapis o Grand CanV^' izpod Cardenasovega peresa v letu 1542: „Ne'' • doma mi je zmanjkalo tal pod nogami. Ozrl ^ se navzdol in zagledal prepad, tako globok in ^ gočen, da nimam besed, s katerimi bi ga laf'' popisal. Spodaj, na dnu soteske, se je lesket' Rio Colorado."
Skoraj tristo let je minilo od začudenja šp< skega lovca na zlato, preden so Grand CanV' natančneje raziskali in premerili. Velika sote®' je zbujala strah, tako da se je malokdo upal sP stiti v njene globine. Toda kot vedno je bila ti' izziv za vse tiste, ki svoj pogum lahko merijo ob resnično velikih nevarnostih. In tako je anfi' škemu majorju J. W. Povvelu padlo v glavo, da* prevozil Grand Canyon po reki. Leta 186? j® svojo blazno misel uresničil.
Danes je ta soteska velika turistična vost, ki privablja ogromne množice bro znana pa je tudi nam, saj smo jo lahko v številnih filmih. Njena veličina in strahotna i p pota je prav odlična scena za pustolovske i« bojske in druge filme.
■jI
30
DOLENJSKI LIST

I * U U U M I U l * 1 I i U l \ 111
BORK
unofi
N	j M j
PRIREDIL MILAN ,
MARKELJ
m
sefent
ilmtaas
-. ^■■P'PPp||fp||p|^
snela

i^-PREDrravuAmo
resničnost se v pripovedi taka prepletata, da ju je včasih nemogoče ločiti.
: OSKARJA
' ,	filmskih delovnih
, Kupnosti iz Beograda je odlo-I f.'i'	iz jugoslovanske
i ..proizvodnje Ameriški F ademiji za film, ki vsako leto • Podeljuje največje filmsko pri-. Oskarja, predložil aomači film režiserja Zdravka f Vehmirovića „Derviš in smrt" ff Kot kandidata za Oskarja. Film n le pri naših filmskih kritikih " precej priznanja in je J aobitnik številnih nagrad. Zani-r^ivo pa je, da je na ugoden
H sprejem naletel tudi pri občin-
/fStvu, saj je prav s tem filmom« jI a rs i kateri jugoslovanski ^ Kmematograf postavil rekord v jt^evilu gledalcev. Upajmo, da jI bo kvalitete filma na posebni,
kopiji videla tudi. ^ameriška komisija.
iti !
I t
ki so ga spremljali in ki so tudi povzročili vse prerekanja, ostala je samo še glasba, kakor so jo zabeležili magnetofonski trakovi in kakršna se nam predstavlja v dvojnem albumu Jugo-tona. Album nam poskuša podati strnjeno podobo festivala, obenem pa predstaviti čim več jugoslovanskih pop> skupin. Koliko mu je to uspelo, naj presodi vsakdo sam.
PLOŠČE
'
»	trgovinah je moč
nrio *	dvojni album, ki
aša	najlepše filmske glasbe-
17 ^."ano je, da je glasbo zplr» !j	filmov občinstvo
ter jo v hipu naih^'i°' y .albumu so posnetki dvaj? ^ P'^'''^b'jenih melodij iz °^ajset.h filmov, katerih večino
ompn'"^®" pri nas. Naj Liiih"^° samo nekatere: v	zgodba", „Tujci
, „Zajtrk pri Tiffanvju", jjBonnv in Clyde", „Dr. Ziva-
^ '"Homeo in Julija".
Narodnozabavni ansambel Borisa Kovačiča je praznoval že 15 let, odkar razveseljuje s svojimi vižami naše ljudi. Ob tej priliki so pri Helidonu izdali veliko ploščo tega ansambla, ki nosi naslov „Čolnič sreče". Na plošči so posnetki 12 skladb, ki jih ob spremljavi ansambla Borisa Kovačiča prepevajo Stanka Kovačič, Danilo Cadež, Tomaž Tozon in kvartet Do.
^avračanip	ogorčenje,
sti ob |a^_ '"P'''^''jevanjejav/io-^estivalu	pop boom
Poleain ''Ć '^'l3na 74" se je že
' pa so tudi dogodki,
KNJIGE
tri srca
Jack London je med našimi bralci zelo znan pisatelj, saj si je s svojimi pustolovskimi pripovedmi pridobil lepo število stalnih bralcev. Na tržišču pa je mogoče dobiti tudi roman „Tri srca", ki tega pisatelja predstav- ^ Ija v drugačni luči, kot smo ga vajeni. Roman je svojevrstna pripoved o podjetni dogodivščini mladega ameriškega človeka, obenem pa tudi prikrita satira na nekatere ameriške pisce, ki so pustolovski roman poplitvili in razvodenili. Domišljija in
inMa i mrtva
Tako film kot njegova literarna predloga sta v svetu vzbudila precej zanimanja, pa tudi ogorčenja, saj je pripoved Anthonya Burgessa „Peklenska pomaranča" svojevrsten odziv na nasilje, ki se je v svetu močno razpaslo. „Peklenska pomaranča" pripoveduje o mladem človeku, ki vodi nasilniško tolpo iz čisto osebnih pobud. Delovanje na tej osnovi se mu podre, toda obenem pisatelj pokaže, da je možno nasilje brez težav izvajati v okviru sprejetih družbenih meril. Prevajalsko delo je bilo težavno, ker se. je pisatelj močno naslonil ha izrazoslovje ulice, vendar je to našemu prevajalcu dobro uspelo.'čeprav bo marsikoga ta latovščina pri branju motila.
premSje/ '^nje ochristi t.
Po mnenju nemških literarnih kritikov je delo Christe Wolfove ena najpomembnejših knjig vzhodnonemške književnosti. Pisateljica je za osnovo svojega pisanja vzela resnično osebo, Christo T., ki si je o svojem življenju delala zapiske in pisala dnevnik. Vse to gradivo je VVolfova dobro proučila in napisala edinstveno pripoved o usodi posameznika, ki živi v nerazumevajoči ga okolici. Mnogo mnenj in misli je avtorica v delo.vtkala tako, da jih je pripisala' junakinji pripovedi, čeprav so izrazito njena. Pripovedi torej ne moremo imeti za biografijo, vsekakor pa je svojevrstno delo, ki ga je vredno prebrati. Knjiga je izšla pri Prešernovi družbi.
Prva knjiga velike zbirke „Zgodovina v slikah", ki izhaja pri Državni založbi Slovenije, je pred nami. Prva knjiga, ki obravnava prazgodovino, že daje vpogled v celotno zbirko. Zasnovana je na poljuden, lahko razumljiv način, vendar ne stopa iz mej znanstvenosti, celo več: pred nas razgrinja zgodovino malo drugače, kot smo bili doMdaJ vajeni; to ni več zgodovina Evrope, ampak resnično svetovna zgodovina, saj upošteva tudi tiste kulture, ki so nam bile prej odmaknjene in neznane. Velika prednost te zbirke je gotovo v izredno bogatem izboru slikovnega gradiva in bo morda prav z njim pritegnila mnoge bralce, ki bi sicer nikoli ne posegli po tovrstni literaturi.
mmM
A
S
poglavitni smotri
Pred nalogami usmeritf in uresničiti naš nadaljnji razvoj in vsesplošni napredek smo kot samoupravni nosilci prav vsi, vendar pa se moramo zavedati, da moramo nove ekonomske in socialne razmere uresničevati v naravr danostih in tudi v dole nem prostorskem redu. To določa tudi dogovor „Smotri in smernice za urejanje prostora", ki ga je 1973 sprejela skupščina SR Slovenije. Da bi bila z njim na primeren način seznanjena vsa javnost, je Zavod SRS za regionalno ^n prostorsko planiranje izdal omenjeni dogovor v knjižni obliki. Novost publikacije je v tem, da besedilo spremljajo številne ilustracije, ki na neposreden način ponazarjajo smisel besedila tudi preprostejšemu človeku.
aDtome maloroso
Pisec knjige „Operacija srca" Antoine Maloroso je priznan srčni kirurg, zato je roman, ki ga je pri nas izdala založba Lipa, toliko bolj dobrodošel. Težavno in zahtevno delo srčnega kirurga podaja avtor v tekočem jeziku. Med c^ise dela kirurške ekipe je avtor vpletel še ljubezensko zgodbo, brez katere si že kar težko zamislimo roman lažje vrste. Vendar pa Maloroso nikoli ne zdrsne v cenenost. Ker je zaninianje za tako imenovane zdravniške romane pri nas precejšnje, se ni bati, da bo knjiga dolgo ostala na knjižnih policah-.
POLEm BREZ PTIC
S to knjigo se zaključuje velika trilogija kitajsko-evrop-ske pisateljice Hane Suyinove. Obsežno in izčrpno delo nam odkriva življenje treh generacij, ki so prešla najbolj burna obdobja v zgodovini Kitajske. V opisovanju posameznih tragičnih usod je veliko prostora namenjenega tudi opisu zgodovinskih razmer tistega časa. Pisanje je plastično in živo, saj je avtorica svoje delo zastavila na osnovi lastnih doživetij in spoznanj.
HSnDICUA
THI ^apERg^HL
Norveški raziskovalec Thor Heyerdahl je enkrat že presenetil svetovno javnost, ko se je na splavu Kon-Tiki odpravil čez Tihi ocean. Podobne ekspedi-ceije se je lotil pred nekaj leti. Hotel je dokazati, da obstoji možnost, da so pred tisočletji stari Egipčani s svojimi čolni iz papirusa prepluli Atlantik. Uspehe in neuspehe te svoje ekspedicije je napisal tudi v obliki zanimive pripovedi. Prevod te knjige, opremljene z avtentičnimi barvnimi fotografijami, smo dobili tudi pri nas. Poučno in prijetno branje za zimske večere.
Izkušnje trebanjske občinske knjižnice kažejo razveseljivo zanimanje bralcev za dobro knjigo. To zanikuje pogostokrat izrečeno bojazen, da sodobna komunikacijska sredstva, predvsem televizija, odvajajo ljudi od branja. Franc Režun, ki poleg učiteljevanja na trebanjski osnovni šoli že več kot desetletje skrbi za občinsko knjižnico, meni o tem, ali ljudi dandanes še priteguje knjiga, da gre pač za prehodno obdobje, ko še dokaj slabo razvit osebni standard od ljudi terja vsakršno pri-dobitniško dejavnost tudi še po rednem delu, zato zasledi med obiskovalci premalo delavcev. Pv, njegovem prepričanju bo temu prehodnemu obdobju sledila potreba po aktivnem kulturnem življenju, kar prinaša tudi slo po branju.
Potrjevanje te domneve vidijo v Trebnjem v vsakodnevnem delu knjižnice. Še leta 1963 so imeli na policah le 1.200 knjižnih enot; v glavnem je šlo za de-
lo čitalniške in agitpropovske vsebine.
„Vseeno so nas proglasili za občinsko knjižnico, brez posebnega prostora ih kadra," se ob tem nespodbudnem začetku spominja teh časov Franc Režun. „Knjižnica je nekaj, kar nastaja desetletja in stoletja. Nam ni preostalo drugega, kot da smo trmasto, kot so mi očitali eni in drugi, lovili dinarje, kupovali zanje knjige in skušali nadoknaditi zamujeno. Med bralci je zanimanje za knjižnico le, če ima le-ta na voljo dober izbor knjig, če sledi času; to je najboljša propaganda. Drugega, razen nabave knjig, si skoraj nismo privoščili. S skromnimi preureditveni.mi deli smo v prosvetnem domu pridobili še tri dodatne prostore, ki pa danes tudi že ne ustrezajo več."
Režun nima rad hvale. Na vprašanje, kako bi ocenil trebanjsko knjižnico po njenem knjižnem fondu, se je poslužil
meril Narodne in univerzitetne knjižnice. Z 10.000 knjižnimi enotami se trebanjska uvršča v sredino republiške lestvice, čeprav bi marsikatero gospodarsko močnejšo našli za njimi.
Med dolgoletnim delom -so prišli tudi do svojih izkušenj o tem, čemu dajati prednost pri izposojanju knjig na podeželju. Franc Režun je prepričan, da je uspeh večji, če širijo izbor knjig na samih izposojevališčih, ne pa da jih občasno zalagajo z izpo-sojevalnimi kovčki.
„Tak kovček je za izposo-jevališče preskromen, je pa ravno toliko, da lahko v osrednji knjižnici ravno ta čas pogre-'šamo neko zanimivo delo. Hudo slabo je namreč za knjižnico, če bralec nekaj išče, vendar v njej tega ne najde. Za kar ne-posrednejši stik bralcev s knjigami smo zato že davno uvedli prost dostop do knjižnih polic.-Izposojevališča seveda tekoče seznanjamo o novostih v občinski knjižnici."
Prihodnje leto se bo iztekel petletni načrt razvoja knjižničarstva v občini. V njem so si postavili za cilj, da bi zbrali toliko knjig, kot je v občini prebivalcev. Franc Režun je zadovoljen z doseženim in je prepričan, da bodo ta cilj dosegli. Knjige tudi ne ležijo mrtve na policah, saj so v minulem letu imeli 9.000 izposoj. Tudi vnaprej pogumno načrtujejo. Da bi uredili najnujnejše, bi potrebovali kar milijon dinarjev. Ker vedo, da teh denarcev v občini ne premorejo, so o tem že seznanili republiško kulturno skupnost.
O knjižničarstvu v trebanjski občini se na zunaj ne ve veliko; radosti, skrbi in zadovoljstva so skrita med prebrane strani in bralce. Ne gre namreč pozabiti, da se tudi ta oblika kulture v tej sredini bori s težavami, značilnimi za manj razvite občine.
A. ŽELEZNIK
DOLENJSKI LIST
31
im m
FILM
„v Gotni vasi. Pri Petriču. Koscem (za deteljo) daje se dnine tu po 7 grošev. Začno delati z dnem. Ob šestih imajo trije vsaki polič vina, za kosilo (zelje, kašo etc.) vsi trije le en vrč, za predpoldanico vsaki polič, za obed (salata, fižol, parklji, celi rilec, sploh kaj pre-kajenega pri kosteh, kar imajo posebno radi v ješprenu, ker biva s tem jako masten in okusen) vsi trije zopet 1 bokal, za malico zopet vsaki 1 polič, za večerjo pa zopet vsi kak bokal (repo, krompir, grah ali kaj ta-cega). Včasi ga je kaka merica manj, kedar pijo namreč popoldne skupaj z vozniki, ali dosti manj nikoli (sploh reči). Mesto kosila se je že tudi zgodilo, da so si izvolili raje kavo. Petrič in. Durini najemnicam vselej le kavo dajeta, ktero imajo babe raje ko kaj druzega. Pri pred-kosilnici imajo Petričevi bel
kruh, kedar je kava se ve da tudi pri kosilu, sicer pa črn. Petrič ima mnogo raje možke ko ženske i za take dela, ktere bi lahko ženske opravile, npr. za okop, za grabež listja etc. A. zato, ker so možaki močneji in sila pridni, če jim se da dosti piti. Ker imajo pri Petriču tega obilno, gredo k njemu raje ko drugam in delajo res na vse pre-tege od prve zore do poznega mraka k^or voli. Neprehvalni so tod delavci, ako niso žejni! B. babe so slabeje, leneje in zraven še lišpave. Vina požrle bi mrhe še več od dedcev. Z jedjo so možki kmalu zadovoljni, omenjeni ješprenj je za njih non plus ultra dobrote. Babe pa vse grajajo, pravijo, da njim dajejo kosti, meso pa prodajajo, štruk-Iji bi morali biti za njih ali vsaka bi htela drugače, na zadnje pa še po celi fari razneso in osirjejo in ji jemljo kredit in dobro ime.
Tako je to s kosci in sploh z najrazličnejšimi posli. Trdina pravi, da so moški boljši za delo kot ženske — in svoje mnenje tudi zagovarja. „Neprehvalni so tod delavci, ako niso žejni!" trdi — in tako.mnenje se je ohranilo do današnjih dni. Kar poslušajte na primer tiste, ki gradijo hiše. Sosedje, prijatelji in znanci, ki sicer dajejo videz, da komaj svinčnik dvignejo, lahko ob dobri malici in pravi 4Dijači kar na ena, dve, tri zabe-tonirajo ploščo, lahko mimogrede okopljejo strm vinograd pod vikendom in podobno. Ali še bolje: še danes velja kot včasih: vsako delo bo dobro opravljeno, če dobi Podgorec dovolj pijače!
Samo da teče po grlu, da po-plakne prah vsakdanjosti! Na zdravje!
&

9.I.-22.I.
„Če te kličejo na koline, ne smeš odreči, kakor ne za krst!" Še velja ta pregovor iz starih časov. Koline sp menda najlepši praznik v zimskem času, kot domači praznik nedvomno v izrednih časteh. „Mesar" pride že zgodaj k hiši: na mizi je hleb novega pšeničnega kruha, ne manjka zelenka slivovke.' Pogosto postrežejo tudi z vročim čajem. Potem vstanejo in gredo na posel. Veščak z enim zamahom zadene srce in konča prašiču trpljenje. Včasih so ponekod na Dolenjskem vrgli pri kolinah košček mesa v hlev, tako bi potolažili duhove prednikov.
Klobase so včasih začeli delati šele proti večeru; prej so primerno razsekali prašiča, zlasti gnjati in plečeta. Še vedno so v takih primerih čislane „šije", prostori, kjer dimijo meso.
Pri takem domačem prazniku kajpak ne manjka pijače. Kdor sam sodeluje, naj pazi, da se mu ne bo primerilo tako, kot govori zgodba: pijan mesar je šel domov in spotoma izgubil nekaj kolin. Naslednje jutro je šel po cesti možak in od daleč zagledal krvavico. Brž je tekel po pomoč: „Strašna zverina gre po poti, spredaj in zadaj ima roge!" Pa so vrli Lamberžani — tam se je namreč zgodba primerila — tekli s puškami nad zverino, na županovo povelje so jeli neusmiljeno streljati, da je kaša lezla po cesti. Oddahnili so si,
ko šo zverino pokončali in naj^ pametnejši je dejal: „Kakšna sreča, da smo prišli ob pravem času, iz teh jajčec bi se izleglo zverin-, da bi pomendrale ves lamberški trg!"
Pazite torej pri kolinah!
Januar — prosinec, je dobil ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat, ki je na podobah vedno z dvema obrazoma. Rimljani so navadno začeli novo leto s 1. marcem, z nastopom pomladi. Zaradi zadušitve nekega upora v Španiji leta 154 pr. n. št. niso hoteli zamenjati konzulov, ki so se sicer menjavali z začetkom leta. Zato so leto skrajšali na deset mesecev, datum pa so pozneje obdržali. Slovenska imena mesecev so prvič zapisana 1466. leta v škofjeloškem rokopisu; ta je za januar uporabljal ime „prosynz", Trubar je uporabil ime „prosimiz", tako ga je imenoval tudi Dalmatin v Bibliji. Potem so uporabljali ime prose-nec, ker so od božiča do sv. Treh kraljev navadno imeli na mizi prosen kruh. Pozneje so skušali uvesti ime lednik, a se ni obdržalo.
Sonce bo 20. januarja stopilo v znamenje vodnarja. Luna pa ima v naslednjih 14 dneh ti dve spremembi: 12. januarja ob 11.19 bo ščip, po Hepschiovem ključu se torej obeta mrzlo vreme, pihal bo mrzel veter, 20. januarja ob 16.14 pa bo prvi
krajec, in če gre" verjeti Herschiu, se nam ofc»eta lepo vreme.
Svetnikom, ki bodo godovali med Tremi kralji in svečnico (2. februar), pravijo ljudje sredo-zimci oziroma hudozimci. Omeniti velja Antona Puščavnika (17.), zavetnika živine in zaljubljenih deklet, Boštjana (20.), ki slovi kot zanesljiv ra-nocelnik, in Nežo (21.), ki jo časte kot zavetnico ovac in kokoši. Ljudje se radi priporočajo Vincencu (22.) za dobro vinsko letino.
O Neži gre celo pregovor: „Na dan svete Neže se kuram rit odveže." In še nekaj pregovorov! Če gredo na sv. Neže dan žene na Kum bose, so potem na polju žita kopice goste. Če na sv. Vincenca se sonce le toliko pokaže, da bi mogel kdo konja osedlati, bo isto leto dobro vino. Če pro^nca grmi, slabo vreme preti. Če prosinca ni snega, ga mali traven da. Če Vincenca sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči. Če sv. Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. Je januarja mokrilo, polje bo slabo rodilo. Kakor okoli Vincenca bilo, tako čez leto ostalo bo. Prosinca gorkota — jeseni sirota. Sv. Fabjan in sv. Boštjan sok v drevju poženeta. V prosincu mrzlo, da poka, kmetiča bogati ajda in moka.
„Gradič Kamen, ki ga prištevamo k Srednji Kranjski, je od Ljubljane oddaljen osem , milj,, od Novega, mesta pa slabe četrt ure. Grad stoji na prav prijetnem kraju; prej je bil sicer slabo grajen, zdaj pa ga je pred približno tremi leti sedanji lastnik prav čedno na novo postavil ter povečal posestvo z izbomi-mi «emljišči. Tik pod gradičem se potok Težka voda izliva v Krko.
Pred mnogimi leti so bili lastniki tega gradiča gospodje GaUi, za njimi gospod Krištof , Lauscher, nato Lovrenc Draganšik, po njem pa gaje podedoval njegov sin.
Pred nekaj leti si je grad pridobil v last sedanji lastnik Janez Krstnik Ganser, ki gaje lepo opremil."
Le toliko besed je namenil zanimivemu gradil na desnem bregu Krke, v katerem je od 1953 pljučni oddelek splošne bolnišnice Novo mesto — bržkone se je prav zaradi tega grad tudi ohranil...
Ivan Vrhovec pa v svojem zgodovinskem opisu Novega mesta takole pravi o gradu Kamnu in Neuhofu' (Pred malim mostkom), ki ju loči le cesta: „Takoj onstran Krke se bliščita iz zelenja in vej bela gradiča, Neuhof in Steinbmeckl, kojima je preje ljudstvo obema rekalo Pred Malim Mostkom ali tudi Mostek, sedaj pa jima ne ve nobenega druzega imena kot gospodarjevega. Oboje je primeroma mlado zidanje, kije nastalo šele malo pred Valvasorjevim časom. Kronostiha (napisa na vrati) nam javljata, da sta bila sta-vitelja teh dveh gradičev jeden duhovnik, drugi pa vojak. Nad Mostkom (sedaj.Rozi-nov grad) čitamo: JDeposito pellicio illusoque pallio omatu glorior isto,' nad dru-•gim pa: AVLa noVA Marti otioso Vene-rIqVe aD.VLantl.' Oba gradova spadata pod občino v Kandiji, to je vas tik Novega Mesta in takoj onstran Krke. V minulem stoletju so Kandijo zvali predmestje, odkod je dobila vas to čudno ime, je težko uganiti."
Ni čudno, da Valvasor ni imel kaj povedati o zgodovini gradu Kamen, saj je to baročna stavba iz 17. stoletja in je bil torej takrat pravzaprav še čisto nov. Kljub temu pa celo Valvasor sam v svoji Slavi ne omenja, kdo je zidal Kamen, Vrhovec je, kot smo videli, pripisal zgraditev Kamna nekemu duhovniku, vendar tudi to ni popolnoma zanesljivo, ker je Vrhovec sklepi po vklesanem napisu na grajskem baročnem portalu. Valvasor tega napisa sploh ne omenja. Ob njegovi natančnosti je bržkone najbolj verjetno, da takrat napisa sploh še ni bilo. "
Čeprav je grad Kamen v primerjavi z večino dmgih gradov zelo mlad, pa "se ponaša z bogato tradicijo: v njem je namreč živelo zelo veliko pomembnih ljudi.
Že prvi, ki je grad kupil od zadnjega lastnika Draganšika in ki ga že omenja Valvasor, je bil zelo imeniten mož. To je bil Janez Krstnik Ganser (Gosjak), kije 1662. leta kupil Kamen. Gogak je bil sin očeta enakega imena, ki je 1658. leta prišel v Novo mesto kot deželni fizik (zdravnik). Gosjaki so grad obnovili, dediči pa so ga prodali baronu Pelzhofferju. Po Pelzhofferjevi smrti je grad na prisilni dražbi kupil grof Wolf Engel-brecht Auersperg in ga oddal v zakup baronu Paradeisetju. Za Kamen sta se začela zanimati barona Johann Langenmantel in Franz Adam Zierheim, ki je leta 1740 prodal Hmeljnik. Aprila naslednjega leta je bivši hmeljniški gospod kupil Kamen.
Naj še enkrat omeniva napis na portalu: na sklepniku portala je vpisana letnica 1741. Zraven napisa je bila vklesana duhovita prispodoba, o kateri razmišlja upravnik Bogo Komelj takole: „Vklesana duhovita prispodoba, ki danes ni več vidna in seje nihče ne spominja, predstavlja Adama in Evo v raju. V ozadju se vidi Hmeljnik, ki ga straži angel z mečem. Poleg ležita plašč in kožuhovina. Adam stoji na pol gol pod drevesom in le preko ledij ima nekaj listov. Pod tem reliefom pa je že omenjeni latinski tekst, ki se glasi v prevodu: Odložil sem krzno in plašč in se ponašam s to obleko.
Breckerfeld reliefa ni razložil, ampak le omenil, da prispodoba duhovito tobnači prodajo Kamna. Morda predstavlja goli Adam v raju barona Franza Adama Zierhe-ima, ki je gol, ker je prodal Hmeljnik, in angel z mečem mu brani vstop v Hmeljnik. Adam je zdaj v raju, to je v gradiču Kamen, kar lahko sklepamo, ker se je najemnik Kamna pisal Paradeiser in morda bi ta priimek lahko tolmačili s paradižem, to je rajem. Odloženi plašč bi meril na barona Langenmantla, ki se je pogajal za nakup Kamna, kožuhovina pa bi morda spominjala na nekdanjega lastnika Pelzhoffeija."
Po Zierheimovi smrti je grad večkrat menjal lastnike, med katerimi sta omembe vredna dr. Rozina in Suklje.
In kdo so bili pomembni lastniki ali stJ valci gradu Kamen?	'
Dr. med. et phil. Janez Gosjak, omen^ tudi kot Ivan Krstnik Gossiak, se je ro# 1644, umrl pa 17. januarja 1689 naKan^ Študiral je v Padovi in tam tudi izdal pomembno medicinsko delo ObservatioM circa morbos muliemm (O opazovanju skih bolezni), nadvse originalno delo, ki 1^ avtorjev smisel za psihologijo bolnika. Eni vod tega dela je ohranjen v ljubljanski fran' škanski knjižnici. Zanimivo je, da sej Gosjak na naslovni strani označil za Nol meščana. Dr» Ivan Pintar poudarja, da? bilo to delo za tisti čas zares originalno. Bi*' dr. Janeza Gosjaka — dr. Gregor Gansei! svoj priimek ponemčil, kar ni bilo tisti nič nenavadnega. Gregor Ganser je študiral Bologni in je bil convictor ogrskega plei® škega kolegija in tajnik kranjskih dežela stanov. Umrl je 1693 v Ljubljani.'
Leta 1687 je bil dr. Franc, Gosjak dek* medicinske fakultete na Dunaju, vendar \ moremo z gotovostjo trditi, če je bil to ^ sorod-nik novomeških Gosjakov. Zgodovir? Hoff navaja, da je bil tudi Gosjakov oče n*! dicinski pisatelj, vendar pa ne navaja nol? nega dela.
Gosjakove knjige, pisane v latinščini, itŠ janščini in nemščini, so bile tisti čas zf pomembne, saj je v njih zgradil cel politi^ sistem. V naših knjižnicah pa jih ni veli^' ker so irriele težave s cenzuro.	(
Naslednji znani lastnik Kamna je bil Fraf Albert Pelzhofer baron Schoenauski. V ^ jem času je bil po vsej Evropi znan polit® pisatelj. Rojen je bil baje 1645 v LjubljaJ ^ umrl pa je 13. oktobra 1710 na Kamnu.' poklicu je bil pravnik, opravljal je vrsto % membnih upravnih in sodnih služb na Ks^ skem. Bil je-lastnik Dobravice, kije bilav| sih hmeljniška pristava, Črnega potoka, p puž, Zagorice in Kamna. Očitno je bil silf častihlepen mož, saj se je imel navado pod^v« so vati Freihen von Schoenau.	se!
V	središču dogajanja v revolucionaru^ letu 1848 v Novem mestu je bil novom®* advokat dr. Jožef Rozina. Rojen je bil^ marca 1810 v Malem Gabru, umrl pa je 'ob junija 1889 na Kamnu. Po poklicu je m pravnik. V Novo mesto je prišel 1846.
leti pozneje je ustanovil prvi npvornc^ časnik Sloveniens Blatt, ki je zastopal si venske koristi. Bil je tudi med ustanovi^' Slovenskega društva. Zmaga rekcije je si' zavrla lepo začeto delo v Noveni mestu, t" dr. Rozina ni obupal. 1865 je bil prvi p** sednik novomeške Narodne čitalnice. zaslužnega moža je omenil Janez Trdini povesti Gospod Vedež, kjer opisuje urednf Sloveniens Blatta Polaka.
Dr. Jožef Rozina je, kar je manj znal večkrat kompetiral za advokaturo skup' Prešernom in jo končno dosegel v No^ mestu skupaj z Zupančičem istega letaj^ -Prešeren v Kranju. Kmalu po svojem prih*^! v Novo mesto je postal vodilna osebnost. ^ ^ ročil se je s hčerko bogatega trgovca stal lastnik Kamna v Kandiji. V opomb^^ J sedmi knjigi Trdinovega Zbranega dela napačno piše, da je postal lastnik Zid mostka, kar pa je razumljivo, saj stojita gradova čisto skupaj, njuni prvotni imeni sta le malo znani, ker so ju ljudje oznaČ po lastnikih.
V	zadnjih desetfetjih avslroogrske narhije se je med slovenskimi politiki uveljavil profesor zgodovine Franjo Šu* Vel^o vlogo je igral v parlamentarnem ljenju, bil je tudi glavar Kranjske. Sodel^ je v glavnem v konservativni Slovenski IP ski stranki. Po propadu Avstro-ogrsk^L Šuklje živel odmaknjeno na svojem g^jT Karjinu. V zadnjih letih življenja je nan pomembno del6 Iz mojih spominov, po^ še knjigo Sodobniki. Zbral je tudi svojej vore in napisal razne zgodovinske sestal Čeprav je bil rojen v Ljubljani 1849, j® dno poudarjal svoje belokranjsko Umrl je 1935 na Kamnu.
Znano partizansko pesem Obroč (Fa^^ petnajst nas je .. .) ki jo je uglasbil M' Kozina, je napisala Sukljetova vnukinja 1 ja Dernovšek, por. Šprajcar. Sicer je bila^ teljica in je poučevala tudi na novom' meščanski šoli. Dernovškova je umrla 19 Novem mestu.
Na Kamnu je bil rojen tudi znani pia-Karel Dernovšek, ki je dalj časa živpl na škem, med obema vojnama pa je nek^ stanoval na Kamnu slikar Janez Mežan. ^ je po svojih akvarelih.	«
kosci