Ameriška Domovina
»v •	,
>;% H/l< E RI C/l'Ul—HO M E'
AMCRICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 107
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 1, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
5TEV. LX - VOL. LX
Titov konzul pozval kong. M. A. Feighana, naj ne govori Hrvatom
Titov konzul v Pittsburuhu se je “vmešal” v notranje ameriške zadeve. Kongresnik Michael A. Feighan sprožil preiskavo.
CLEVELAND, O. — Združeni cmeriiiki Hrvatje so priredili na Spominsiki dan v hotelu Statler Hilton pr oslavo svoj ih žrtev v pretekli vojni in po njej, ko so titovski partizani poklali pri Pliberku in pri Mariboru na deset tisoče hrvaških beguncev, civilistov in vojakov. Za slavnostnega govornika so naprosili Michaela A. Feighana, znanega zakonika 20. volivnega okrožja Ohia v Kongresu.
Titov konzul v Pittsburghu Ivan Miroševič se je v pismi obr. i.il na kongresnika in ga pozval, naj ne govori na Hrvaškem Spo. toinskem dnevu. Kong. M. A. Feighan se seveda na poziv titovskega zastopnika ni oziral in govoril kakim 400 zbranim Hrvatom in njihovim prijateljem v hotelu Statler Hilton. Pouda-rii je svoje vezi z Združenimi Hrvati Amerike, id “žive kot svobodni ljudje in imajo pravico povedati svoje mnenje.” Kong. M. A. Fieighan je izjavil pred svojim odhodom v Washington, da bo zahteval preiskavo o tem, v koliko je mogoče smatrati konzulovo pismo kot neposredno vmešavanje v ameriške notranje zadeve. Da 156 spada v ta okvir, je jasno.
Človek se samo čudi, kako je mogoče, da se je Titov diplomat tako daleč spozabil. Verjetno je pozabil, da je v svobodni Ameriki in ne v Titovim ali kateri drugi komunistični deželi, kjer ;ma partija absolutno oblast in Zadnjo — besedo.
Novi grobovi
Prvo uspešno zdravilo za neko vrslo raka!
Zvezni zdravstveni oddelek je objavil, da so odkrili uspešno zdravilo proti neke vrste raka pri nosečnicah.
Washington, d. c. — Pre.
I|skave so pokazale, da je neko ^dravilo nad 50 odstotkov uspešno proti redki, pa, doslej ne-cEd:ravljiivi vrsti raka na trebušni preponi nosečih žensk. Te^ Sa raka doslej ni bilo na noben ^nan način mogoče zdraviti, ose-*-la, pri kateri se je pojavil, je bi-neizogibno z Opisana smrti. Glavni zvezni zdravnik dr. kut her Terry j e dej al, da so v 2adnj ih lotih preskušali neko 'rsto zdravila, proti temu raku, da se je v nad polovico slu-Caij‘h cbneslo. Imena zdravila ^ navedel, dejal pa je, da je ^Crjotno, da bodo našli zdravila kidi proti drugim vrstam raka, ako-r hitro najdejo uspešno Pravilo proti eni vrsti.
‘Sedanji uspeh je Izrednega Pomena; je prvi vidni uspeh holgotrajneiga razilska vanj a v instituta za
Ignac Vidmar
Po dolgi bolezni je umrl 85 let stari Ignac Vidmar z 9317 Prince Ave., doma iz vasi Ro-zempelj v fari Dobrnič na Dolenjskem, od koder je prišel pred 60 leti. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co. do leta 1940, ko je stopil v pokoj. Zapustil je sinove Johna, Josepha in Raymunda, hčere Mary Tomšič, Rose Vapenik, Sophie Modic in Ann Kic, vnuke in pravnuke. Pogreb bo jutri ob 9:30 dop. iz L. Ferfolia pogreb, zaveda v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
Jakob Medved
Po daljšem bolehanju je preminul Jakob Medved, star 79 let, stanujoč na 22801 Ivan Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča sestro Jcsephino Škabar, nečaka, dve nečakinji in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Lozje nri Lokvi, kjer zapušča tudi več sorodnikov. Tukaj je bival 55 let in je bil zaposlen pri Cleveland Graphite Bronze Co., dokler ni bil leta 1955 upokojen. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St., na Lakeview pokopališče.
Theresa Kasinac
Včeraj zjutraj je umrla v Forest Hill bolnišnici 78 let stara Theresa Kasinac, roj. Peršin, s 27650 Fullerwood Dr., Euclid, doma iz Karlovca na Hrvaškem, od koder je prišla 1. 1909. Pokojna je bila vdova, mož Tomaž ji je umrl 1. 1944. Bila je ma+i Mary Cvetic, pok. Elle, pok. Caroline, Anthonya, Anne Hočevar, Petra in pok. Johna, stara in prastara mati. Zapustila je sestro Doro Mačan v New Toronto in tri v rojstni domovini. Pogreb bo v soboto zj. ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Odbor za meddržavno trgovino naj poseže v boj proti segregaciji
Zvezni tajnik za pravosodstvo je pozval odbor, naj poskrbi za konec segregacije v meddržavnem avtobusnem prometu.
WASHINGTON, D.C. — Federalni generalni pravobranilec Robert Kennedy je naslovil na Odbor za meddržavno trgovino poziv, naj takoj ukrene vse potrebno, da izgine segregacija na vseh avtobusnih postajah, kjer se ustavljajo avtobusi, ki potujejo skozi več držav. Segregacija mora izginiti iz čakalnic, stranišč, restavracij, barov in kavarn na takih postajah.
Komisija je dobila podoben nalog že pred 6 leti od Eisen-howerjeve administracije. Predlog se je tikal samo ‘železniških postaj. Komisija ni napravila kaj prida, da bi odstranila segregacijo na železnicah. Zgodilo se ji radi tega ni ničesar, varovala jo je znana koalicija konservativnih južnih demokratov in republikancev v Kongresu, Robert Kennedy je izjavil, da zadeve ne bo pustil zaspati, kajti komisija ima pravico, da z denarnimi globami ukroti vse tiste organe v avtobusnem prometu, ki ne bi hoteli izvrševati njenih odlokov.
------O-------
Kov kongresni voSivni okraj v Ohio pripravljajo
COLUMBUS, O. — Na osnovi lanskega ljudskega štetja je dobila država Ohio še enega
Evropa lepo praznovala ameriški spominski dan
W A S H I N OTON, D.C. — V Evropi imamo 20 velikih vojaških pokopališč, kjer spi večno spanje 120,000 ameriških vojakov, ki so zgubili svoje življenje za svobodo zapadne Evrope v dveh svetovnih vojnah. Svoj čas niso prepeljali trupel v A-meriko, ker svojci pokojnikov niso izrazili take želje.
Med njimi je tam pokopanih tudi okoli 2,000 resničnih “neznanih junakov”, to je takih, ki jih po njihovi smrti nikakor niso mogli identificirati. Grobovi so pod ameriškim varstvom in v ameriški oskrbi. Niso pa pozabljeni od prebivalstva, ki živi v bližini pokopališč.
Ljudje prihajajo redno vsako leto iz okoliških mest in vasi na pokopališče in krasijo grobove. Je veliko slučajev, da smatrajo družine za svojo častno dolžnost, da vsako leto okrasijo vsaj enkrat grob, ki so ga vzele pod svoje družinsko varstvo. Spominske svečanosti se redno udeležujejo tudi uslužbenci a-meriških poslaništev, konzulatov in ostalih uradnih ameriških ustanov, ki so raztresene po Evropi.
Posebni oddelek za posebne vojne naloge
V Pentagonu bodo ustanovili posebni odtielek za vodstvo posebnih vojaških na log v hladni vojni.
WASHINGTON, D. C. -Predsednik J. F. Kennedy bo po sjtopniilka v zveznem Predstavni- | Splošni sodbi vojaških krogov na
DOMINIKANSKI DIKTATOR R. L. TRUJILLO UMORJEN
Po 31 letih vladanja je bil 69 let stari diktator Dominikanske republike umorjen iz osebnega sovraštva. Borba za nasledstvo je v teku, ne da bi bil zmagovalec že na obzorju. — Državni tajnik Rusk ostal doma.
SAN JUAN, P. R. — Na diktatorja Dominikanske republike Rafaela Leonida Trujilla je bil izveden v torek atentat; 69 let stari mož, ki je vodil svojo deželo z železno roko 31 let, je obležal na mestu mrtev. Podrobnosti o atentatu niso znane, izgleda pa, da je bil diktator žrtev osebnega spora z gen. Tomasom Diasom, ki naj bi bil diktatorja napadel s skupino sedmih mož, pa se nato srečno umaknil v gore, kjer ima okoli 1000 trdnih pristašev. Dominikanske oblasti so objavile smrt diktatorja šele 19 ur kasneje.
Trujilla naj bi napadlo v to-. '	~
rek zvečer okoli desetih, ko je bil na poti od svojega doma v San Cristobalu proti glavnemu mestu Ciudad Trujillo, sedem oseb pod vodstvom gen. Juana Tomasa Dias, ki je bil z diktatorjem v osebnem sporu. Dva napadalca sta bila ubita in zajeta, ostali pa so se umaknili v gore, kjer naj bi imel gen. Dias okoli 1000 njemu vdanih vojakov.
Oblasti so umor Trujilla objavile šele 19 ur kasneje, včeraj ob 4:45 popoldne. Izgleda, da so hoteli njegovi sodelavci uporabiti ta čas za utrditev nove vlade. Kdo jo dejansko vodi, še ni jasno, vsekakor je objavil sporočilo o smrti predsednik republike Joaquin Balaguer.
Policija .jg. po umoru prijela kat. škofa Thomasa F. Reilly, ki je bil v hišnem zaporu zaradi spora s Trujillom. Škofa so kasneje vrnili domov in se mu o-prostili.
Španija še ne bo kmalu sprejeta v NATO
LONDON, Vel. Brit. — Angleški notranji minister Butler je nedavno rekel, da je “sramota,” da Španija še ni članica Severno-atlamtske obrambne zveze (NATO).
To ne pomeni, da bo skoro sprejeta, v NATO. Proti temu eo male države Danska, Norveška, Belgija, Holandija in verjetno tudi — Francija.
0Wiru Narodnega
^a.

Vremenski
prerok
pravi:
škem domu. Izgledalo je, da ga bomo do nadaljmega volili kar v vsej državi kot “splošnega” zastopnika. Sedaj se je državna generalna skupščina odločila ponovno razmejiti votivne okraje in jih namesto 23 napraviti 24.
Iz treh okrajev sedanjega tretjega in šestega volivnega tlkrožja žele napraviti novo 24. okrožje. Pri tem sta se izjavila
se je v zadnjem času nekam pobotal in vse je kazalo, da je pripravljen . s Castrom vzpostaviti celo tesnejše stike.
Položaj v Dominikanski republiki je negotov, nihče ne ve, kako se bo obrnil, zato je razumljivo, da v Washingtonu budno pazijo in da bodo podvze-li tudi odločne korake, če bi obstojala nevarnost, da bi se mogli oblasti polastiti komunisti. --------------o-----
Hruščev se posvetuje
V glavnem mestu Slovaške Bratislavi se je Hruščev na poti na Dunaj ustavil za razgovore z vodniki satelitskih držav.
nasvet gen. Taylcrja razdelil dosedanje delovanje osrednje obveščevalne službe v izrazito obveščevalno službo in v vodenje tajnih vojaških nastopov. Prva naloga bo ostala v rokah znane CIA, druga pa bo izročena posebnemu oddelku v Pentagonu, bo torej prišla v vojaške stro-kevne roke.
Rusk ostal doma
WASHINGTON, DjC. — Umor Trujilla je toliko pomemben za Združene države, da je predsednik Kennedy naročil državnemu tajniku Rusku, naj odloži svoj odhod v Evropo, kjer mu naj bi bil ob strani tekom razgovorov s Hruščevim, da bi mogel od blizu slediti razvoj v Dominikanski republiki in v vsem
_______	_________________^_____ Ponesrečen vojaški nastop
proti taki spremembi oba kon- preti Castrovi Kubi je pokazal, j Karibju. grešnika omenjenih okrajev. 'da sedanja ureditev CIA ni bila Združene dižave Za spremembo se zavzema re- za nove razmere primerna in da pivblikaniska večina skupščine, | je potrebna reorganizacije. Ob-med tem ko hočejo demokrati , veščevaLni del CIA bo sprejel v siprčmemibo odložiti na čas, ko (svoje vrste del obveščevalnih
lani
bodo imeli oni večino v skupščini.
strokovnjakov, ki so delali doslej za državno tajništvo.
so že
prekinile diplomatske zveze Trujillom, ko je ta vse bolj oči-to gazil osnovne politične svoboščine. Posebno hude nasprotnike je imel pokojni diktator Venezueli in na Kubi. S Kubo
Adlai Stevenson gre na pot v Južno Ameriko
CLEVELAND, O. — Adlai . za to pot prav posebno kvalifi- žavah Latinske Amerike in ne to bo moral Stevenson dopove-Stovenhon spada med tiste red- vran. Na eni strani je kot naš kot do sedaj v korist bogatašev |dati zainteresiranim vladam, v
zastopnik pri ZN navezal prija-1 in privilegiranih krogov. Pa ne. Latinski Ameriki m jan opozori.
kc politike, ki so se uveljavili tudi v diplomaciji. Kot voditelj naše delegacije piri Združenih narodih ge je kar dobro obnesel, daisdravno mu je parkrat zmanjkalo odločnosti ravno v odločilnih trenutkih. Ko je bil še zasebnik, je pred dvema letoma obiskal večino južno-ameriških držav. Takrat je bil najbrže vesel, da ni imel nobene uradne milni j ei kajti z njo bi bil najbrže1 opravil zelo slabo. Ko se je vrnil, je čisto pravilno pokazal na prvo in pravo napako v državah Latinske Amerike: vodilni politični in gospodarski krogi kot tudi vlade, ki se opirajo nanje, no. čejo slišati o socijalni politiki in nočejo tudi napraviti reda v javni upravi.
Sedaj je tudi vanj udarila mr. zlična želja po diplomatskih potovanjih. Gre zopet v Latinsko Ameriko, toda ne več kot zasebnik, ampak kot ameriški diplo-
teljske stike z vsemi diplomati samo to: države Južne Amerike iz Latinske Amerike, na drugi tnorajo k našim podporam doda-strami je pa že bil tam in ve, j ti tudi nekaj iz lastnih proraču-kalkšen političen veter veje v po- nov, da bo socijalma zakonodaja
sameznih
Amerike.
prestolicab Latinske
Oblačno in toplo, popoldne Možnost neviht. Najvišja tem
P°ratura 83.	__ mat prvega razreda, ki naj bi bil
Namen njegovega potovanja, ki ga nastopi v nekaj dneh, ni ravno lahek. Povezan je z gospodarsko konferenco ameriških držav, ki se bo začela 15. julija v Punta del Este v Urugvaju. Tja bo šel tudi predsednik Kennedy, vsaj voljo ima tako. Konferenca iho obravnavala ravno take predmetej kjer ne bo lahko doseči stvarnega sporazuma z našimi prijatelji v Južni Arne. rifci. Naša dežela je namreč trdno odločena, da stavi pogoje za naše podpiranje; pogoji ne bodo političnega, ampak socijal-nega značaja.
Vsebovali bodo v glavnem idejo, da mora naše podpiranje iiti v korist revnih slojev v dr-
res učinkovita. S tem mora biti zvezana tudi temeljita agrarna reforma im obširna delavska zakonodaja.
Razumljivo je, da to ne bo šlo v glavo mnogim južno-ameri-škim vladam. Še zmeraj mislijo, da njihove države lahko shajajo tudi brez tega. Treba je samo s primernimi policijskimi sredstvi blokirati vpliv Castrovega gibanja, pa lahko vse ostane pri starem. Vedo, da je Washington za blokiranje Castrovega gibanja in zato upajo, da nas bedo lahko zadovoljili samo z obljubami, da bodo soci-jalne zakonodaje že samo po sebi prišlo.
Da se naša administracija ne bo več mogla zadovoljita s takim stališčem j užno-ameriških vlad,
ti, da Amerika me bo mogla dati Izdatnih podpor pod nobenim drugim pogojem.
Ne vemo, kako bo opravil Stevenson svojo nalogo. Od uspeha njegovega tritedenskega potovanja bo odvisno, ali bo šel Kennedy na konferenco ali ne. Ako ne bo šel, bo znamenje, da se Stevensonu ni posrečilo spraviti vlade v Južni Ameriki na pravo pot. Ako bo Kennedy šel, bo to dokaz, da se je Steven-sonova misija posrečila.
Prepričani smo, da želi Ste-vemsonu vsa Amerika uspeh pri njegovem potovanju po državah južno od nas. Neuspeh bi namreč odprl na široko vrata v pobitost in apatijo v vseh prizadetih državah, v Washingtonu pa v zmedenost, kakšna naj bo naša nova politika do Južne Amerike. Od vsega tega bi imeli koristi vsi komunisti in njihovi prijatelji od Hruščeva do Castra.
DUNAJ, Avstr. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev s? je na poti iz Moskve preko Ukrajine ustavil v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške, dobi o uro vožnje z vlakom od tod. V mestu bo ostal nekako 36 ur, ki jih bo uporabil za razgovore z vodniki satelitskih držav.
V Bratislavo sta prišla včeraj predsednik Češkoslovaške Anton Novotny in predsednik madžarske vlade Kadar. Napovedano je bilo tudi zastopstvo Poljski n ostalih satelitskih držav. Razgovori Hruščeva z vodniki satelitskih držav služijo temu kot priprava za razgovore s predsed. nikom Kennedvem koncem tedna.
Hruščeva spremljajo njegova žena Nina, zunanji minister A. Gromilko, sovjetski poslanik v Washingtonu Menšifcov in vrsta strokovnjakov .
-----o------
Nobene spremembe v Paragvaju
MONTEVIDEO, Urug. — Pre. tekli teden so hoteli visokošolci in visokošolke v paragvajski prestolnici Asuncion praznovati 150-letnico državne neodvisnosti. Ko so korakali v velikem sprevodu skozi mesito, jih je ustavila policija s streli iz strojnic nad glavama, nato pa planila nad nje s pendreki in sabljami.
Surovi nastop policije proti študentom je razočaral javnost 'in ji pokazal da ne more računati na povečanje političnih svo. boščim. Gen. A. Stroeisner drži vajeti trdo v rokah že sedem let in ne kaže nobene vetje, da bi kaj popustil.
------o—----
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
G. Marjan Jakopič, slovenski pesnik in priložnostni sodelavec AD, ki živi na 29424 Armadale Rd., Wickliffe, Ohio, se je na Spominski dan vrnil iz bolnišnice. Vsem številnim prijateljem in znancem, ki so ga obiskali v bolnišnici, mu poslali kartice in voščila, posebno pa še onim, ki so se ga v težkih dneh bolezni spominjali v molitvi, se zahvaljuje z — iskreni Bog plačaj!
Iz starega kraja—
Iz Horjula pri Ljubljani je prišla gdč. Slavka Lončar na o-bisk k svojemu očetu Francu Lončarju na 7611 Myron Ave. K ge. Katici Kuhar na 1224 Addison Rd. je prišla iz Zagreba na obisk mati Sidonija Junko-vic. Obema je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Kollan-der. Dobrodošli!
Skupno sv. obhajilo—
V nedeljo, 4. junija, imajo članice Bratovščine Sv. Rešnje-ga telesa pri Sv. Lovrencu skupno sv. obhajilo. Opoldne pa naj se udeležijo procesije. Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo med osmo sv. mašo skupno sv. obhajilo-
Sestanka ne ho—
Društvo SAVA v nedeljo ne oo imelo sestanka zaradi spominske sv. maše za padle protikomunistične borce.
Komunistična partija v Indiji izgublja članstvo
NEW DELHI, Ind. — Indijska Komunistična partija je od leta 1959 izgubila 35,000 članov od 275,000, torej skoraj 15 odstotkov. Glavni vzrok nazadovanja partije so na eni strani nasilja, ki so jih vršili komunisti v indij-aki državi Kerala, ko so prišli tam na oblast, na drugi pa zasedba indijskega ozemlja od strani rdeče iKtajske.
Ptešanje Komunistične partije je začelo vznemirjati Moskvo. Tako je Hruščev poslal v Indijo na razgovore z vodniki tamkajšnje partije glavnega propaga-torja in teonitika partije Mihaila Suslova. Ta je indijskim tova-ilšem dbljuibii, da jim bo Kremelj pomagal najti rešitev iz sedanje stiske.
Dayalu bodo sledili drugi
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Pretekli teden je bilo objavljeno, da je Rajeshwa/r Dayal odstopil kot vodja akcije ZN v Kongu in se vrnil domov v Indijo. Sedaj so se začele širiti ve-»ti, da bosta odšla tudi njegova glavna kritika ameriški poslanik Clare Timberlake in angleški poslanik lan Scott.
Amerikanec član sovjetske akademije
LONDON, Vel. Brit. — Sov-jeltska akademija za medicinske znanosti je imenovala bostonskega zdravnika za srce dr. Paula D. White za svojega rednega člana.
Dr. P. D. White je znan, ker je zdravil pred leti predsednika EL senhowerja, ko ga je zadela srčna kap.
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Predsednik Kennedy in De Ganile sta se včeraj sporazumela, da morajo ze,hodne sile Zah. Berlin braniti odločno in z vsemi sredstvi.
PARIZ, Fr. — Gen. Challe in Zeller, vodnika vojaškega u-pora v Alžiriji pretekli mesec, sta bila včeraj obsojena vsak na 15 let zapora.
CARACAS, Venez. — Vlada predsednika Romula Betan-courta je odkrila zaroto proti vladi in jo strla, predno ji je mogla postati nevarna.
ilMERi$K/i Domoviva
till? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtlly
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zadinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
prepoji svojega veselja in ponosa s prevzetnostjo in brez-jSrila na TV sporedu zadnje 4 ne-obzirnostjo češ, kapitalistični svet se sam po sebi hitro po- delje popoldne, so nam poklicni dira, kmalu
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 107
Thur., June 1, 1961
ga bo komunizem lahko likvidiral brez vsake nove svetovne vojne.
Zato je verjetno, da bo Hruščev napovedal Kennedyju celo vrsto novih idej o “mirnem sožitju.” Moskva naj ima povsod veto pravico, ne glede na kraj in značaj njenih interesov; pri pogajanjih o kontroli preskušanja atomskega orožja, pri debatah o razorožitvi, pri upravi Združenih narodov itd. Rusija naj ima pravico, da se vmeša v vsako stvar, ako ji je še tako tuja. Rusija zahteva “nevtralni pas” okoli železne zavese, ki naj se raztega od Saigona v Južnem Vietnamu preko vse južne Azije tja do Carigrada. Rusija vstraja, da se nemško vprašanje reši po njenem receptu. Hruščev ve, da Kennedy na vse ne more pristati. To ga tudi ne razburja. Vse to bo dosegel s časom, saj mu bo sreča ravno tako ostala zvesta kot mu je do sedaj. “Mi vas bomo zagrebli”!
Kar moremo želeti sedanjemu dunajskemu kongresu, je to, da bi potekal brez incidentov in da ne bi rodil slabih posledic ne za sedanjo administracijo, ne za Ameriko, ne za svobodni svet. Kar bo pa rodil dobrin, jih bomo toplo pozdravili, samo počakati moramo nanje.
igralci iz New Yorka pod vodstvom pisatelja im. direktorja rev. Johna Walsha prikazali za-niimiive prizore in to: “Gledali-šče im Bog,” “Gledališče napraviti brez Boga.” Ta katoliška ura” je' bila zdaj prvikrat na programu TV im je imela po vse Ameriki velik uspeh.
L. G.
Dunajski kongres v novi izdaji
Francoska revolucija in Napoleon sta spravila z ravnovesja ves svet. Ko je padel Napoleon, se je pokazala potreba po novi ureditvi Evrope in vseh področij, kamor je segal evropski vpliv. To nalogo je začel pred skoraj 150 leti znani Dunajski kongres in jo kar dobro izvršil. Njegovi sklepi so propadli šele 1. 1948, veljali so torej preko 30 let. Kongres sam je bil zbirališče monarhov, državnikov, politikov in diplomatov, kot ga svet do takrat še ni videl.
Sedanji sestanek na vrhovih na Dunaju je po blesku in obsegu veliko manjši. Tam se bosta srečala in pogovarjala samo dva politika, oba otroka sodobnega političnega raz-1^' voja, eden kot zastopnik svobodnega sveta, drugi kot po-,,m” glavar komunističnega. Bleska bo na sestanku veliko manj, trajal bo samo par dni, njegov pomen pa namenoma zmanjšujeta tako Washington kot Moskva, dasiravno oba iz različnih nagibov. Vkljub temu bo ta sestanek lahko pomenil veliko za mednarodno politiko.
Že naprej je napovedano, da se bosta Kennedy in Hruščev samo tipala in da se bosta sicer pogovarjala o marsičem, toda dogovorila o ničemur. Važno bo samo to, kakšen vtis bosta odnesla drug od drugega. Kdor pozna življenje, ve, da je včasih vtis važnejši od vseh umskih razlogov. Kadar ti ne dovedejo do nobenega zaključka ali stališča, se človek zanese na svoj občutek, na domneve, na vtise. Vtisi postanejo torej lahko važen činitelj v človeškem odločcva-nju in so radi tega nevarni. Pri Kennedyu ne bodo igrali tako velike vloge kot pri Hruščevu. Kennedy je predsednik svobodne demokratične države, mora vpoštevati Kongres, javno mnenje, zavezniška stališča itd. Njega vtisi ne morejo lahko zapeljati. Drugačna je zadeva pri Hruščevu. Hruščev je diktator. Res je, da se mora ozirati na mnenje izvršilnega odbora stranke, toda ni vezan na njegove sklepe. Ni se mu treba ozirati ne na rusko javno mnenje, ne na zaveznike, razen Kitajske. Ker je demagog prve vrste, se mu lahko posreči, da potegne za seboj vse tiste, ki v začetku mislijo drugače kot on.
Iz tega moramo napraviti zaključek, ki ga redkokdaj slišimo. Naša javnost misli, da je za nas izredno važno, kakšen vtis bo Kennedy dobil o Hruščevu. Mislimo, da je veliko važnejše, kakšen vtis bo Hruščev odnesel o Kennedyu. Ako ga bo cenil tako nizko kot Eisenhowerja, potem res lahko nastopi nevarnost za svetovni mir. Ne trdimo, da je Hruščev bojevit, ravno nasprotno, je precej jasno, da ne želi nove svetovne vojne. Toda njegov temperament ga lahko zanese na nepremišljena dejanja češ, Kennedy si s svojo Ameriko in s svojimi zavezniki angleškega kova tako ne bo upal resno stopiti na prste komunističnim apetitom.
Gledan s tega stališča se nam zdi sedanji dunajski kongres tvegan podvig Kennedyeve zunanje politike, kajti vse govori, da se Hruščev ne bo ustrašil našega predsednika niti njegovega odločnega stališča. Razlogov za tako stališče bo imel dosti.
Predvsem ne bo nikoli pozabil, da je Kennedy sprožil v februarju idejo o sedanjem sestanku in da sam v začetku ni bil vnet zanjo, ako tega ni hlinil. Šele v aprilu je pristal na sestanek. Vedel je pa dobro, da se bo Kennedy preje posvetoval z vodilnimi evropskimi državniki. In res se je Kennedy razgovarjal z Macmillanom, Adenauerjem in De Gaullom. Hruščev tudi dobro ve, da ti razgovori niso ustvarili sloge med ameriškimi zavezniki v Evropi. Izjemo dela samo nemško in berlinsko vprašanje. V tem problemu vladata sloga in odločnost: vsako komunistično nasilje nad Nemčijo ali Berlinom se mora končati z novo svetovno vojno. V vseh drugih vprašanjih vleče vsak zaveznik na svojo stran.
Hruščev ve tudi dobro, da gleda Agierika na sestanek na Dunaju z mešanimi občutki. Zagovorniki sestanka ga ne hvalijo na vse pretege, nasprotniki sestanka so zmerni v svoji kritiki. Kennedy nima torej za seboj strnjenega javnega mnenja našega političnega sveta. To ga lahko zapelje do sklepa, da Kennedy nima v zunanji politiki za seboj vse dežele. Kot gojenec in zagovornik diktature ne more razumeti, da v svobodnem svetu tudi kritiki potegnejo v odločilnem trenutku z vlado. Kako naj torej vidi v Kennedyu državnika, ki res obvlada tako svobodni svet, kot on sam obvlada komunističnega? Ali ga ne bo to zapeljalo, da bo proti Kennedyu nastopal preveč oholo in brezobzirno?
Uspehi, ki jih je dosegel komunizem tekom zadnjih mesecev, žal lahko zapeljejo Hruščeva do take takiike. V Laosu gre vse tako, kot so komunisti planirali. Na Kubi je Amerika doživela blamažo. V Južni Koreji so generali kar na svojo roko vrgli režim, ki je užival ameriško zaupanje.
Iran hodi na robu revolucije. Šah bi jo rad imel od zgoraj
BESEDA IZ NARODA
Zanimivosti iz Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Slovmska faira sv. Janeza too imela v nedeljo, 4. junija, prvikrat v cerkvi sv. Janeza lepo in prisrčno slavnost. G. župnik Klaudij O-korn ibo na to nedeljo praznoval 25-letniico mašniškega posveče-Srebrmomašindk bo ob 12. uri daroval sv. mašo, takoj nato pa bo slavnostni banket. Zvečer olb 7. uri bo jubilant sprejemal čaistitke. Farani im faranke se skrbno pripravljajo, da bodo dostojno počastili srebrnomašni-ški jubilej svojega priljubljenega župnika.
* * *
Društvo Triglav-dramski odsek, bo v soboto 10. jun. ob pol-osmih zvečer v dvorani Gym pri gv. Stefanu, gostovalo z veseloigro “Svojeglav ček.” Slovenski Ligralcii in 'igralke so se rade vol J e odzvali vabilu podružnice! SKL v Chicagu ter so tem potom, pri-jaiteljisko vabljeni člani in članice društva ter prijatelji, da se pridružijo temu izletu im se udeleže predstave v Chicagu. Ker je ta igra polna komičnih prizorov ter prepletena z mnogimi slovenskimi pesmimi, ne bo nobenemu rojaku An rojakinji žal, da jo vidi in posluša. Dragi Slovenci in Slovenke od blizu in daleč okrog Chicaga, vsi prisrčno vabljeni!
* * *
Materinska proslava, ki jo društvo Triglav priredi vsako leto v čast materam — članicam, je tudi letos v nedeljo, 14. maja, privabila v dvorano sv. Janeza prav lepo število naših ljudi. Z velikim uspehom ipi v veliko veselje mamici, so nastopili; naši šolski otroci pod vodstvom marljive in neumorne učiteljice ge. Grumove z raznimi recitacijami im oderskimi slikami. Predsed-n.k društva g. Fram Mejač ji j© izročil v zahvalo lep šopek rož. Pri tem sporedu sta sodelovala tudi Rozina Franc in Vlado Kralj. Po sporedu je predsed-t: lk Mejač ji je izročil v zahvalo lep šopek rož. Pri tem sporedu sta sodelovala tudi Rozina Franc in Vlado Kralj. Po eporedu je prdesednlk Mejač Franc častital letošnji častni članici materi ge. Mari Kolmanovi ter ji izročil krasen šopek rož. Vsa ginjena se je ga. Mara K cima n zahvalila društvu za izkazano čast. Sledila je prijetna in prijateljska zabava, kjer sta Mejač Franc in prijazni Ludvik Kolman iz Waukegama izrekla več lepih in resničnih besed o naših materah in ženah. Bila je lepa materinska proslava, ki bo ostala nam še dolgo v spominu.
* * *
Jugoslovansko društvo “Jadran” je v nedeljo, 14. maja, imelo v “Srbskem Spominskem” domu v proslavo gv. Jurija lep
mnogoštevilnimi Slovenci smo opazili pri tej proslavi tudi gg. prof. rev. Jakliča, rev. Bergleza N. in dir. R. Ložarja. Spored se je začel z Očenašom, katerega so peli pevci in pevke srbskega zbora “Štefan šijački.” Zbor je še zapel par srbskih pesmi v veliko navdušenje prisotnih. Nastopili so še razni srbski pevci in pevke, muzikanti in plesna srbska grupa Gruža, ki so dosegli velik uspeh. Velik aplavz je doživela mladinska plesna grupa “Slovenski nagelj,” kjer so otroci v lepih slovenskih narodnih nošah odplesali nekaj slovenskih narodnih plesov. Vse! plese in mladinske pevske točke je spremljal na harmoniki mladi in talentirani Karel Strmšek, ki je tudi! sam zaigral “Venček sloven, skih pesmi.” Pokazal je, da je s svojo pridnostjo in učenjem veliko pridobil dn napredoval pri igranju na harmonilko.
Na tem programu je nastopila tuidi koncertna pevka Dolores Ivanichich, ki je s svojim lepim glasom in globokim občutkom odpela pm slovenskih pesmi. Deležna je bila velikega aplavza. Na klavirju jo je spremljala odlična pianistka gdč. B. Casper. Tudi v duetu sta Ddlorets in Janez Kotar s kitaro po odpeti pesmi “Pod klamčkom sva se srečala” žela velik aplavz. Pogrešali smo nastop javljenega slovenskega kvarteta Triglav, ki pa na žalost m nastopil.
Po sporedu se je v dvorani razvila prijateljska zabava s plesom.
Društvu Jadranu iskreno ča-stitamo k temu uspehu in mu želimo velikega napredlka.
* * * '
Olb priliki gostovanja Metropolitan oipere iz New Yorka v Chiisagu, v novem modernem McCormick Place Theatru sem se udeležil dveh opernih predstav, Flotowe opere “Marta” in Puccinijevega “Turandot.” S sve. tovnMi pevci in pevkami, odličnim opernim pevskim zborom in orkestrom, baletom, scenerijo in statisti, nam je ta ogromni operni ansamble pričaral izreden umetniški užitek. Ni dvoma, da je Metropolitan opera iz New Yorka danes naj več j a in najboljša umetniško-eperna kulturna organizacija na svetu. Naj omenim še, da j© nova operna dvorana v tem novem ogromnem poslopju izredno akustična, z \eiifcim. odrem, z vsemi modernimi in tehničnimi pripomočki in ima 5,000 sedežev. V poslopju McCormick Place je še mala gledališka dvorana, dvorana za u-metnišfke razstave, ogromna dvorana za bankete, trgovina za darila, moderna in velika re-stavraeija z barom, kavarna z 'slaščičarno in z mnogimi pisar-
Žalna komemoracija in romanje Zveze slov., proiikom. borcev
Cleveland, O. — V soboto, 3. junija, ob 8. uri zvečer bo v šolslki dvorani fare Marije Vne-bovzete v Collinwoodu žalna komemoracija ZSPB. Vstopnine ne bo, pač pa prostovoljni prispevki. Čisti dobiček je namenjen invalidom.
Vsi ste prav vijudno vabljeni! Naslednji danj v nedeljo, 4. junija, bo romanje k lurški Materi Božji na Chardon Rd. Ob desetih dopoldan bo darovana sv. maša za žrtve komunistične revolucije. Po sv. maši bo polaganje venca in molitve. Popoldan ob dveh bodo pete litanije Matere Božje;. Druga nabirka med sv. mašo bo za invalide in vdove.
Udeležite se tega romanja in se tudi v molitvi spomnite naših pomorjenih bratov in. sester.
Clevelandski odsek ZSPB.
Graduanli pevskega društva “Slavček”
Cleveland, O. — Konec šolskega leta se približuje in s tem tudi vesela doba za ves študentovski svet — pričnejo se namreč že dolgo zaželjene počitnice! Predvsem jih bodo uživali vsi ti. ati, Ikli so uspešno dokončali šole, kajti zanje se prične nova doba življenja.
Odbor pevskega društva “Slav. ček” prav prisrčno čestita in želi mnogo sreča sledečim, članom zbora, ki so letos gnaduiraU: Iz višje šole — Nežka Petek in Eleonora Grasselli iz Notre Dame Academy; Nihaela Ošaben iz St. Joseph Academy; Marija Kamin in Lojzka Rus iz St. Francis High School; Lojze Lončar, France Rihtar in Milan Rihtar iz St. Joseph High School.
Farno šolo svetlega Vida so pa dokončali — Silva Leben, Lojzka Longar; Marija Slogar.
Slavko Zupan.
z izletom k Niagarskim slapovom, o katerih smo toliko slišali že v šolah, a sedaj smo jih imeli pred seboj ter jih Občudovali z lastnimi očmi — kakšna veličastnost, kakšna krasota!
Razdalja iz Clevelanda v Toronto je približno 280 milj; naši busi so premerili to daljavo v sedmih urah vključno s polurnim oddihom v Angoli, N. Y. Prišla smo v Toronto dve uri pred določenim časom, ko so se šolski otroci ravno pripravljali za prvo sv. obhajilo; imeli smo zelo gost olj ulben sprejem, prihiteli so č. č. g. g. duhovniki z župnikom Rev. Prebilom na čelu ter nas prisrčno pozdravljali in nas vodili v cerkev k Mariji v pozdrav. Spodaj v dvorani so nam pripravili bogato in okusno večerjo, da smo se kar čudili ter se povpraševali, kako so mogli v tako kratkem času vse to urediti za toliko ljudi, ko so vendar bili že itak pnelzaposleni s šolsko mladino, videli smo, da je vse fino urejeno in da vse deluje točno in natančno kot zanesljiva ura; videli smo slovenske č. č. sestre ter slišali otroke, ki so tako lepo slovensko molili in slovensko peli, da smo bili kar presenečeni. Po procesiji in večerni sv. maši, pri kateri so ubrano jpeld samo Marijine pesmi, smo se razšli.
Drugega dne smo bili deležni romarskei sv. maše, nato nas je čakal v spodnji dvorani zajtrk im opoldne zopet bogat obed. Ob dveh popoldan ismo se poslovili od Marije ter skupno odšli v za-padni Toronto k blagoslovitvi nove slovenske cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Na cerkvenih prostorih je že; bilo mnogo kanadskih Slovencev, ki so prišli od blizu in od daleč, da prisostvujejo tej pomembni cerkveni slovesnosti; prišle so žene, fantje in dekleta v slikovitih narodnih nošah ter vzbujali pozornost vseh navzočih, ki so priča-
lepim in pestrim sporedom ter Kdo ve, ali se ne bo prekucnila v revolucijo od spodaj. V (banketom, katerega se je udele-Turčiji tudi ni vse tako, kot želi naše državno tajništvo, žilo izredno veliko ljudi.
Tudi tam se oglaša z nevtralnostjo prepojen pretirani naci- Predsednik Jadrana g. Terzič jonalizem. Potem pa še Gagarin s-svojim poletom okoli i<-pozdravil vse navzoče ter .rato sveta! Kdo more zameriti vročekrvnemu Hruščevu, da ne < risal pomen tega praznika. Med
kulturno-zabavni večer s prav | niškimi prostori. McCormick
Place se nahaja ob jezeru za zgodovinskim muzejem in je vredna, da si jo ogleda vsak, ki ima priliko.
* * *
V “KATOLIŠKI URI,” ki je
Odmev o romanja v Toronta
Cleveland, O. — Zbrali smo se, — kar nas je bilo romarjev od Sv. Lovrenca, od Sv. Vida in Marij© Vnebovzete, — v soboto, 27. maja, ter v zgodnjih jutranjih urah napolnili dva avtobusa, ki sta nas odpeljala na kanadsko božjo pot. Na busih smo se kmalu seznanili in postali medšefoojino zaupni in družabni; prijaznost in vljudnost je vladala med nami ter nas vezala skup. no v eno samo družino. Občudovali smo božje stvarstvo v jutranji zarji, molili in peli, medtem ko so naši železni konjiči drveli po širnih planjavah — gladko ih nalahko — kot jadrnice, ki jih veter žene po morski gladini.
Imeli smo tudi naše vodnike, ki so nosili težko odgovornost celega romanja; prvo skupino ja vedli velezaslužni g. Jakob Resnik, trdna korenina, ki je kljub i-ivojim osmim križem, katere jie' že davno prekoračil, prav čudovito ohranil svoje mladeniško navdušenje; v našem vozu pa smo imeli g. Anton Jegliča, ki ni bil samo naš reditelj, an-gelj varuh Ln vodnik, temveč je tudi skrbel z njemu lastno šega-vostjo za naše dobro razpoloženje in kratkočasje.
Bili smo sicer romarji, ki smo hiteli z našimi sroi k Brezjanski Mariji Pomagaj v Toronto, a smo pridično združili naše romanje
kovali škofa; od nekje se je slišalo zvenenje, ki je zelo spominjalo na zvonenje velike fare na Dolenjskem, ter naznanjalo prihod torontskega škofa. Svečane blagoslovitev nove cerkve se je pričela; tedaj je zadonela veličastna slovenska pesem “Petrova Skala,” ki jo je izvajal zunaj pred cerkvijo cerkveni pevski zbor pod vodstvom Rev. Sodje; mogočna pesem je odmevala ter se razlegala po prostranem dvorišču in segala globoko v naša srca . . . Tuidi nova slovenska cerkev Brezmadežne je zidana na tej Petrovi skali in peklenska vrata — brezbožnega komunizma — jo ne bodo premagala.
Po končanih slovesnostih je jie bil skupni banket, ki se je vršil v dvorani ob ogromni udeležbi; čas našega odhoda se je bližal, zahtevali smo se za veliko gostoljubnost, ki so jo nam izkazal, zahvalili smo* se za veliko rontu, pozdravljali smo jih ter odšli iz slovenskega Toronta z mnogo prijetnimi spomini.
Ernest Terpin. ------o------
Oltarno društvo pri Kšariil Vnebovzeti
Cleveland, O. — članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete ste vabljene v nedeljo, 4. junija, k skupnemu sv. obhajilu med osmo sv. mašo, popoldne clb dveh k uri molitve, nato na sejo, da ss pogovorimo glede karnevala, ki se prične 22. junija.
Rev. Rebci pravijo, da bi morale vse faranke sodelovati pri karnevalu! Sestre, ki ste zdrave, pridite, da se pomenimo o tem, kaj bi katera mogla storiti za večji uspeh karnevala. Nekatere bodo brez dvoma lahko nekaj spekle, druge pa bodo pomagale na kak drog način.
Pozdravljene in na svidenje!
Mary Ižanec.
“Žal... nimamo emajliranih pokrovk, loncev, kozic ...”
Tistim našim gospodinjam v Ameriki, ki se včasih ob veliki zaposlenosti in naglici jeze ter blagrujejo one doma, ki se jim nikamor ne mudi, ki imajo morda celo še služkinje, to so seveda le žene visokih “živin” Komunistične partije in tovarišev direktorjev v velikih podjetjih, ponatiskujemo tole zgodbo iz ljubljanskega dnevnika ‘ Delo”:
*4«
V poslova inici “Železo” v Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer imajo navadno precejšnjo izbiro raznih posod, sem upala, da bom dobila pokrovke, ki jih že nekaj mesecev zaman iščem po Ljubljani. Toda prodajalka me je s svojim odgovorom razočarala:
“Pokrovk pa nimamo ne majhnih ne velikih.” Na polici sem zagledala velike kozice, pa se mi je vzbudilo upanje, da imajo tudi manjše za liter^ liter in pol, dva litra. Zato sem glasno izrazila svojo željo. “Tako majhnih nimamo, najmanjša jo velika štiri in pol litra.” Morda mi bo tretja želja izpolnjena, sem na tihem upala. Lonček z livčkom že dolgo pogrešam v svojem gospodinjstvu. In ker je dokaj priročen v vsakdanji rabi, sem vprašala prodajalko še po njem.
“Ne, tudi takega lončka nimamo.”
Za gumasti zvon, ki omogoča gospodinji, da skuhanega perila ni treba mencati, pa sploh nisem več vprašala, saj bi verjetno tudi za to slišala odgovor enak prejšnjemu.
Napotila sem se še v poslovalnico “Ideal” v Wolfovi ulici. Na polici sem videla nekaj ponev “eterna”, pa sem mislila, da imajo tudi drugo tovrstno po-
sodo. Kaj če bi se"odIočila za nakup kompletne garniture “eterna” posode in bi potem dolgo nG bilo treba kupiti druge. Toda prodajalka je imela takoj pid roki odgovor, verjetno ne prvič tisti dan: “Garnitur ‘eterna’ posode sploh nimamo. Že dolgo ne. Le včasih posamezne posode.”
“Kaj pa emajlirano okroglo cedilo, za juho, lahko kupim?’ sem se zanimala. Toda tudi takega cedila niso imeli, pač P3 samo žičnatega. Za tega pa se nisem mogla odločiti, saj se verjetno težje čisti; prav tako im3 cedilo iz plastične mase, kakršnega bi lahko kupila, napake, med katerimi je tudi ta, da pride n. pr. pri precejanju testenin v dotik z vročo vodo in pušča jedi neprijeten okus.
Toda v svoji nakupovalni vnemi mi vsi ti odgovori niso mogli vzeti volje, da ne bi povprašal3 še pri “Opremi” na Gosposvetski cesti, a tudi tu nisem, opravila dosti bolje. Sicer prijazen prodajalec je z obžalovanjem izgotovil, da ne more ustreči ni*3 eni moji želji.
“Nimamo emajliranih posod, ne kozic, ne loncev. Le včasih jih dobimo nekaj, pa gre hitro-
Žal, da le včasih. Ali naj za*0 vsak dan sprašujem za po Idr o!! literski lonček ali za kozico, po svoji prostornini ustreza ve' likosti plošče na kuhalniku. A*1 naj zapravljam čas, kadar nise>n v službi, z letanjem od trgovin0 do trgovine, s spraševanjem, 3 imajo tak in tak lonec, pri tenl pa že vnaprej vem, da mi prodajalec ponovil refren, ki slišim že nekaj mesecev v trg0
vinah s posodo: “Žal tega p3
ni'
mamo.
— Nova Mehika ima le^'^g sadre, ki obsegalo okoli t krov.
JOSIP STARE:
Lisjakova hči
Ahnenfels se ji pomembno nasmehne in ji ponudi, naj sede na naslanjač kraj postelje, strežniku pa namigne, naj gre iz sobe. Ona sede, Ahnenfels pa seže po njeni roki, s katero si Klotilda v popolnoma novih rokavicah naravnava gube široke svoje obleke, strastno' jo stisne in poljubi ter zopet umolkne.
“Viktor, danes si silno sentimentalen; takšnega te še nisem videla. Torej, kdo je Helena?”
“To si ti, srce moje!” šepne Ahnenfels.
“Jaz?” začudi se Klotilda, dasi niti ni pričakovala drugega odgovora; toda s kom si se moral boriti, da si otel mojo čast?”
“Z nikomer,” odvrne ranjeni častnik kratko in povesi oči, da mu je videti na obrazu, kako mu nekaj ne prija pri tej sitni stvari.
“Z nikomer?” ponovi Klotilda in ostrmi, “in vendar je tekla tvoja kri zame. Tega ne umejem, hitro mi razjasni to uganko.”
“Dobro si rekla, uganka je to, katero še sam nisem rešil do dobra. Ti mi utegneš dati nekoliko pojasnila in prav zato sem te prosil, da bi se potrudila priti k meni.”
“Govori, govori,” sili Klotilda, “strašna mi je negotovost, a nekaj se mi dozdeva. Mojega moža od sinoči ni domov.”
“Bil je torej le on; nisem se motil,” I’eoe Ahnenfels počasi, zopet umolkne in se zamisli.
Klotilda je vsa razburjena od nasprotnih čuvstev. Pred njo leži mož, ki ga strastno ljubi, mož, kateremu je žrtvovala poštenje, za katerega je poteptala vse ozire društvene dostojnosti ter drzno in lah-koumno raztrgala svete zakonske vezi. Ali ta mož leži ranjen po tistem, ki jo je ljubil nad vse; po tistem, ki se je trudil noč in dan, da bi ji izpolnil želje in da bi ga potem ljubila tudi ona; po tistem, ki ga ni zaslepila njena telesna lepota, ampak, ki je imel do nje višjo, plemenito ljubezen; ki jo je ljubil zato, ker jo je ljubil, ne da bi sam mogel reči, zakaj jo ljubi. Tega moža bi Klotilda rada črtila in ves žolč bi izlila nanj; ali zopet se ji je smilil, ko se je spomnila, koliko je trpel zaradi nje, in Bog ve, koliko trpi tudi sedaj, čutila je, da je prav °na kriva dvojnemu trpljenju; in gotovo, da trpi ubežnik huje nego ta, ki leži pred njo na mehkih blazinah in je morda niti ne ljubi tako, kakor bi želela. Takšne misli so se ji vrtile po glavi in bila je žalostna. Vsa nemirna prosi:
“Viktor, povej mi vse, Kako je bilo in kaj se je zgodilo, da si ranjen. Prosim te, govori in he zamolči mi ničesar. Zaklinjam te na brezkončno ljubezen, povej mi vse!”
Ahnenfels jo osuplo pogleda ; tudi njegov obraz razodeva razna čuvstva. Ljubil je to ženo, to je res; ali ta ljubezen se je porodila iz grešne poželjivosti in iz tistega niče-hirnega ponosa, da je otel lepo ženo drugemu. Ali sedaj? Sedaj terja ta ljubezen žrtev in jih bode še terjala. Nekako tožno izpregovori:
“Po večerji sem se hotel nekoliko izprehoditi in ohladiti, zato sem se napotil ob Ljubljanici proli šentpeterski Vojašnici, kjer je imel moj tovariš službo. Sneg je naletaval, tiho je bilo in od nikoder ni bilo čuti žive duše. V tem me nekdo zgrabi za vrat, vrže
me na tla in me sune z ostrim nožem, da zdajci omedlim. Kmalu se zopet zavem, čutil sem rano, hitro jo zamašil z žepnim robcem in zopet vstal. Bil sem slab, vendar sem se plazil dalje, čutil sem, da rana krvavi, zato sem potiskal robec nanjo, kolikor sem mogel. Skrbelo me je le to, da bi me kdo ne zapazil. Stalo me je mnogo zatajevanja, da nisem pozval mestnega stražarja na pomoč. Ali bolje, da sem se premagal, zakaj sram bi me bilo zavratnega napada. Hvala Bogu, videl me ni nihče.”
“Toda ali veš gotovo, da te je napadel moj mož?” vpraša Klotilda.
“Videl ga nisem, ker je bila temna noč; ali napadel me je tako nenadoma, da se niti ni-
sem utegnil braniti; omedlel (volUcije neko gotovo vsebino;
dalje, da bi ne bilo nepotrebnih bodočih razočaranj in da obračunamo pravilno sedanja razočaranja nad ljudmi, ki živijo v komuni&tičnem svetu, čeprav niso komunisti, pa ga prenašajo,
sem, predno sem spoznal, kdo je. Domov grede sem premišljal in zdelo se mi je, da me je oplazil po licu s širokim plaščem, pa bi sodil, da je bil tvoj mož.”
“Sram ga bilo plašljivca!” vzklikne Klotilda; “iz zasede je prežal na človeka in ga skrivaj napadel, nikar da bi moško stopil predenj in ga pozval na boj.”
“Krivico mu delaš! Lovro ni vojak, vajen ni orožju in kolikor ga poznam, morali sta mu strast in jeza kar prekipeti, da me je sploh napadel.”
“Zavratno!” vzklikne Klotilda zaničljivo, “in to bodi moj mož!”
“Umiri se, Klotilda, to ni več tvoj mož.”
“Pred svetom je.”
“Pred svetom? Ali je mož za svet ali je za srce?”
“Ne umejem te,” odgovori Klotilda, katero so zadnje častnikove besede čudno pretresle.	(Dalje sledi.)
Išekaj m$\\ m pripel ob Si-letei - IS-letmsš
Cleveland, O. — Ne gre za Obujanje spominov radi spominov kot takih. V Sloveniji menda še proslavljajo dvajsetletnico Osvobodilne fronte, pravilom dvajsetletnico, odkar se je začela notranja revolucija. Bilo je točno dne 27. aprila 1941, ko so se zorali v hiši kritika in pisatelja Josipa Vidmarja na Večni poti v Ljub-Ijarii in sklenili pod firmo Osvo. bodilne fronte začetek revolucije, seveda pod vodstvom komunistične stranke, skratka “partije.”
Zunaj izven Jugoislavijie, se tasti, ki so se umaknili komunistični diktaturi po njena zmagi leta 1945 spominjajo strašnih žrtev komunizma. Ni zanikati, da je nekam naravno, da se obujajo spomini, tudi socialni, politični, zgodovinski; je pa treba, da se tem spominom da neka vsebina, to je, da se vsaj skuša, najti neko objektivnost, ki naj s prstem pokaže, zakaj je moralo priti in kako jie! prišlo do določenih dogodkov.
Da je vsaka revolucija nekaj izrednega, navadno nekaj krvavega, to pomeni že beseda sama, da namreč ne gre za postopni razvoj, ampak) da se naenkrat nreseka z obstoječim stanjem; da se prekine z zakoni, da je vse skupaj nekaj izrednega, redno, kot rečeno, krvavega. Revolucija žre svoje lastne otroke, to jie staro pravilo, namreč, da se preje ali slej e koljejo med seboj revolucionarji sami. Revolucija žre nasprotnike revolucije in seveda ne izbira sredstev.
Že na srednjih šolah ali, malo pretirano ali resnično, na vsak način pa, ker so hoteli poudariti nazorno, kaj je revolucija, so profesorji zgodovine prinesli celo trditev, da so bile žrtve začetka francoske revolucije tako številne, da, ko iso žive ljudi in trupla metali v reko Seine, ki teče skozi Pariz, so ta trupla vodo naravnost zajezili. — Pa končno
rola — strokovnost. V Ameriki slišimo ponovno izraz “know how.” Poznati j« treba vse stvarno, ne trgati iz “lufta,” pa naj se spustimo na katerokoli polje. Živimo v dolbi stalnih sprememb, stalnega napredka in smo priča takim pojavom, ki so značilni, obenem dokaz, da gre za stvarnost, ko se mladi inženirji, ki so končali univerze v tej dobi napredka novih raziskovanj in iznajdb, novih ugotovitev, smejejo starim inženirjem, ki da v današnjem, času atomske energije, elektronskih naprav itd., kar seveda preje niso študirali, tega polja sodobne tehnike ne obvladajo in zato že spadajo med staro šaro. Tudi naj ne bodo visoko plačani, plačani naj bodo tisti, ki ta polja sodobno obvladajo in se trkajo na prš a — mi mladi !
K temu takoj še tole: danes so ra razpolago viri, knjige, spomini ljudi, ki so preteklo in polpreteklo doboi soustvarjali in iz teh virov se lahko dobi točna objektivna slika, zakaj je prišlo do druge svetovne vojne) kako se je ta vodila in kaj pričajo, pa tudi potrjujejo' zbrani in objavljeni dokumenti. Imamo na primer na razpolago knjige pisane po takrat vodilnih možeh, kakor so bili Churchill, Anthony Eden, Montgomery, Alexander in drugi na angleški strani; Eisenhower, Marshall na ameriški strani, Stalin in njegova družba v komunističnem svetu.
Branje teh dokumentov je potrebno vsaj za tiste, ki so poklicani, da obveščajo in pišejo za javnost, kateri naj dajo smernice.
Amerika je dežela polna nasprotij. Samo če vzamemo ta izhod, lahko .pravilno razumevamo dogodke v ameriški zunanji politiki. Amerika prildiiguje demokracijo in se je postavila na čelo borbe proti komunizmu. Amerike pa na primer prav nič
ker ga morajo, ker drugače ne kaže, računajmo s temeljno resnico,, s katero prav temeljito računajo komunistični voditelji sami, ta pa je tale: ljudje so pač ljudje, ljudje hočejo živeti, ker morajo, življenje je namreč stroga realnost in — vsi ljudje niso junaki, da bi se izpostavljali večnim bojem, večnemu nasprotovanju, večnemu trpljenju! Hočejo pač živeti, ker morajo! Sprva nenormalno življenje postane sčasoma normalno. S tem dejstvom računa vsepovsod tudi vodstvo vseh komunističnih strank. Postavljena je trditev, da je treba obračunati s seda-rijimi razočaranji, če so in se zavarovati pred bodočimi razočaranji, ki naj ne pridejo. Hote ali nehote, postavlja se pred človeka tale stika bodoičnosti: Sovjetska zveza s svojimi zavezniki, predvsem v srednji in vzhodni Evropi, se ne bo spustila v nobeno pravo, morda celo ne v svetovno vojno, dokler ne bo ona in to absolutno prepričana, da bo v taki vojni samo ona zmagala! Če naj pride kdaj tako v Sovjetski zvezi, kakor tudi v državah, ki so njene zaveznice, pod njeno komando, do kakih važnih i|n temeljnih notranjih sprememb, bodo takrat in potem odločevali “terenei,” kakor pravimo, ki so nove dogodke soustvarjali, jih pripravili in so pripravljeni na bodoči notranji družabni red, kakor so si ga oni začrtali. Da je temu tako, priča vsa zgodovina, pa tudi ni izgubiti izpred oči dejstva, da se posebno v Ameriki taki in podobni dogodki gledajo z ameriškimi očmi; to pa vemo še in prav svežega spomina, da napačno presojanje teh dogodkov vodi končno
do blamaže na Kubi, do poko-Ijev v Budimpešti in podobno.
Nam se zdi skoraj nekaj neverjetnega, kaj vs© počenjajo komunisti, V razlago kako to, more služiti samo ta trditev, da nihče ne more in tudi ne zna pravilno presojati komunizma, kdor ga sam za precej časa ni doživel in ga sam v tem vrtincu spoznaval. Winston Churchill se je bil med vojno sestal v italijanskem mestu Napoli s Titom iz Jugoslavije. Hotel je vedeti kakšen načrt, program, ima Tito glede bodoče Jugoslavije. Tito mu je zatrdil, da nikakor ne miški uveisti v novi Jugoslaviji kak socializem. Ko pa naj bi Churchill za zapadni svet in Tito za Jugoslavijo napravila, v tem oziru neke vrste pogodbo — dogovor v pisani besedi, pa podpisano, se je Tito temu izmaknil. Isti Churchill je imel po vojni več važnih političnih govorov v Evropi in Ameriki. V enem teh je trdil dobesedno tole: “Ko sem vodil v imenu United Kingdoap drugo svetovno vojno kot pred-
Ženske dobijo delo
Iščejo gospodinjo
Iščejo žensko, ki bi skrbela za gospodinjstvo, moža in 3 sinove (8-12-13). Bi tam stanovala (v Solon, Ohio). Kličite med 5:30 in 7:00 zvečer CH 8-1062. (111)
Moški dobijo delo
DELO ZA MOŠKE IŠČEJO SE 3 TURRET LATHE OPERATORJI Z WARNER & SWASEY IZKUŠNJO.
Pišite na American Home Publishing, Box 103, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (113)
MAU OGLASI
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe s ku-
sednik vlade in kot obramben] i hinjo in kopalnico se odda pri
5305 St. Clair -(106)
minister, sem napravil naj večjo Jolln Kramer,
napalko, da sem sploh kdaj kaj verjel Jugoslovanu Titu.”
Mi gledamo na komunizem z moralnimi očmi naše preteklosti in sedanjosti, komunizem ima svojo moralo, ki je edino ta, da namen, to je komunizem, posvečuje vsako sredstvo, pa naj bo kakršnokoli. Kdor ob teh dveh obletnicah nima pred očmi, bo gleda na komunizem, o njem govori in piše, samo te njegove morale — je1 zgubljen!
Dr. L. Č.
Ave.
Sobe se odda
3 lepe sobe za enega ali dva odrasla. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (mwfx)
V Collinwoodu
je naprodaj enodružinska 6-sobna hiša z vsem pohištvom ali brez. Klet, plinski furnez.
FUGE REALTY GO.
455 E. 200 St. KE 1-1030
Vprašajte za Johna Laurich
(109)
Sobe se odda
Tri krasne sobe se odda zgo-
.raj, odraslim, na Holmes Ave. povezal Buenos Aires v Argenti- , Kličite P0 j.gosg.	(108)
ni s Colionio v Urugvaju.	j____________________:	_____
Po sedanjih načrtih bi bil j St. Augustine, Florida most dolg okoli 45 km, gradbeni i Naprodaj je restavracija in .stroški pa bi nanesli 50 milijo-{gostilna zaradi bolezni. $19,000. nov dolarjev.	J Kličite IV 1-7381.	(111)
Dolg most
Najdaljši most na svetu naj bi
Sobe se odda
Blizu cerkve na Neff Rd., se odda 5 modernih sob, spodaj.
$85.00.
John Knific Really
IV 1-9980	820 E. 185 St.
(106)
V najem
4511 St. Clair Ave., lepe, mirne, na novo dekorirane 3 sobe, opremljene ali ne, se oddajo zanesljivi dvojici. UT 1-5470.
(107)
Soba se odda
Opremljena soba se odda mo škemu ali ženski ali starejšemu paru. Si lahko kuhajo. Kličite WI 3-5649.	(107)
Mizar
išče dela za splošna popravila, nove garaže, kuhinjska predelava nove hiše. Kličite IV. 6-1685.
(29, 31 maj, 2 jun.)
V najem
Odda se 4-sobno stanovanje zgoraj, ena spalnica. Kličite KE 1-1861. (108)
Trgovina in stanovanje
V najem se dobi velik prostor za lahko trgovino ali urad in 5-sobno stanovanje spodaj. Kličite EX 1-0736.	(108)
Stanovanje se odda
Tri sobe, kopalnica in plinski furnez, spodaj, blizu cerkve sv. Vida, na 5811 Bonna Ave.
—(31 maj,2, 5 jun.)
Kuhinjo in spalnico oddajo
Opremljeno kuhinjo in spalnico oddajo starejšim na 16405 Trafalgar Ave.
(31. maj, 2. jun.)
Car st Memorials
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
RDINA SLOVENSKA 1ZDF,L0VAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
EAGLE ZNAMKE
C&l
POMENIJO SE VEČJE PRIHRANKE
BASEMENT«"«
CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR.
DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE
Ubranite se sonca in znižajte račun zračnega hlajenja s temi pisanimi naoknicami
mm don
,. ...	^	ne ovira, da je podpirala in še
!j«lje v svetu, nov™ starem,	komunS6Ui.no j ug(K,avi-
so se znašlij ker je bilo treba ži veti in je že staro pravilo, da je treba najprvo preskrbeti sredstva za življenje, potem pa lahko razmišljamo tudi še o čem drugem.
Tem oibletnicaim je treba dati nebo vsebino, jih je treba razumeti kolikor mogoče z objektivnega stališča. Je treba tudi prelomiti s preteklostjo, vsaj s tako, kakor jo je bil eden ali drugi navajen. Da se razumemo: ml se med sabo razgovarja-mo, pa za izhod razgovorov postavimo gotove trditve v nadi, da nam bo eno ali drugo morda še nejasno, pojasnjeno, a glavno; da v spoznavanju gotovih dejstev odvrnemo od sebe sedanja in bodoča razočaranja, življenje je namreč strašno realno! Nekaj pribiith dejstev kot izhodišče:
Danes je v svetu moderna pa-
jo, da je takrat, ko je šlo za Trst in tržaško vprašanje nekako potolažila Tita s tem, da je oborožila njegovo vojsko; uradna oseba zopet samo kot vzgled ohij-ski zvezni senator Frank J. Lau-sche je. Ob priliki, ko je še) takratni ameriški podpredsednik Richard Nixon v Moskvo h Hru. ščevu, toplo priporočal, naj ga vodi pot v Moskvo preko Jugoslavije, ker da je Jugoslavija skoraj ameriška zaveznica., vse p a samo radi tega, ker je Tit-o v sporu z Moskvo. Ista senator Frank J. Lauisohe pa nastopi kot glavni govornik; na zborovanju v Clevelandu, ko so Srbi in četniki proslavljali spomin na svojega voditelja generala Mihalje-viča, katerega je komunist Tito zajel, ga postavni pred vojaško sodišče in ga po Obsodbi kot komunist dal tudi ubiti.
Da se da spominu žrtvam re-
Debelo, močno bombažno blago
P0L0Š6EN9 NA GEEH STRANEH
Naoknice
30” šir.
.49
Kompletne z opornimi palicami
2’ padca 2’ napušča 6” volance
3
36-inč široke 42-inč široke 48-inč široke
3.89
4.19
4.39
Kompletne naoknice z vsemi pritiklinami . . . pripravljene za obesiti
Barvaste zvite žaluzije za verande, naoknice za široka razgledna in navadna okna.
Zeleno-bele progaste ali samo zelene.
Naoknice za široka razgledna okna
Kompletne z oporno palico, 2’G” padca, 2’6’’ napušča, 9” volance
Samo zeleno-be1o progaste!
Za dodatno senco in hlad opremite vaša okna s temi lepimi in trpežnimi naoknicami. Zastori in preproge bodo ostale lepe in neobledene . . . sobe bodo hladnejše, bolj udobne skozi vse poletje. Te naoknice bodo tudi dale vašemu domu prijeten in živahen izgled!
Skladne zvite žaluzije
5’ šir 5’6” šir U’ šir 7’ šir
9.89
.10.29
10.69
11.89
8’ šir 9’ šir 10’ šir 12’ šir
13.09
.16.69
17.69
20.49
Skladne naoknice
Kompletne, z oporno palico, 2’6” padca, 2’6” napušča, 9” volance
čv.
šv.
čv.
čv.
čv.
čv.
Vse
šir
šir
šir
šir
šir
šir
eir
7’ dolžine
30” šir 42” šir
4.19
..4.99
36” šir 48” šir
4.59
.5.29
6.49
7.79
9.09
9.99
10.99 11.59
13.99
Sprejemamo pismena in teletcnična naročila . . . Kličite CHerry 1-3070 KLEINI ZASTORNI ODDELEK . . . THE MATi COME ANY, VSE 3 TROOVNE

mmsimffiMtiffimmimmmmmmmii
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
II. del

“Pogrešala te bom, ti ^esna stara Mara, da veš.”
“Nekam tudi vi pojdite za kak teden,” je rekel resno Razpet. “Ta dolina človeka izmuči.”
“Morda res pojdem,” je rekla s smehom. “Dobro se imej, Nataša. Veliko uživaj in malo misli.”
“Vi tudi, tovarišica Silva,” je Razpet dvignil prst.
Silva je počakala, da je vlak pretegnil. Nataša je mahala skoz okno, veter ji je mršil lase in ko se je bela griva dima, ki ga je napuhal vlak, izgubila kot megla za apnenico proti gmajni, se je obrnila nazaj proti Vidmu.
Bilo je prijazno, dobro poletno jutro, drobni oblački so viseli na nebu kakor nanizani na vrvico, ptičje petje se je trgalo z dreves in seči.
Morda bi res morala kam. Samo za nekaj dni, na požirek dobrega zraka. Čisto rahlo je vstala misel in čeprav jo je tiščala nazaj, je do Vidma že zrasla v pravo zahtevo.
Peljati se z vlakom, gledati skoz okno in misliti, da boš nekoga presenetil, pasti kakor zviška predenj. To ji je bilo vedno
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE — PAINT Northwest suburb. Lease or sell with deluxe apartment. Modern, profitable, valuable Best Franchise for A-l Owner. $40,000 cash required. MO. 4-7534 or eves. VE. 5-1898.	(107)
LIQUOR, GROCERY AND VARIETY STORE.
Est. over 25 years. Excellent clientele. Priced for quick sale by owner. Phone SO. 8-2180.	(107)
FOOD MART — Good going established business in N. W. Location. Possibility of doing a million dollar a year. Too much for one man. Will sell or take partner. SE. 8-3890.
(107)
APARTMENTS FOR RENT
NOW RENTING — 1 and 2 bdrm. apts. with sitove, refrig., and air conditioning. Nr. Sunbeam & Hot-point plants, with plenty of park, space. Close to city transp. Call SE 3-1954 bet. 8-5 p.m. LU. 1-2947.
007)
BERWYN — Modern 5 rooms. 2nd floor. Tile cab. kit., bath. Carpeting. Indiv. Thermostat. Close to sub. & city transp., shopg. and churches. ST. 8-4386.	(107)
BERWYN
Beaut, deluxe AVz rooms. Built-in range. Close to city & suburban transp. Shopg. churches. Parking. GU. 4-8249.	(107)
RIVERSIDE — 5 room and 4Vi room apts. Stove, refrigerator and heat included. Near C. B. & Q. Hickory 7-8125.	(103)
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE — 3 bdrm. brick ranch. W-W crptg., fin. htd. bsmt. IVfe baths, Bendix duomatic, elec, dishwasher. Lndscpd. Adj. to park. 1 blk. to schl. $25,200. 9219 Lorel Ave. YO. 6-4268.	(108)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER TO STAY. Lovely beautiful home. Private room, bath and TV. References required. Excellent salary. Pilgrim 8-9350. (107)
tako všeč. Obrnila se je na kolovozu in videla na čušperški strani oblačke vlakovega dima, ki so se že raztrgali v tenčice in se obesili na smrekove veje. Rahel vetrič jih je gonil kvišku.
Ko je odklepala kuhinjo, od vsega upora že skoraj ni nič o-stalo. Kakor da je stopila na palubo zasidrane ladje, s katere so odšli vsi ljudje.
Kakšna trma sem, je pomislila. Šla je skoz kuhinjo v sobico, stopila k oknu in ga odprla. Spet samo oblački in nebo in od nekod zategel otroški glas, ki je vpil nad volom.
Vrnila se je na sredo sobe in se razgledovala. Ni hotela gledati v kot k omari, toda je vendarle gledala samo tja, v sivi majhni kovček, v to mrtvo nebogljeno stvar, ki je pomenila potovanje.
Do večera bi bila lahko že tam. Komaj bi se pričelo mra-čiti.
Saj ni bilo več upora, niti za kanec ga ni bilo več, zdaj je bila samo še trmica in čuden strah. In vendar je imela kovček že v roki, videla se je v zrcalcu, ki je bilo pritrjeno na notranji strani. Moj Bog, saj moram nekam! Sem1 mar to jaz? Te velike lične kosti in te velike, preplašene oči.
Sklada perilo iz omare, nočno srajco, copate, kolonjsko vodo, rdečilo za usta, glavnik in krtačo. Tudi trmice ni več. Čisto je zginila, zdaj je samo še strah, ki ga hoče pretrpeti. Vlak odpelje malo pred dvanajsto.
Sedi na postelji in se čudi sama sebi. Celo uro sedi in niti ne ve, da se smehlja.
Še pred enajsto je zaprla o-kno v sobici in zaklenila vrata v kuhinji. Stoji s kovčkom na stopnicah in še ne verjame. Zdaj ji je tudi vseeno, noče misliti. Zleti po stopnicah in mimo pokopališkega zida zavije čez polje proti kolodvoru. Zavedla se je prav za prav šele pred okencem.
“Prosim karto do Podnarta.” Ko jo je držala v roki, se ji je zdelo, da jo je v srcu kupila že pred dolgimi meseci.
Spet griva belega dima in nato samo še topot koles, ki so za dalj časa obmolknila samo v Ljubljani. Presedla je in se oddahnila, ko se je vlak pognal proti gorenjski strani. Okno in velike oči, mimo katerih je bežala pokrajina, ki je bila videti rahlo medla zavoljo solza.
Kranj na skali, Sv. Jošt z bobnečo Savo na desni in z zaraščenim gozdom na levi in tračnice spet teko po nasipu, ker je svet spodaj močviren.
Nato je izstopila in skozi poznano leso stopila na cesto. Ovinek, most čez Savo in že ji je noga zabrodila v travo pod Gobove! ter se ustavila šele pred plotom iz lat, ki je stal tako tesno ob gozdu, da je bilo nekaj lat pribitih kar na drevesa. Odrinila je lato v lesi in jo spet palhnila nazaj. Objel jo je hlad dišečega smrečja, ki ga je čez dan pregrelo sonce, ki sicer še ni zašlo, vendar je bilo že tako nizko, da je moglo vreči v zaraščen gozd le še nekaj sulic trepetajoče svetlobe. Počasi je lezla navkreber in lovila utripe srca. Tako strašno hitro je bilo.
Prav rahel mrak je ležal nad prvimi hišami, ko je prišla do Grmača. Samo še teh nekaj korakov do šole. Tresla se je, čeprav se je zadrževala z vso silo. Ni hotela po bližnjici čez Pretnarjevo dvorišče. Sedel je v uti, ki je bila vsa obrasla z zele-
njem srobotja, in bral. Ni je videl, ni je slišal, ko je šla po mehki stezi. Obstala je na vogalu, deset korakov od ute, in gledal vanj, v njegovo sklonjeno glavo, podprto z rokami. Ni ga upala poklicati, stala je in ga gledala, s kovčkom v roki kakor potnik do daleč.
Ali ga je zmotil krič otrok ali voz, ki je s kolovoza zavil na cesto, dvignil je glavo, roke so mu padle po mizi, nato je preskočil stopnici in obstal pred njo z norimi in veselimi očmi.
“Silva, moj Bog, Silva!”
Ni se mogla braniti, ko ji je oxitisnil kovček ob kolena, ni mu mogla obrniti obraza. Kakor da so ji prsti omrtveli, je spustila kovček na tla in nato počasi, nezavedno sklenila svoje roke za njegovim vratom. “Viktor, morala sem priti.” “Tako dolgo sem te čakal, Silva. Tako silno dolgo.”
Nato se je sklonil po kovček, jo prijel pod roko in razigrano rekel:
“Pridi in poglej. Ničesar nisem premaknil. Vse je še tako, kakor si ti postavila.”
Moj Bog, te stare stopnice, po katerih hodita in odmev, ki se odbija od sten, ta vrata, z velikim motnim oknom.
“Doma si spet,” je rekel, ko jo je položil v star, prevlečen naslonjač.
Zdaj je nenadoma bruhnila v jok in jokala s strašno, nezadr-žano ihto. Saj ni hotela, ni hotela jokati, toda je morala, ko je sedela v naslonjaču kakor v dobrih rokah in ko je videla okrog sebe vse tisto, kar mu je nekoč pomagala urejati.
“Silva, ne jokaj. Saj ni nič, čuj, Silva, midva spadava skupaj in vse hudo bo mimo.”
Sklanjal se je nad njo, senca iz tistega drobca preteklosti, ki je bila lepa in katere se je oklepala. Z dlanjo ji je brisal solze in kar naprej ponavljal:
“Ne jokaj, Silva. Skupaj spadava, oba to čutiva. Dva Kačurja, ki gledata skoz svoje oči. Ne jokaj.”
Drži ga za roko, za to grozljivo mirno roko in ihta v njej sc ustavlja. Še vedno se sklanja nad njo in ji boža lase in na oknu, čisto spodaj pri polici tre-
peče zadnja svetloba ugašajočega sonca.
“Govoriti moram s teboj, Viktor.”
Vesel je bil, da je spregovorila, skočil pred njo in ji z dlanmi objel obraz ter ga dvignil, da je morala gledati vanj. Moj Bog, kako si je tam želela videti ta obraz!
“Govorila bova o težkem pozneje, saj vendar ne pojdeš jutri nazaj. Pusti, da se te nagledam, trmica. Obrazek je shujšal, glej, tu je sivi lasek.”
Mimogrede ga je imel v roki. Nasmehnila se je.
Sedeti v naslonjaču pred njim in čutiti, da je je vesel. Biti obkrožena od teh znanih kosov pohištva, ki v mraku, ki prihaja, dobivajo tako ljube, domače oblike. Tu je preteklost ostala čista, nič umazanega, nič trpečega ni prišlo v ta prostor. Samo rahel duh po cigaretah.
“In zdaj?” je rekel.
Oba hkrati sta se obrnila pro-
ti vratom. Nekdo je trkal na hodniku.
“Prepričan sem, da je Anda, učiteljica, ki je prišla na tvoje mesto. Jutri zjutraj odpotuje. Mlada, moderna,” prav otroško jo je dražil, “simpatična,” nato se ji je sklonil prav do ušesa in šepnil “in zelo na liniji.”
Odšel je na hodnik, Silva je slišala visok glas tujke in mimo Viktorjevo govorjenje.
“Nič zato, prosim, za moment, tovarišica, toliko, da se pozdravita.”
Pričakala jo je stoje. Silno je bila podobna Nataši, le da je bila za spoznanje močnejša.
“Anda Vider,” se je predstavila.
“Silva Miklavec. Odšla sem toliko preje, da se nisva srečali.”
Viktor ji je ponudil stol.
“Žal mi je,” je rekla, “da že jutri odidem.” Obrnila se je k Viktorju. “Tovariš Viktor, če hočeš, lahko prenočuje v moji
sobi. Prazna bo.”
Silva je proti svoji volji zardela, toda njeno zadrego je Viktor premostil z veselim sme-nom.
“Hvala, Andi, Silva bo imela sobico pri Ožbovcu. Toda, če bi lotela, napravi nam kavo. Silva je naš gost.”
Sedeli so dobro uro in mrak je bil že toliko gost, da je Viktor nažgal luč. Silva je mize o-pazovala Ando, ki je žlobudrala svojih počitnicah. Za nekaj dni misli iti domov, nato za par dni v gore, morda še kak teden
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 183 STREET, EUCLiD	KE 1-8187
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177
Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd.
Na razpolago smo vam po Jnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte!
Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru.
I JOS. ŽELE IN SINOVI
E	POGREBNIZAVOD
E 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
=	COLLINWOODSK1 URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 =
E 1 Avtomobili in bolniški , voz redno ip ob ysaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
Hiiiimimiiimimimmmimiiimmiimmimiimimimimmmmimiimimisiiiiii?
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..IlOOZ I-akeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Ljudje nas sprašujejo:
“Čemu je Stroh s varjeno nad ognjem?”
na morje. Krhka lepota mlade učiteljice je bila ob luči, ki je bila zasenčena strahovito P°' dobna Natašini. Silva se je počutila neprijetno. Ko jo vstala in se poslovila, sta jo oba spremila do vrat.
“Imej se dobro, Andi. Upam, da ti ne bo pretežko priti nazaj.” Požugala mu je s prstom.
“Tudi vidva,” je rekla. “lipam, tovarišica Silva, da mu preženeš nekaj njegove resnobe. Tako strašno je nedostopen.”
(Dalje prihodnjič.)

mm wi
Everything gets clean in a Maytag. Fa-mous Gyrafoam washing action gets out all the dirt . . . yet is gentle with the daintiest fabrics.
Liberal trade-in. Low monthly payments. Come in today for a demonstration.
The Maytog Master —
Finest Maytag ever built. Large, square, cast aluminum tub has extra capacity-
$ 18995
Th» Moytofl Commander—Big, square porcelain tub. Gyrafoam action washes extra-fast, extra-
H6495
Tho Maytag Chieftain — A genuine Maytag, yet priced within a few dollars of the low •-^ost washers on the market.
$i3B-9s
DRY YOUR CLOTHES BY THE FAMOUS MAYTAG GAS or ELECTRIC DRYER
TRADE IN YOUR OLD WASHER
MAYTAG WASHER NX now only
Norwood Appliance and Furniture
EN 1-3634
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK AND SONS
OPEN EVENINGS

Odgovor je enostaven:
u'



JI UEikw UvfUJllavP Urf/llw'v |#Avv«


Stroh’s izključni varilni postopek (varjenje neposredno nad ognjem pri 2,000°) ustvarja razliko v okusu, ki jo odkrijete že takoj pri prvem poskusu Stroh piva. Poskusite Stroh’s danes ... rekli boste, da je najlažje, najvoljnejše in najbolj o-svežujoče pivo, ki ste ga kdajkoli poskusili! To je edino nad ognjem varjeno pivo Amerike!
^ ''IryJ+Z?: ■ ;£\
Ugajalo vam bo

je lažje
1 Tite Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
SPOMENIK “ŠEJKU” — Rimski kipar Luigi Gheno končuje kip “šejkov sin,” ki bo predstavljal del spomenika Rudolfa Valentino, znanega zvezdnika nemega filma. Spomenik bo postavljen v Castellaneta v južni Italiji, kjer je bil Valentino doma.