236. številka. Ljubljana, vtorek 16. oktobra. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
t 1'<!j» visak dan, isvsemii pomajke in dneve po prasuicih, ter velja po polti proieman sa avitro-oeerilte deželo za celo leto 1« pld., za pol leta 8 gUL, HM Mirt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre« poeiijanja na dom sa celo leto 18 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4 m o   raeoaa 10 kr. aa mesec, 30 kr. za ootrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za Ko»P«d« nćitolje na ljudskih šolah in za iljake ve^a tniiana oet.a in »ioer: Za Ljubljano aa četrt leta 2 gld. 60 kr.. po polti nrujeroan aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se pladnje od eetiriatopno petit-vrate 6 kr., 6a so oznanilo enkrat tiska. 5 kr., Će se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisa" aaj m isvole thmkirati. — Eokoptsi se ne vtsMjo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frnnc Kolmanovej hiSi i*. 3 „gledaliftka stolba". OpraraiitTO, aa katero naj io blago voujo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, jo v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Peterburg" 15. oktobra. „Golosu" se telegrafira iz Karajala 13. oktobra: Turki so denes prijeli nas na Jajni gori, pa so bili odbiti, ter izgubili mnogo mož.
Carigrad 15. oktobra. Telegraf v Plevno je zopet popolno popravljen. (Telegrafira se pa vendar še nič po njeni. Ured.)
Pariz 15. okt. Departement Seine (t, j. Parižki) je volil samo republikance, razun osmega parižkega okroga (arrondissement), kjer je voljen minister Fourtou z večino 4000 glasov. Ilaus-manu je prodrl v Ajaccio proti princu Napoleonu. Decazes je propal v Li-bourne.
Pariz 15. oktobra. Do devetih do-poludne je znanih 300 volitev. Mej temi je 197 republikancev, 99 konservativcev, in potrebne so še 4 balotaže.
Vojska.
Iz Braj le poroča telegram 10. t. m. imenitno novico, da je bil turški glavni poveljnik Sulejman-paša p rim uran 30.000 mož poslati zoper generala Zimmermanna, kateri preti Turkom za hrbtom delati zadrege. To je dobro. S tem je glavna vojska turška kolikor toliko oslabljena, a njej nasproti stoječa ruska vojska je baš te dni dobila večje pomožne oddelke.
Ruski uradni list razglaša ukaz, da more vsak prost vojak na bojišči, vsled vojaških zaslug, biti povzdignen za oficirja.
Kakor uradna „Pol. Corr."  poroča, je
Na naših gorah.
(Povest iz soatrajstega stoletja, spisal L'borius.)
V. (Dalje.)
„Vrag te ubij in njega, čo veš ti bolje kot jaz, in si sam eden izmej istih brezvercev," kolue berač in podpre težko glavo v koščene pesti.
„Ne prepirajta se prijatelja ! Prosim vaju, pomirita se," pravi zdajci krčmar, prišedši iz veže, kjer je imel nekaj opravka, ter prisede zopet k pivcema.
To je storilo daljnemu pogovoru konpc.
Črez nekoliko otide berač k peci na pripravljeno ležišče na klopi, in nekaj trenotkov pozneje ga premaga spanec.
Zdajci migne krčmar Krivcu, ki še vedno molčeč sloni pri na pol izpraznjenej kupi in pravi: „Ne zamerite mu, prijatelj, ako vas je r&r^alil, kajti revščina in nesreča ga je spra-
vsa združena rumunsko-ruska vojska v Bul-garij i 240.000 mož močna. Generala Zimmermanua vojska v Dobrudži tukaj ntj všteta. Glavni kor velikega kneza carjeviča, ki leži v močno utrjenih pozicijah mej Lomom in Jantro, šteje 100.000 mož. »Pol. Corr.14 meni, da bode carjevičeva vojska ostala v defenzivi, a da je pred Plevno v kratkem večjega boja pričakovati.
Pri Kalarašu so ruski pijonirji v dunav-skem jezeru Borceja ležeč otok zopet posedli, ter začeli ga moćno utrjevati. To utrjevanje je mučno delo, ker Turki noč in dan iz Sili -strije na ruske vojake streljajo. Tudi z vojnimi parobrodi, kateie imajo Turki v Silistriji, skušajo rumunsko obrežje, kolikor se da, nadlegovati.
„Pol. Corr." piše iz Beligrada: Še vedno se pošiljajo vojaci iu topovi na granico. Govori se, da je srbska vlada sklenila vojno pogodbo z Grško in z Rumuuijo. A nasproti se trdi, o a vlada vendar sku?a neutralna ostati. Komu je verjeti?
Turkoljubivi časopisi vedo mnogo govoričiti o nekem deserterju, ki je baje izpred Zibke Rusom ušel in k Turkom pribežal. Ta pripoveduje, da se Rusom v Šibki slabo godi, da vojaci nemajo nič druzega jesti, nego kruh, riž, fižol in meso ter nič druzega piti, nego vodo in žganje. Čudno se nam zdi, da veliki in celo vladni listi take bedastoće ponatiskujejo. — Da Rusi v Šibki nemajo niti ruskih niti francoskih dragih viu niti mastne pečenke, to, menimo, ve vsak iilister, a dokler imajo kruh, meso in žganje, pogum v prsih in dobro orožje v rokah, se Turkom ne bodo dali iz Šibke segnati.
vila bitje ob um. Premožen in cesten je bil nekdaj, pravijo, a krivoverstvo ga je izpod-kopalo. Edina hči mu je zbežala z nekim pridigarjem, in odslej je bil izgubljen."
„Tako," pravi Krivec in sloni dalje molčeč in vidno utopljen.
Kmalu  potem  otide spat na slamnato ležišče. A uže pada bleda luna za gore in po i-ilja zadnje žarke na samotno kočo iu tiho dolino, ko ga zasači spanec.
VI.
V nekem trgu na Notranjskem, ime nij važno, torej ga za molčimo, je bilo pozno poletnega večera vse tiho. Le sem ter tja je motil nočni mir kakov kosmat pouočen čuvaj, zalajal kake tri pote v dolgih neprijaznih po-tegljejih, potem vedno v krajših, tekel še enkrat okrog ogla pogledat, ali se ne bliža kakov sovražnik poslopju njegovega gospodarja iu ubral potem v svojo mehko postelj v listnici ali pred konjskim hlevom, kjer je za-spaui hlapec, pogovarjajo se z mlajšo hišno deklo, raz tresel nekaj dišečega sena, nepo-
Glavm poveljnik turški Mehemed-Ali je bil za to odstavljen, ker so tuji oficirji, posebno angleški general Baker in Prus Stre-cker, preveč nanj uplivali. Zdaj bode neki postavljen za poveljnika tistej armadi, katero nameravajo Turki zoper Črno goro poslati.
Turki so zadnjo reservo, IGO.000 mož močno, sklicali. V jednem mesecu jo bodo toliko izučili, da bode mogla oditi na bojišče. Vrag vedi, odkod ljudi jemljol
Da n»meravajo Rusi svojo vojsko v Bul-gatiji zdatno pomnožiti, se tudi iz tega vidi, ker bo začeli t*i mesec iz Rusije v Bulgarijo živež za 520.000 mož pošiljati.
Rumunski most črez Dunav pri Nikopolji je voda pretrgala, a čuje se, da bode škoda kmalu popravljena. Na bojišči je po dežji in snegu nastalo lepo vreme, kakoršno je želeti zdravju ruskih vojakov in tudi vojnim operacijam.
Iz Adiijonopolja se poroča, da liberalni in konštitucijonalni Ahmed Velik-paša v onih pokrajinah tako strašno gospodari, da uže Turkom samim tako preseda, da se ga hote izuebiti. Ta krvnik ima baje največje veselje, koga obsoditi na smrt in odkar je ondi za guvernerja, nij bilo dne, da ne bi bil dal usmrtiti nekoliko nesrečuih Bul-garov. Da ga še le sedaj žele odpraviti, ko je uže toliko nedolžne krvi izteklo, svedoči nam o turškej človekoljubnosti iu mi-losrdji. Ahmed-Vefik si je bil uže prej, koje še deloval ( ! ?) v Brusi, pridobil nekakovo glasovitost zaradi svoje nenasitne krvoločnosti, še prostejše pak se je mogel obnašati v Bul-gariji, kjer je po nekoliko tudi se svojimi groznostmi ustrezal divjej turškej druhali, se
t - -i_ ____I
misleč, kako dobroto je storil s tem domačemu sultanu.
Tamkaj na južnem delu trga stoji hiša nekdanjega kupca Cestarja.
Vsak, ki bi opazoval to poslopje, to zidanje, ta vrt, rekel bi bil: Cestnr je premožen, srečen človek.
In kako bi bilo drugače? Človek sodi le po zunanjem, v notranjost ne pogleda in tudi ne vidi.
Enako je bilo pri Cestarju.
Imajoč vsega v obilu, kar se tiče premoženja in veljave, sedel je vendar isti večer Cestar, najhen, suh, belolas starec zamišljenega čela, resnega lica v svojej zgornjej sobi in precejšnja mera črnega vina jo stala pred njim, katero je sem ter tja pridvigoval,*kakor da bi si hotel z njeno močjo preganjati skrbi in crnih mislij oblake.
„Koliko drugače je bilo denes pred sedmimi leti" pravi poluglasno stnrec poBled sam pri sebi in položi suho koščeno roko na na-gubančeno čelo.
▼e da samo tako dolgo, dokler je njo Stedil in moril jedino slovanske podložnike Bulgare. A ker hoče tudi**8 Turki ostrejše postopati, odpravili ga bodo z izgovorom, da se mu „mesa".
Fiasko ogerske zlate rente.
Kar smo prorokovali, se je prav po naših besedah zgodilo: emisija ogerske zlate rente se je ponesrečila. Dasiravno je svetovna hiša Rothschildova na vse pomagajo delala, dasiravno si je kreditni zavod prizadeval z reklamami v nemških in avstrijanskih listih, dasiravno so na Ogerskem poudarjali, da narodna čast zahteva podpisovanje, dasiravno jo vlada silno uplivala na vse hranilnice in manjše kreditne zavode deželne — občinstvo se nij dalo prevariti, po podpiskah še svota 80 milijonov nij dosegla; ker organi, ki so tesno zvezani s konsorcijem Itotbschildovim, nekako v zadregi molčijo, iz tega. se da celo sklepati, da se je veliko menj podpisalo, nego se je pričakovalo. Pravijo, da je na Nemškem in Av-strijsko-Ogerskem vsega skupaj bilo podpisanih 35 milijonov zlate rente; od drugih pod-pisnih mest pa do zdaj, dva dni po sklepu emisije, ki je bila vrhu tega še za en dan podaljšana, da še nij poročil.
Ta druga podpisna mesta pa so London in Pariz. Ker pa tam gotovo malo ali pa prav nič podpisali nijso, in ker telegraf vendar lehko v enej uri od ondod izporoči, tedaj to molčanje pač tako razumejemo, da nič nij poročati. Nič se nij podpisalo in zdaj se obotavljajo to objaviti, dokler bi Rothschild potrebnega ne preskrbel, da se stvar potlači.
Smešno pa je, Če organi kreditnega zavoda trdijo, da se je zarad tega tako malo podpisalo, ker nij bilo podpisateljev na špekulacijo, ampak le takih, ki so hoteli obdržati deleže, na katere so se vpisali. Določil se je izvanredno nizek kurs o tej emisiji, samo zato, da bi to privabilo vpisateljev na špekulacijo, o katerih so računali, da bodo potem na vso moč si prizadevali, za malo procentov koristi rentne papirje spraviti mej občinstvo. Ako je tedaj resnica, da teh špekulacijskih vpisateljev nij bilo, to dokazuje, da je špekulacija, ki je o takih emisijah edina merodajna, vse zaupanje v ogeiski kredit izgubila in s tem jo tudi izrečeno, da v prihodnje ne bode več mogoče emitirati zlate rente.   Če so pa ven-
„Da, žena mi je živela tedaj, sin nij begal, Bog ve kod po svetu, ubogal me je in lepo pomoč mi je obetal za stare dni. In zdaj je vse uničeno, vse spremenjeno."
Izgovorivši prime zopet za kupo in spla-huje z vinom izbujeno tugo nazaj v prsi, kakor da bi jo hotel vtopiti za vselej.
Zdajci se oddrsnejo lahno, prav lahno so-fcine duri in tihe stopinje vstopi stara dekla Cilja vpognenega života in nagubančenega obraza v sobo in pravi:
„Nekov tujec je doli, ki prosi prenočišča v imenu Kriščevem, če bi yas bila volja ga sprejeti."
„Kdo je, kaj hoče?" pravi starec, kajti kašelj in slab sluh je bil kriv, da nij umel popolnem dekle.
£ilja mora še en pot ponoviti svoje poročilo.
„Tako," odvrne potem starec. „A povej mi, kakov je, ali je pošten, ali nij kakov brezverec, ki bega in slepari po naših krajih."
„Tega ne vem," odgovori starka. „A po-
dar solidni kapital privabili, tedaj so ravno ti kapitalisti goljufani, kajti papirji, katere so prejeli, nijso po 80 gld. vredni, in ne bodo nikdar na tej visočini se obdržali, tem manj, ker je finančni minister Szell po pootavi pooblaščen zlato rento v neomejeni meri izdavati v rešitev zakladnih nakaznic in v zala ganje vsakoletnih primanjkljajev, in ker bo prisiljen se te pravice poslužiti, tako da bode vedno pomnoževanje rentnih papirjev v enomer zniževalo njih kurs.
Pa ravno za to, ker so se zanašali na udeležitev špekulantov, so silno pritiskali na Ogre same in posrečilo se jim je, česar se nikdo nij nadejal, da se je 12 milijonov samo le na Ogerskem podpisalo. Gotovo so ljudi slepili, češ, da se bodo vpiski izdatno reducirali in tako jih je mnogo petkrat ali desetkrat toliko podpisalo, kolikor so v resnici obdržati hoteli.
S tem navideznim podpisovanjem na Ogerskem so hoteli inostranstvu pesek v oči metati; s tem, da Ogersko še zmore 12 milijonov, bi se naj bilo dokazalo, da dežela še zasluži kredita. Pa na Ogerskem nij 12 milijonov takega kapitala, ki bi bil na razpolaga nje, in nesrečnim pisateljem ne bo moči podpisanih deležev prevzeti, tako da bodo veliko škodo trpeli.
Posebno nevarna pa se nam zdi obilna udeležitev hranilnic. Ti zavodi, ki tako nemajo obilo kapitalov, dobe zdaj na enkrat papir brez vrednosti, ki ga morajo pustiti v blagajnici, in en del njihovega kapitala ne do-naša nobene koristi. Ako potem svojih dolžno-stij ne bodo mogle izpolnovati in se bode taka nezaupnost izbudila, da bode občinstvo svoje vložke nazaj zahtevati začelo, potem bode nastala kriza tem strašnejša, ker bode srednje in ubožnejše stanove ljudstva zadela. Po tem takem bode tudi v tem obziru naša obveljala, daje namreč ta emisija ena stopinja več k splošnemu bankrotu Ogerske. »Agr. Pr.u
0 turškem vojevanji na vodi
prinaša dunajska stara „Presse" sledeči članek : „Ob začetku vojske je imela turška flota 35 oklopnic, ali z železom okovauih ladij, mej katerimi jih je bilo pet še v delu. Neoklopna parna flota je štela 141 parnikov, mej njimi 44, kateri so se po svojej hitrosti odlikovali
vem vam, da je mlad in gospodski oblečen, ter da je meni prav povšeči."
Ko bi Cestar ne poznal deklinih precejšnjih let in njene pobožnosti, gotovo bi bil zadnje besede umel napačno, kar bi bilo le tujcu na škodo, kajti odgnal bi ga bil gotovo brez milosti od praga.
Tako pa pravi: „Če je tako, naj bode. Pošten človek naj ne hodi brez pomoči od nas. V spodnjej sobi mu postelji in tudi kakov grižljej mu preskrbi za večerjo. Kdo ve, če ga ne muči glad?"
Ko otide starka po stopnjicah, podpre zopet Cestar sivo glavo, in druge misli mu pridejo.
„Kdo ve, pravi sam pri sebi, ako ne prosi moj edini sin tudi nocoj prenočišča in skorije kruha pri tujih ljudeh, Bog ve v ka-terej deželi.
Voščim mu, da najde usmiljena srca, ako ne, uči naj ga to, da si je kriv svojega gorja sam. Nepokorščina, a, kaj še, krivover-stvo pravijo, ga je gnalo od tod.
ter bi se bila lehko z njimi dala blokirati ruska pristranišča, a mogli bi bili tudi uničevati sovražnikovo trgovino. Rusi pak so imeli samo 2 oklopnici v Črnem morji in 48 parnikov, od teh le 5 izredne hitrosti. Ako še dostavimo, da je imela Turčija, kar se tiče Bredstev na vodi, n ujmo S-nej^e brodništve sredozemnoga morja in da so II o bar t pašo v obče imeli za druzega Nelsona, ne moremo se prečuditi, kako je mogla turška pomorska vojska tako zanemariti se, da nij skoro nič opravila.
Ko so začeli Rusi marširati v Rumunijo, imela bi se jim bila braniti hoja po železniškem mostu pri Barboši. Podunavska Motila turška je imela tedaj 17 oklopnic in 3G lesenih parnikov. Hobart paša se je hvalil še pred vojsko, javno, da bode dva dni po napovedi vojske obedoval iz zlatih carjevih skled v Liva-diji. A, ko je prišel čas, da se izkaže, i r mi islil si je in je rajše vzel poveljništvo podunavske flote, kajti menil je na takov način si lažje pridobiti lovorike, ker je rumunska flotila brojila samo G majhenih parnikov. A sovražna flotila krenila jo je v reko Seret in admiral nij mogel bran ti mostii, da so ga zasedli ko-zaki. Zdaj bi bilo trebalo turškej floti, da zabrani Rusom ugnezditi se v mestih ob Dunavu in tam napravljati baterij. A Hobart paša se je vrlo malo zmenil za to ter se klatil okolo po suhem, dočim so imeli njegovi kapitani po svojej glavi vse to preskrbeti. Kdor pozna turške pomorske oficirje, zna in, ve, koliko ti iz svojega nagiba storiti morejo. Nekateri angleški kapitani, ki so bili tudi mej dunavsko floto, zaklinjali in prosili so svojega načelnika in rojaka, da naj se ukrca in prevzame vodstvo. Hobart paša se da izprositi, ukrca se na „Resmo," da gre malo razgledovat. Zdaj še le izpozna, da je zamudil Rusom ubraniti vtapljati torpede, katerih so uže bili mnogo poskrili v Dunavu. To pa je admirala pripravilo v tak strah, da je brž izstopil na suho, samo da ga ne po-ženo v zrak. Ko je poleg tega izvedel, da so posamezne podunavske ladije turške popolnem obmejene po ruskih torpedah, naznanil je porti, da na Dunavu nij nobene pomoči več, naj ga zatorej pošljejo v Kavkaz, kjer bode uže samo njegovo ime imelo na Ruse tolik vpliv, da si ne bodo upali napadati abhaziške flote za ekspedicijo. Takoj potem se je peljal
Skrivna solza zablišči pri teh besedah v starčevem očesu in kane na suho dlan, solza ljubezni do edinega otroka, solza nesreče nekdaj tako zavidanega, cestnega očeta.
Kmalu potem sveti stara Cilja tujcu z vžgano lučjo po temnem mostovžu v spodnjo sobo, kjer uže dolgo časa nij bival nihče, to je od smrti ranjce gospodinje.
Prišodši v sobo, postavi luč na mizo in otide, meneč,  da mu preskrbi nekaj večerje.
Truden in ginen prijaznosti dobre starke, omahne tujec na stol in se oziia pazljivo krog sebe, kakor da bi iskal neke reči, kakor da bi se hotel prepričati, koliko se je spremenilo, kar nij bival on tukaj.
Baje nij našel vsega v istem redu, kajti otožno si podpre trudno glavo v dlan in zre mračno pred se, kakor da bi opazoval brlečo luč, ki gori z velikim vtrinkom in le na pol razsvetljuje štiri ne ravno bele stene njegovega priprostega prenočišča.
Mej tem se vrne zopet Cilja in postavi
fiintnih). Oklop, ki je na straneh in drugod po 9—12 palcev debel, nij pomogel , Messu-dichu" kar nič. „Vestine" bombe so prebile tanko palubo in velikan je moral spustiti bo v beg, na katerem se je pa po vlastuej neprevidnosti razbil.
Od tedaj se vozi Hobart paša po oklopnej korveti „Teth-i-Bulend", a tudi ta zelo brza ladija je tako nesrečna, da jej uideio tudi najnevkretnejši parniki, katerih želi uieti.
Ko so Rusi Se pri Nikopolu bili vzeli monitora ,,Podgorica" in ,,Škodria," izgubila je podunavska flotila turška vso svojo veljavo. Dandenes je za rabo samo še šest oklopnih korvet, šest oklopnih fregat in štirje monitori, torej skupo šestnajst oklopnih ladij. Razven tega so Turkom vzeli Rusi, ali jim jo po lastnej krivdi na Dunavu se pogubilo šest parnikov ter jih je najmanj 14 tako poškodovanih, da nijso več za operacijo. Tako je odmiral Hobart paša ravnal z brodovjem! Razumeie se, da on dolži ne sebe, nego svoje podpoveljnike za krvice sedanjemu slabemu stanju. Rusi pak imajo sedaj 54 majhenih parniko* iu torpednih ladij na Dunavu.
Politični razgled.
V Ljubljani 15. oktobra.
V tlržntviipgn mboftš cislajtanskem je bilo v soboto posvetovanje zarad postave o davku za žganje in špirit. Debata, ki je bila precej živa, sukala se je vzlasti okolo tega, kako pravo mero za pavšaliranje najti. Razlifni dostavki posameznih poslancev so merili na to, znižati od vlade nastavljene cene. Vzlasti poslanec Plener je povdarjal, da naj se i osnema izgled ogerskega parlamenta. A končno so bili vendar vladni predlogi sprejeti in sicer samo s pomočjo sedmih ministerijal-nih glasov. Koncem seje je storil grof Coro nini predlog o prenaredbi opravilnega reda zarad postopanja pri interpelacijah.
Vehi bodo imeli za deželni zbor novembra ali decembra volitve. Narodna stranka je tam zmirom pripravljena, ker je narodna zavest močna.
%rnt*a*J« clis*&»T«r.. Na B'm-ii nrftsf.em so se vršile vče raj volitve, katerih izid zanima cel omikani svet. Povedali smo uže, kako gorko simpatiziramo z narodom, se- svobodnim narodom francoskim in umljivo je, da smo prčakovali teJko poročil o izidu tega boja, ka-
tera so dozdaj vrlo dobra. (Glej spredaj telegrame.)
Iz Ftriisset'f* se piše listom, da je pruska vlada sklenila z Belgijo in Holandijo novo pogodbo za slučaj nove francosko-nemške voine, ki meri na to, da bodo imele nemške vojne čete prosto pot črez one dežele. A gledd na belgijsko ustavo, ki izrecno prepoveduje prehod tujih vojin črez lastni teritorij, je ta novica v istini nerazumljiva.
Oomače stvari.
— (Koncert vojaške godbe in razdelitev dobitkov) je denes večer v čitalnici ljubljanskej. Ker je koncert, kakor smo uže omenili, na korist pogorelcem v Kom polj ah, opozorujemo na to dobrodelno zabavo, ter upamo, da se je narodnjaki v obilnem številu udeleže. Začetek koncertu je ob ' 8., razdelitev dobitkov iz kegljanja v isto koiist ob 10. uri zvečer. Vstopnina je 20 kr.
— (G. Davorin Jenko), skladatelj slavnega „Napreja", se je te dni, vračevaje se s počitnic v Beligrad, mudil v Ljubljani.
— (Dr. Edvard Savni k), v Ljubljani v narodnih krogih dobro znani mladi zdravnik iz Laškega trga, seje včeraj poročil tukaj z gospodičino Edmundo Trpinovo.
— (Utonil.) Minuli teden so našli v Ljubljanici pri mostah G3letnega Ivana Reich-mana, ki je mnogo let služil v „Bierhalle" na sv. Petra cesti, ter bil vsem obiskovalcem te gostilne dobro znan. Skrbi za vsakdanji život so najbrž nesrečnika dovele do tega, da se je utopil — ako mu nij trenotek nezavednosti pomagal do tegn.
— (Jesenski lov) je letos, posebno kar se tiče kljunačev in kožic, prav obilen. Lepi dnovi in mrzle noči množe vedno število teh tic. Pred včeranjem je znan ljubljanski lovec v mestnem gozdu ustrelil sam 24 kljunačev.
— (V m ozko obleko) napravljena je prišla v minulih dneh deklica v tukajšnjo ko-lizejsko kosarno iskat svojega ljubčcka, ki jej je bil nezvest postal. A straža na vratih jo je izpoznala, in po mnozih solzah je morala reva zopet oditi, ko jo bila uže cela vojašnica alarmirana radi nje.
— (Ve lika družinska nesreča.) Gospodarju Francu Novaku iz Resnice, v soseski
I Dobrunjški, pri Savi pod Ljubljano je v dveh
-od Ruščuka do Varne po železnici, dočim je „Resmo" srečno šel niz Dunav. Vendar pa je bilo admirala sram istino povedati ter si je izmislil bajko o junaškej vožnji po Dunavu Mej tem časom razbila je mska granata par-nik „Lilft i-Djelil," a parnik „Seifi" je pognal torpedo v zrak.
Crnomorska flota, sestavljena iz desetih oklopnic in desetih parnikov, katerej je ukazoval Hobart paša, opravila je ravno toliko, kolikor podunavska flotila — namreč n i č. Da-si so govorili, da je vse rusko obrežje zaprto, vendar to v resnici nikakor nij bilo, kajti ruske ladije so se prosto vozile od je-dnega pristranišča do druzega. Hobart paša se ve da je poročal o mnogoterih lovih, kjer je bilo le to nepojmljivo, da so skoro zmirom uhajale ruske ladije, da-si je bila hitrost turških zasledovalcev gotovo mnogo večja. Ako so se pak začeli bojevati, umikale so se vedno turške ladije uže po prvih strelih in leseni parniki ruski „Vesta," „Konstantin," „Livadija," „Vladimir," „Eljbonis," „Argonavt" itd. mogli so se ponašati, da so se svojim streljanjem iz možnarjev prostrelili močne sovražne oklop-nice ter jih zapodili v beg. V tej zadregi je ravno prav prišla Hobart paši izmišlje-tina o ruskej floti, ki bi bila baje imela zasesti prekop sueški. On jo se ve da prav dobro vedel, da to nikakor nij mogoče, a želel je priti iz Črnega morja ven. Prevzel je zatorej poveljništvo nad sredozemskega morja brodovjem ter se je ošabno v Caiigradu pokazal, privedši soboj dve grški ladij i jadrnici, ki jih je neki zasačil pri tihotapstvu. Takove so bile trofeje ,,slavnega zmagovalci."
Ko se je nekaj časa vozil po grškem morji, poklicali so ga nazaj, da zopet vodi ekspedicijo kavkaško. A mej tem so se Rusi uže osrčili. Napad na oklopno fregato „Ašir-i-Tefvik" se jim sicer nij posrečil, a tem bolje so pognali s torpedi v zrak oklopno kor-veto „Ašar-i-Šefket". Razven tega je „Vesta", ki so jo Rusi odkupili nekovej trgovinskej družbi, ter je lesena korveta sč 144 konjskimi silami in 1800 ton prostora ter je samo se štirimi možnarji oborožena, zapodila v beg najjačo turško oklopnico, fregato „Messudieh", ki ima 1200 nominalnih konj. sil, 1)140 ton prostora in 21 velikih topov (namreč dvanajst 400 funtnih, tri 150-funtne, šest 20-
nekaj jedila pred tujca, ter hoče zopet, vo ščeč lehko noč, oditi.
A tujec se predrami iz svojih sanjarij, prime starko za velo roko, ter jej veli sesti.
Starka se nekaj obotavlja, a potem sede.
„Kdo je gospodar te hiše?" vpraša tujec potem.
„Povem vam lehko, a ne koristi vam nič, kajti vi ne poznate starega Cestarja," odgovarja dekla.
„Cestar," ponavlja tujec poluglasno.
„In kako se imenuje vaša gospodinja, če smem vprašati?"
„0 ljubi Bog, kako neki, zdaj se ne imenuje več, uže je skoraj pozabljena dobra ranjka mati. Po smrti ne vpraša mnogi za nami," vzdihne starka, čudeč se tujčevemu nemiru pri teh besedah in otirajoč skrivno solzo iz očesa.
„Gospodinja je mrtva, hočete reči," ponavlja tujec in podpre tako glavo v svojo dlan, da si zakrije oči.
„Da, da, gospod, umrla je uže pred tremi leti, odkar nij bilo čuti o edinem nje-
nem sinu, ki je študiral v glavnem mestu ter posled, kakor pravijo, a gotovega ne ve nihče, potegnil s krivoverci iz dežele, ranjca, Bog jej daj večni mir, nij bila več zdrava.
Pri teh besedah se stori pripovedovalki milo pri srcu, pripovedovati ne more dalje.
Tudi tujec molči, zakrije še bolj obraz v dlani in sloni nepremakljivo.
Starka ne ve, kaj ima pomeniti tujčeva tihota, vsaj kaj je njemu mari mrtve gospodinje, poznal je nij nikdar. Posled se ozre še ea pot v tujca, kakor da bi hotela reči: ta tudi nij najsrečnejši človek. Čez nekoliko otide starka in pusti tujca samega.
Mej potjo pa se neboteč domisli nekdanjega domačega sina, katerega je poštovala nekdaj, učila hoditi, veselila se njegove prednosti, ko jo otšel v daljno mesto in žalovala /a njim z nesrečno materjo. In ta tujec dozdeva se jej tako podoben njemu. Te lepe, črne oči, to modro, akoravuo zmračeno čelo, ta glas, ta osoba, da, vse, akoravuo spremenjeno, se vjerna z izgubljenim sinom.
Tujec pa,  ki je naš znanec iz gorske
krčme, sloni še pozno v noč v svojej sobi, kakor da bi ne čutil trudne hoje dolzega dne.
Človek ima dve naravi, duševno in telesno. Prva je gospodar, druga je sužnja, prva se dviguje v svojem mišljenju visoko nad vsakdanjost, druga lazi, kakor črv in mrčes po prahu. In ako omaga prva, potegne tudi drugo soboj, nikdar, ali pa redko se zgodi nasprotno. Tako je bilo tudi pri Konradu Krivcu, imenujemo ga zopet z znanim imenom.
Druzega dne je sijalo solnee uže precej visoko, ko se prebudi Krivec.
Predno otide, se hoče zahvaliti osobno gospodarju za njegovo prijaznost in dobroto. Take dospe v prvo nadstropje in v sprednjej praznej sobi najde nekaj podob, naslikanih na platno, ki so baje kazale davne gospodarje Cestarjevega posestva.
Ko sloni zamaknen v starodavne, ne ravno umetniške slike, se tiho odslonijo stranska vrata in v sobo stopi sivolas, sključen starec, govoreč nerazumljive besede sam s soboj in tujca niti ne opazi.
(Dalje prih.)
dneh umrlo pet otrok, sinovi: Josip, (20 1.) Ivan (17 1.), Jakob (15 L), in hčeri: Jerica (7 1.) in Franjica (4 1.) Pobrala jih je huda bolezen v grlu zjedinjena z bruhanjem.
— („Soča") je s 1. oktobrom dobila novega glavnega urednika, in kakor iz sedanjih listov vidimo tudi nove dopisovatelje, kateri listu prav dobro ugajajo. Le tako dalje !
— (Idrijske čipke,) ki so dobro zuane po svetu, bodo se zdaj tudi uvedle na ČV'ško, ter se je v ta namen v Ileinrichsgriinu oilprla nova čipkarska šola, v katerej bodo učili iz-delavanje čipek, kakoršne klepljejo naše Idrij-canke.
— (Iz velikih Lašč) se nam pošilja dolg popravek, da so tamošnji stolpi vendar „simetrično" zidani, iz ne tako, kakor je poročal naš dopisnik v listu od 13. t. m. Mi prepuščamo raz-odbo o „simetriji" očividcem, in zadostujemo s tem menda tudi gospodom pošiljateljem popravka.
— (Grozna nesreča) se je pripetila v soboto zjutraj 13. t. m. v gozdu pri Planin-cah, vasi Preserske fare. Kajžar Šeškar se je napruvil zgodaj v jutru na pot v bližnji hrib kamenje lomit, svojej ženi pak je naročil, naj mu prinese ob petih zjutraj zajutrek in nekoliko patron dinamita, katere je imel spravljene doma. Žena res stori tako. V veliko korbo postavi par piskrov z jedili in zraven položi nekaj omenjenih patron. Vse pak pokrije z robcem, ter zadene korbo na glavo, ker je bila noč temna, prižge si trsko in se napravi na pot. Bilo je proti petej uri. Malo minut po petih pa začujejo prebivalci na mahu ležeče vasi Jezero strašen pok, ki je zagromel 8 Preserske gore, in kateri jim je bil nerazložljiv. Predpoludne v soboto pak so našli delavci, ki so šli skozi Preserski gozd, na stezi truplo mrtve žene kajžarja Šeškarja. Nazna-
nili so to takoj sodniji, in komisija, ki je bila v nedeljo ondi, odkrila je tudi cel dogodek. Žena je namreč z gorečo trsko užgala robec, s katerim je bila korba pokrita, in po istej so se užgale patrone. Kakor znano, udari dinamit pri eksploziji na svojo podlago. In tako je nesrečni ženi celo črepinjo *n pol glave tako razbil, da nij bilo nikjer ne trohice najti. Itavno tako so bili pi-skri razneseni. Drugo truplo nesrečnice pak je bilo neoškodovano in kar je prav čudno, nobena stvar nij bila osmojeua. Sodnija je sprvega slutila kako hudodelstvo, a stvar je bila takoj razjasnjena, kakor tu poročamo. Nesrečnica je bila stara 35 let.
Razne vesti.
* (Na Koroškem) so se lisice zelo zaredile in napravljajo mnogo škode.
* (Meniha zaklali.) Iz Belgrada (Karlsburg) na Erdeljskem se piše novinam, da bo v ondotnem kloštru G. t. m. zjutraj našli frančiškana Szoposa zaklanega, a sesek v njega sobi je bil odprt in izpraznjen.
* (Za častne meščane) si je mesto Mako izbralo turške generale Osmana/^Sulej-mana in Muktarja.
* (Sultan Fudliški) je bil, kakor poroča guverner iz Adena, v dolnej Arabiji, sredi svojih vojevod na lovu umorjen. Morilec je takoj ubegnil ter ga še nijso našli.
JPOMltlliO.
Odbor za dostavljenje češkega narodnega gledališča v Pragi naprosd me je, da bi po Slovenskem prodajal srečke za efektno loterijo, katero odbor z najvišjim dovoljenjem priredi v korist fondu za dostavljenje narodnega gledališča dne 31. decembra t. 1. v navzočnosti ces. kr. deželnega komisarja. Sreček se bode izdalo 100.000 po 3 gld. Dobitkov je 2609 v skupnej viednosti 00.000 gld. in ob-
Isezajo različne izdelke iz zlata in srebra, obložene z briljanti  in drugim dragim kame-
njem; dalje zlate ure, urne verižice, medali-jone itd. Prvi dobitek je vreden 10.000 gld., drugi 5000 gld., trttji 30O0 gld, četrti 2000 gld., dalje več dobitkov v vrednosti po 1000 gld. in manje. Koj po končanem sree-kanji naznanil bom jaz tem, ki bodo srečke od mene vzeli, ako jim je pripadel kak dobitek.
Z ozirom na namen, iz katerega je bila loterija priredjena in glede ugodnih chances, kar se tiče dobitkov, želeti je, da bi tudi mnogo Slovencev se je udeležilo. Čas za kupovanje sreček je do 15. novembra t. 1. Denar naj se pošilja podpisanemu po poštnih nakaznicah. Srečke se bodo razpošiljale koj po prejetji denarja.
Slavna uredništva druz.li slovenskih časopisov prosim, da to poslano ponatisniti blagovolijo.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1877.
Ivan llribar9 glavni zastupnik banke „Slavije".
Stanovanje.
V kriŽDvniSkoj u ici, št. 6, oddajo so takoj v prvem nadstrop i na ulico ležečo stanovanje, ki ima 3 Hiilic, kuhinjo, shrambo, klet in drvarnico, ter se moro o sv. Mihelu va-njo priti. (307—1)
Natančneje se poizvč pri hišnem gospodarji ali v uradu c. k. notarja g. dr. B. Zupan ca.
Prememba stanovanja.
- (301—2>
Lovrenc Zdešar,
stanuje od denes naprej v svojej hiši v inesin, nit HUircm i i"££m hI. kjer bode tudi
gostilno „pri vinskem grozdu" sam oskrboval.
V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani je izšlo in se dobiva: _
Vm. zvezek »Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal 1. Turgonjov, poslovenil dr. M. Samec. b° 17 pol. Cena tiO kr.
9 1
r * se . n < I a
ari i"
H rt? 00
3 ss
I ©g
tuš ■
5\B. s-
GO   S m
o :
B i c es 1 0
3 £
I
3 iS
i i
5- 3
Bi
ff P
ig. j
OŠ
o o
sto
s- -w H
i i
22.     2 o.
<H.sr.r> m
JT"'
I ?. 5 1 pr-0
O CD
c p o g" I 5"
B - 3
3 P1
Dunajska borza 15. oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  . 63 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v Brebm    .   . 66   „   — „
Zlata renta ........ 74   „   — „
1860 drž. posojilo..... 109    „   60 „
Akcija narodne banke .... 828   „   — „
Kreditno akcije...... 206    „07 „
London......... 118   B   25 „
Napol..........                                           9    „   50'/, „
C. kr. cekini.......                                 5    „   65 „
Srebro......... 104   „   — „
Državne marke...... 58-50
Za
Vsakemu
Posestvo m prodaj.
V aoiInij: k. ni okraji in fari Velike Lnšlče prodajo so posestvo, ki sestoji iz dveh dobro ohranjenih hiš, katere ste vslcd pogodbo dane v najem eraru ter bodo prinašalo So 30 let po 1010 gold. Kotovili letnih dohodkov. K njima pripada vrt in 5 oralov gozda. Prodajo se iz prosto volje in domačih razmer pod zelo ugodnimi pogoji za 14.1)00 goldinarjev. Dotične ponudbo naj so pošiljajo goap. i''rit ii i u KerHcvanl v Dornbergu pri Gorici ali W* Mtillerjevcmu AiinoniiniHinitn v Ljubljani. (309-1)
Prostovoljna dražba.
V nedeljo dne 21. oktobra ob dveh po poludne se bode na javnej dražbi prodajala
hi.sa štev, 42 v Spod njej Siski
ter njej pripadajoča zemljišča — vsaka stvar posebej. (304—2)
V hiši so tudi kleti in prostori, ki se dado porabiti za zaloge.
Cementen tlak
za cerkve, veže itd. dobiva se raznoličen in raznobojen, najboljše vrste in najcenejše pri (308—1)
kranjskem stavbenem društvu v Ljubljani.
I glavno I stanu
I opra vilo! | ouctllLL
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ali j J
postranski:
|»€»S<kl !     J l
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izdateij m urednik Josip Jurčič.
častno, solidno, primerno, gotovo, koristno in prijetno!
Agencije blagu.
Tovarniškim zal6gam,
Znanja in zveze z najčastnejšimi kupčevalci,
z najpoštenejšimi firmami in prvimi obrtniki avstro-ogerske monarhije posredujemo v vsih stvareh, ki se tičejo trgovine, tehnike, kulture, industrije, umeteljnosti, kmetijstva in v vsih strokah prodavanja blaga za vsak stan in na vsakem kraji, v provincijah in vnanjih deželah, ter naj se dotičnim ponudbam priloži 8 pismenih mark.
Izročeni nakup in prodaja
blaga in deželnih pridelkov, tudi se mogo takoj dajati
vsakovrstne
predplače v gotovini
se«, blago in dovolilo ]>i*iclol.l£o.
Natančno iu vestno opravlja vsa naročila
LEO BINDER-jeva
vzajemna trgovinska agencija za uvažanje, izvažanje in
izručenje,
\% i t" n. Kurntner-Iling I, und veri. Kiirntncrstrasse 55. _(Ustanovljena na Duiiaji uže leta 1854.)       ('278-4)
Last u ina in tisk „Narodne tiskarne*4.