v:;:-:. x.: : MARTIN KOS in DARKO LEBAN: Pričakovali smo tako odločitev skupščine. Odločili smo se pravilno, čeprav bo sprva težko. Uspeli bomo, ko nas bodo priznale še druge države. Po mojem bo prva Češkoslovaška, ki se je prva rešila okov realsocializma. STANE KLOPČIČ in FRANC BIZILJ: Za oceno, kako bo v samostojni Sloveniji, je še prezgodaj. Vendar smo se prav odločili. Smo za to, da delamo - upam - da zase, za Slovence, predolgo smo “dajali" stran. Problemi pa še bodo, čez noč ne bo bolje. Morda čez 2, 3 leta, ko bo vojska odšla in če nas bodo druge države priznale. Treba pa bo prijeti za delo in delati za našo državo kot zase. Poštenost je bistvena! Če bomo delavni in pošteni, se nam ni treba bati ničesar. Biti moramo pošteni do drugih in zahtevati tudi poštenost od drugih. S tem misliva, da nam ni treba prekiniti stikov z ostalo Jugoslavijo. Zakaj le? Razčistiti moramo pa tudi medsebojne odnose. Razprtije med strankami niso dobre. Nič nimava proti zdravemu rivalstvu, vendar pa borba za oblast za vsako ceno ni dobra. Gledati le nase, na narod pa pozabiti - to ne gre. Vladi mora biti glavna skrb za ljudi delavce. Ne pa, da obljubljajo ne vem kaj, po volitvah pa se vse pozabi. Če bomo nadaljevali z razprtijami, bomo kmalu majhna Jugoslavija. POZDRA VUENA, SAMOSTOJNA SLOVENIJA! DAN POTEM Da, uganili ste! Ta pogovor sem opravila 26. junija, dan potem, ko je slovenska skupščina razglasila SAMOSTOJNO SLOVENIJO. Pretirane evforije spričo tega dogodka nismo zabeležili. Vse nas več ali manj preveva bojazen, kaj nam bodo prinesli naslednji dnevi. Vendar pa smo v bistvu zadovoljni, da smo se končno odločili za samostojno pot, pa čeprav smo se morali zavarovati tako, kot kaže slika na naslovni strani. FRANC SEDEUŠAK in MIRAN NOVAK: Slabše kot v Jugoslaviji nam ne bo. Pripravljeni smo na to, da bodo prvi koraki težki, vzpodbuja pa nas upanje na boljše čase. LOJZE CAPUDER in MARJAN POZNIČ Sva optimista. Pripravljeni smo potrpeti, ker nekaj časa bodo še hudi časi, potem pa mora iti na bolje. Zaupava v našo oblast! Upava, da bo zdaj čas, ko se bo začelo reševati gospodarstvo. Ljudje so pripravljeni delati, torej je na potezi vlada. Glede prepirov med strankami meniva, da je to tudi v svetu normalen pojav. Vse naboljše samostojni Sloveniji! NOCOJ SO SANJE DOVOLJENE, JUTRI BO NOV DAN ....... (M. Kučan) Zgodilo se je pravzaprav samo tisto, kar se je zgoditi moralo. Vojska pa, zaverovana v svojo moč in zlasti v svojo sposobnost je v svoji ujetosti v svoj način razmišljanja povzročila tisto kar je nameravala preprečiti. Razkroj najprej Jugoslavije in kar je še pomembnejše, svoj lastni razkroj. Od zdaj naprej tiktaka ura zgodovine drugače, zaradi posega armade znatno hitreje. Tisto kar je danes, je drugačno od včeraj, pa tudi jutri bo drugačen kot danes. To zadnje bi že moralo biti generalom jasno ... UVAJANJE DOBRE PROIZVAJALNE PRAKSE V ODDELEK TKALNICE OVOJEV___________________________________ Kaj pomen! uvajanje dobre proizvajalne prakse v proizvodnjo? Urejen način dela, določen sistem dela, ki na prvi pogled prinaša tudi precej administrativnega dela, vendar posega na različna področja dela v proizvodnji. Spoštovanje pravil DPP se obrestuje v izboljšani kakovosti dela oziroma izdelavi izdelkov v okviru predpisane kakovosti, vzdrževanju ustrezne čistoče o proizvodnih prostorih, osebne higiene ter ustreznega nivoja preventivnega in kurativnega vzdrževanja sredstev za delo. Pri uvajanju DPP je bil led prebit v oddelku sanitetne konfekcije. Začetnim težavam navkljub, je bilo prizadevanje delavcev v oddelku sanitetne konfekcije, v pripravi dela in razvojni službi poplačano z dejstvom, da so tako delavci kot tudi organizatorji dela v oddelku zadovoljni z uvedenim načinom dela. V oddelku so organizirani tudi oddelčni sestanki, na katerih se obravnavajo ocene doseganja kakovosti, ki jih podaja služba kakovosti v mesečnih poročilih. Izpostavljeni so vsi problemi, s katerimi se delavci srečujejo pri delu. Ustrezno reševanje teh problemov pripomore k večji urejenosti proi- zvodnje in boljšemu počutju delavcev. Določene probleme predstavlja nepravočasna nabava uvoženih rezervnih delov, ki so potrebni za dobro vzdrževanje strojne opreme. Večji vzdrževalni posegi se opravljajo s planiranjem popravil izven rednega delovnega časa. Ustrezno vzdrževanje delovnih sredstev bistveno vpliva na doseganje zahtevane kakovosti izdelkov. Delavci v oddelku tkalnice ovojev ne sprejemajo uvajanja pravil dobre proizvajalne prakse z odporom. Izvajanje teh pravil sicer povzroča določene spremembe v dosedanjem načinu dela in razmišljanja, obenem pa zagotavlja večjo urejenost proizvodnega dela in ustrezno kakovost izdelkov, ki bo zadovoljila tako domačega kot tujega kupca. Miran Zupančič V tkalnici ovojev nič več po starem Konec leta 1990 se je DPP začela uvajati tudi v oddelku tkalnice ovojev. Veliko dela je bilo vloženega v pripravo primarne in sekundarne tehnološke dokumentacije. Ta se je pripravljala v tehnološki pripravi dela in predstavlja način poslovanja, evidentiranja in obračunavanja surovin in pomožnih materialov, vgrajenih v končne izdelke, ki se izdelujejo v oddelku. Sekundarna dokumentacija predstavlja tehnološko dokumentacijo, o kateri so predpisane sestavine, karakteristike in način izdelave izdelkov. Spoštovanje teh predpisov predstavlja dobro osnovo za ustrezno kakovost izdelka. Izvajanje DPP v tem oddelku poteka postopno, po posameznih izdelkih, v okviru dogovorjenih rokov. Z mesecem julijem so v okviru DPP zajeti vsi izdelki. Upoštevanje navodil DPP, ki so bila izdelana v razvojni službi, imajo svoj odraz že ob vstopu v oddelek. Ustrezna urejenost in čistoča oddelka je prvi vtis, podrobnejši pregled pa priča o urejenem čiščenju delovnih ureditev. Prilagajanje proizvodnje potrebam trga zahteva dosledno izpolnjevanje operativnih planov. Celotno mesečno proizvodnjo je potrebno ustrezno ter-minirati in pri tem upoštevati specifičnost proizvodnje. Urejenost tega problema se bo pokazala ob zadovoljitvi potreb prodajne službe po izdelkih in optimalizaciji zalog polizdelkov v oddelku. KRITIČNOST GOSPODARSKEGA TRENUTKA___________ Razmere domžalskega gospodarstva so kar precej kritične. Proizvodnja upada, izgube se večajo, čedalje večje podjetij, ki imajo blokirane račune, število nezaposlenih vztrajno raste. Zaposlenost V prvem tromesečju letos je bilo v gospodarstvu občine povprečno zaposlenih 8.405 delavcev (računano na podlagi delovnih ur), kar je za 7 % manj kot v enakem lanskem obdobju (9.074 delavcev). Najbolj se je poprečno število zaposlenih zmanjšalo v kmetijstvu in sicer za 15 % (letos 638 zaposlenih oz. 7,6 % vseh zaposlenih v gospodarstvu ob- TOSAMA čine). V gozdarstvu se je zaposlenost zmanjšala za 11 % (64 zaposlenih), v trgovini za 2 % (639 zaposlenih oz. 7,6 vseh zaposlenih v gosp. občine) ter v stanovanjsko komunalnih dejavnostih za 3 % (294 zaposlenih oz. 3,5 % vseh zaposlenih v gosp. občine). Povečalo pa se je povprečno število zaposlenih v dejavnostih: v obrti in osebnih storitvah za 30 % (172 zaposlenih oz. 2 % vseh zaposlenih v gosp. občine), v gostinstvu in turizmu za 15 % (102 zaposlena oz. 1,2 %-ni delež), v financah in drugih poslovnih storitvah za 3 % (491 zaposlenih oz. 5,8 %-ni delež) ter v gradbeništvu za 7 % (195 zaposlenih oz. 2,3 %-ni delež). Po podjetjih pa se je število zaposlenih zmanjšalo zlasti v : Induplati za 22 %, Hidrometalu, LIP-u, Papirnici, Traku ter TOK-u za 13 %, v Univer-zale za 12 %, Mlinostroju za 11 %, v Oljarni za 10 % ter v Heliosu kemični tovarni za 7 %. V negospodarstvu je bilo v prvem kvartalu letos zaposlenih 1:759 delavcev. Nezaposlenost Na dan 31.05.1991 je bilo na Zavodu za zaposlovanje v Domžalah prijavljenih 1407 delavcev. Največ iskalcev zaposlitve je brez poklica kar 494, s poklicno šolo 408 in s srednjo izobrazbo 344. Poslovanje podjetij Kar nekaj podjetij - včasih zelo uspešnih se danes bori za obstanek. Proizvodnja se zmanjšuje zaradi izgube trga, padca kupne moči, minimalnih investicij, neplačevanja obveznosti. Tudi dogodki zadnjih dni bodo nedvomno domžalskemu gospodarstvu zadali hud udarec. Zaključen je likvidacijski postopek v G.G TOK Domžale in stečajni postopek v Melodiji. Stečaj grozi tudi Mlinostroju. V hudih težavah pa so še naslednja podjetja: Induplati, Avtoservis, Termit, Hidrometal, LIP Radomlje, Papirnica, Toko, Agroe-mona in Delavska univerza. MOŽNOST IZDELA VE TETRA TKANINE NA NAŠIH STATVAH V letošnjem letu tkalnica širokih tkanin ne obratuje z vso zmogljivostjo. Zaloge posameznih surovih tkanin so tolikšne, da smo postopno ustavljali statve. V prvih petih mesecih leta 1991 je zaradi tega plan volkov izpolnjen le 76 %, kar pomeni, da skoraj ena četrtina statev v preteklem obdobju ni obratovala. Zastoji v tkalnici so bili vzrok, da sem začel razmišljati o možnosti izdelave tetra tkanine na naših statvah. Z mnogo potrpljenja, ob iskanju izvirne in cenene rešitve smo s sodelavci uspešno preuredili statve Picanol P - 122. Na eni od čolničnih statev od sredine maja izdelujemo tetra tkanino, ki je enakovredna tkanini, ki jo za nas tkejo v Tekstilni tovarni Senožeče. Preurejene statve so že izdelale prve kose blaga, ki smo ga po ustaljenem postopku pobelili in iz njega izdelali prve tetra plenice. Izdelan je izračun, koliko bo predelave posameznih statev stalo, kot tudi ekonomska upravičenost predelave statev. Pred dokončno odločitvijo o predelavi je potrebno opraviti laboratorijske preiskave izdelka, ki bodo pokazali primerjalno kakovost in uporabnost izdelka. Ob pripravljeni rešitvi se bo potrebno odločiti tudi o količini tkanin, ki jo bomo izdelovali doma. Popolnoma je jasno, da celotne količine tetra tkanine ne bomo uspeli izdelati v naši tkalnici. Odločitev o tem bo morala upoštevati vse faktorje, predvsem pa izboljšanje izkoriščenosti strojev v tkalnici in pripravljalnici, ekonomsko upravičenost predelave, kakovost izdelkov kot tudi v določeni meri nadaljnje količine in dolgoročno sodelovanje s Tekstilno tovarno Senožeče. Na koncu naj napišem še misel, ki meje spremljala ob preurejanju stroja: - Če bomo uspeli stroj pripraviti tako, da bo lahko izdeloval kakovostno tkanino, uspeh ne sme izostati. - Če bodo delavci, ki so poredno ali neposredno vključeni v proces izdelave omenjene tkanine z vso odgovornostjo opravljali svoje delo, obstaja verjetnost, da bodo statve spet obratovale. - Če samo en člen v tej verigi ni dober, se bo le-ta pretrgala. JOŽE PODPESKAR USTANOVLJENA OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DOMŽALE 27. junija so sindikati podjetij oz. zavodov občine Domžale ustanovili Območno organizacijo sindikata Domžale. V njej in preko nje bodo sindikati uveljavljali svoje pravice in interese delavcev. Ustanovno sejo je vodila JUSTI ARNUŠ, koordinatorka sindikatov, ki je svoj nagovor strnila v dve točki. Zaradi pomembnosti ju v celoti objavljamo: Nastopil je pravi trenutek, ko se mora sindikat uveljaviti in na podlagi kolektivnih pogodb izboriti za svoje člane čim več. Od uresničevanja naših temeljnih usmeritev, ponosa, vztrajnosti, pa tudi potrpežljivosti je odvisna moč in uspešnost naše organizacije- Zato dovolite, da Vas opozorim na naloge in pristojnosti sindikata podjetja oz. zavoda ter pravice in obveznosti sindikalnega poverjenika. 1. SINDIKAT PODJETJA OZ. ZAVODA: - ugotavlja, združuje in uresničuje interese, zahteve, predloge in pobude delavcev - članov na področju ekonomskega in socialnega položaja, - spremlja in nadzira izvajanje (splošne, panožne) kolektivne pogodbe in sprejema podjetniško kolektivno pogodbo ter se bori za višje plače delavcev, - sodeluje pri sprejemanju splošnih aktov in nadzoruje njihovo izvajanje, - je v aktivnem odnosu do strukturalnih in organizacijskih posegov, ki vplivajo na pravice delavcev, - zahteva ustrezno obliko informiranja v zvezi z delom in poslovanjem ter z vsemi podatki, ki vplivajo na položaj delavca, - zastopa svoje članstvo pri vodstvu podjetij oz. zavoda, drugih organizacijah in ustanovah, - omogoča in organizira strokovno in sindikalno izobraževanje, - uveljavlja delovnopravne pravice delavcev in preprečuje kršitve teh pravic z ustreznimi opozorili, s pritožbenim postopkom in drugimi metodami na pristojnih organih, - za uveljavljanje pravic delavcev in uresničevanje njihovih zahtev uporablja različne oblike sindikalnega pritiska, vključno z uporabo pravice do stavke, kadar so možnosti sporazumevanj in pogajanj izčrpane, - zahteva zagotovitev čim višjega živ-Ijenskega in delovnega standarda delavcev, - predlaga ukrepe za varno delo in humanizacijo delovnega in bivalnega okolja, - ščiti in pomaga članstvu pri uveljavljanju njihovih pravic iz dela ter v primeru sporov zagotovi strokovno pomoč in koriščenje brezplačne pravne pomoči, - skrbi za zaščito sindikalnih zaupnikov, - razvija vzajemnost in solidarnost med delavci, - sproža postopke oz. zahtevke za disciplinsko in kazensko odgovornost proti upravnim organom ali vodilnim delavcem za primere kaznivih dejanj ali grobih kršitev delavskih pravic, - daje gmotno pomoč članom v okviru možnosti, - organizira kulturne, športne in druge aktivnosti, ki so v interesu članstva. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATA SE DOLOČI V PRAVILIH SINDIKATA PODJETJA OZ. ZAVODA. 2. KONKRETNE NALOGE SINDIKALNEGA PREDSEDNIKA - SINDIKALNEGA POVERJENIKA: Naloge sindikalnega poverjenika se delijo na dve ravni: - naloge v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe, - naloge pri varovanju individualnih pravic oz. interesov delavcev. Prva naloga je povezana z ugotavljanjem ali podjetje oz. zavod izpolnjuje pogoje po kolektivni pogodbi. Sindikalni poverjenik je dolžan obveščati sindikat, ali se določbe kolektivne pogodbe spoštujejo ali ne. Hkrati pa poroča tudi o stališčih delavcev o potrebnih spremembah in dopolnitvah določil KP. Izvajanje kolektivne pogodbe je treba redno spremljati. Druga naloga je povezana z uveljavljanjem individualnih pravic delavcev in se nanaša zlasti na naslednje interese delavcev: - pogoje dela, pri čemer je zelo pomembno varstvo pri delu in zdravstveno varstvo, - razporejanje delavcev, - vrednotenje dela in ugotavljanje delovne uspešnosti, - pravica do odmora, počitkov in dopustov, - pravica do izobraževanja, - zagotavljanje zakonitosti v disciplinskem postopku, pri suspenzu in prenehanju delovnega razmerja, in drugo. Pogoje za sindikalno delo opredeljuje zakon o delovnih razmerjih in splošna kolektivna pogodba. Nujno pa je, da se ti pogoji zelo natančno uredijo s podjetniško pogodbo med poslovodstvom podjetja in sindikatom. O tem smo že govorili na več sestankih. Poslan pa je bil tudi vzorec posebne podjetniške kolektivne pogodbe za ureditev pogojev za sindikalno delo. Sindikalnemu poverjeniku je zagotovljena dolovno-pravna imuniteta. Brez soglasja sindikalnega poverjenika ni mogoče: - prerazporediti na drugo delovno mesto, v drugo podjetje ali delodajalcu, - uvrstiti med presežke delavcev, - ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj. Sindikalnemu poverjeniku zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati osebnega dohodka in proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka. ODŠLI V POKOJ V prijetnem vzdušju so tekle besede ob obujanju spominov na preživeta leta v TOSAMI. Bilo je polno lepih spominov, tu pa tam spomin na takratne razmere izpred trideset in več let ko jih je delovna vnema in zavest vodila za boljšo prihodnost kolektiva. Danes odhajajo v zasluženi pokoj z zadovoljstvom in občutkom, da so v kolektivu pustili svoja najlepša in ustvaijalna leta in s tem dodali kamenček v mozaik uspehov, ki jih niza naša TOSAMA. Vsem tem našim dragim upokojenkam in upokojencem se še enkrat zahvaljujemo za njihovo nesebično delo, prizadevnost in prijaznost, ki so jo namenjali sodelavcem. Naj jim jesen življenja mineva v zdravju, zadovoljstvu in veselju! SREČNO VSEM SKUPAJ! PAVLI KAMIN, tehnolog v razvojni službi v Tosami od avgusta 1963. leta DUŠAN MICULINIČ, prodajni referent v Tosami od septembra 1976. leta LOJZKA HRIBAR, vodja sanitetne konfekcije v Tosami od marca 1961. leta JOŽICA STUPICA, pakov.higien. izdelkov v mikalnici v Tosami od junija 1964. leta PAVLA LENČEK, tkalka v TŠT, v Tosami od julija 1963. leta FANI STELE, nazadnje v TO, veliko let v belilnici kot sušilka v Tosami od februarja 1958. leta GIZELA JAKLIČ, urejevalka v TŠT v Tosami od februarja 1982. leta MARIJA RAVNIKAR, urejevalka v PMS v Tosami od marca 1987. leta FELIKS KLOPČIČ, belilec v Tosami od maja 1961. leta MIJA STUPICA, izdelovalka otroških hlačk v Tosami od avgusta 1959. leta VIDA ŽULIČ, pakovalka hi-gien.izdelkov v mikalnici v Tosami od marca 1975. leta BRODAR FRANC, škrobilec v belilnici v Tosami od decembra 1955 do junija 1991 ZAHVALE Zahvaljujem se delovni organizaciji sindikata za denarno pomoč in obisk na domu v času moje bolezni. TONČKA VARAŽDINAC Iskrena hvala vsem sodelavcem iz sanitetne konfekcije za obisk v bolnišnici. Enako se zahvaljujem sindikatu TOSAME za denarno pomoč. HRIBAR JOŽI Sindikatu podjetja TOSAME se iskreno zahvaljujem za obiske, rožice in denar v času moje bolezni. NOVAK JOŽI Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka PMS zahvaljujem za lepo in nepozabno darilo, ki mi bo v trajen spomin na vsakega posebej. Vodstvu podjetja pa želim veliko poslovnih uspehov in zdravja. RAVNIKAR MARIJA Ob boleči izgubi naše drage mami CILKE KOLBL, se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka pripravljalnice, tkalnice širokih tkanin in podjetju TOSAMA iz srca zahvaljujemo za cvetje, denarno pomoč in izreke sožalja. KAR JE PREPOVEDANO LJUDSTVU, JE DOVOLJENO BOGOVOM - Šešelj: “Slovenci odcepite se, bomo imeli enega sovražnika manj!“ Hvala, mi tudi! - Zeleni so postali še bolj zeleni ... od jeze na DEMOS! - Svoboda vereizpovedi, govora .... če skupščinski predsednik drugače ne odloči (Kanede) - Po novem bo Olimpija zanesljivo v prvi ligi - slovenski namreč. - Demokracije imamo na jeziku toliko, da je to gotovo najuspešnejši izvozni bum nove države. y->y->>>>>>>y-yZ:-y<-y:-:-y-:-y+y-y:-y-y->><<><<>>y>y Enaka zahvala upokojencem in oktetu TOSAMA. Hvala za tolažilne besede in vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot. Kolbl Martin, Lisjak Marjeta, Kolbl Marta, Carar Martina Nadvse prijetno presenečena in iz-nenadena sem bila, ko mi je Klub upokojencev namenil denarno pomoč. Toplo mi je pri srcu, ko vidim da v težavah nisem sama, da še vedno mislite name. Iskreno se zahvaljujem Klubu za pomoč, vsem skupaj pa še naprej uspešen jutri. ANI DIMIČ Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA ORAZMA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in upokojencem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala oktetu TOSAMA za odpete pesmi in g. Svetlinu za besede slovesa. Iskrena hvala vsem. MALČI ORAŽEM Vsem sodelavcem in sodelavkam v tkalnici širokih tkanin se prisrčno zahvaljujem za prelepo darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Enaka zahvala velja tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov! PAVLA LENČEK - Imamo staro zavezo, imamo novo zavezo, imamo Slovensko novo zavezo.... Belcebub je med nami, živela inkvizicija! f Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Maijana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik. Izbja eiknt aesecao v 1540 izvodi. Tek: Paprtoafekoja Krško. "N N l h v r ■ i J Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu juliju Nagrade mentorjem in inštruktorjem 894,70 din/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 1.491,20 din/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 462,20 din - polovična dnevnica 235,70 din - znižana dnevnica 171.00 din Kilometrina z osebnimi vozili 5,50 din/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 18.00 din/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 28,00 din/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 34,00 din/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 40,00 din/dan - oddaljenost nad 16 km 46.00 din/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 22.368,00 din Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,55 din - tekoči kilometer 0,36 din - spremljevalec tovora 0,22 din □ Albina Kosmač ii ri?wiPriPiii ............ lilllii® »S !1 iji: M.V. I99* ♦ £ tika , yt£sm y HCAt/O- ITALIJI ILOUJE (riAlMot) SLIKOVNA KRIŽANKA VA g. UQir ir. P O L / TIIC Se počutiš kaj bolje odkar. LADO TO OTI A TOMA