Političen list za slovenski narod.
Po polti prejemu velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., IS pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en meaee 1 gld. 40 kr.
T admlnlatraetji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
3 gld.. za en meaee 1 gld. 7 Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
i
Raročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove uliee št. 2.
Bokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Iahaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 160.
7
V Ljubljani, v ponedeljek 17. julija 1893.
Letnik: XXI.
Obrtna enkčta.
Z Dunaja, 16. julija.
Permanentni odsek je ta teden zaslišaval obrtne veščake moravske. Prišlo jih je bilo 31, ki pa niso bili le iz raznih krajev, ampak tudi raznih narodnosti) in raznega političnega mnenja. In vendar so skoraj vsi dokaj soglasno odgovarjali na enke-tina vprašanja. To najjasneje priča, da veščakov ue vodijo ne narodni, ne politični oziri, ampak zgolj le obrtne koristi, ki se pa po vseh krajih in deželah nahajajo v čudnem soglasju. Nemški liberalci že zdaj priznavajo, da s svojimi svobodnimi načeli ostajajo v tako majčkilini manjšini, da se nobeden postavodajalec na njo ne more dosti ozirati, in dr. Einer je nedavno naravnost pripovedoval, da bode on s svojimi liberalnimi tovariši glasoval za zmož-nostni dokaz. Prepričali so se, da so načela, ki jih je dozdaj konservativna stranka tako trdovratno zagovarjala, vkoreninjena v vseh obrtnih krogih, zato nimajo več poguma, se jim tako strastno ustavljati, kakor se je to godilo v prejšnjih letih. Liberalna pečenka jim je začela smrdeti, rekel je prav dobro neki poslanec, zato je več ne marajo. Samo nekateri so nepoboljšljivi; tako so te dni poročali listi, da se je liberška trgovinska in obrtna zbornica malo častno znosila nad veščakom Kiehlom, ki je v svoji izpovedi grajal to zbornico, češ, da se nič ne briga za obrtne zadeve. Kiehl je bil dopisovalen član omenjene zbornice. Ali njegove izjave v obrtni enketi so jo tako razjarile, da ga je izbrisala izmed svojih članov, kar ga pa menda ni preveč bolelo in kar bolj onečastuje zbornico, kakor njega. Nsj pri tej priliki popravim pomoto, ki se mi je bila vrinila v zadnje poročilo. Pri Mandliku in Kiehlu sem bil namreč v naglici zapisal, da sta člana trgovinske in obrtne zboruice v Hebu, pa sta člana trgovinske in obrtne zbornice v Libercu, kjer je najplodovitejši svet ne samo za liberalno nemštvo, ampak tudi za — prusjaštvo.
Večina moravskih veščakov je govorila češki in prosila veščaka dr. Začek-a, da je za stenograiični
zapisnik v nemščino prestavljal njihove izjave ; nekaj jih je govorilo nemški. Zastopniki delavcev, nemških in čeških, zavzemali so isto stališče, kakor njihovi prej zaslišani tovariši z Dunaja, iz Gradca, Prage itd. Večinoma so namreč zanikali vsa vprašanja in pritrjevali le njim, ki so delavcem na korist in polajšanje.
Po njihovem mnenju ni treba nobenih skušenj ne za učence, ne za mojstre; dokaz sposobnosti ali zmožnosti naj se ne razteza na trgovce, gostilničarje in tovarnarje z rokodelskimi izdelki, ampak naj odpade celo pri rokodelcih samih. Pri oddajanju novih obrtnij in pri dvomih glede obrtnih pravic naj odločujejo gospodske same, ne da bi imele zadruge pri tem sploh kaj govoriti; in če je treba pri kakih izdelkih rabiti raznoterih obrtnikov, naj ima vsakdo pravico, vse izdelovati s svojimi lastnimi ljudmi, ne da bi imeli samostojni obrtniki pri tem kaj zaslužka. Trgovcem z narejenim blagom naj bo dovoljeno, da smejo pri naročilih jemati mero, če tudi niso izučeni za dotično obrt, in ako hoče kdo pričeti kako trgovino, ni treba, da bi napovedal raznovrstno blago, s katerim hoče tržiti, ampak slo-bodno naj prodaja vse, karkoli hoče. Po njihovem mnenju tudi ni treba na izdelkih nobenih znamenj, iz katerih bi se razvidilo, kdo jih je naredil, in tudi ne posebnega dovoljenja za prodajo rokodelskih izdelkov, ki naj jih sme marveč prodajati vsak kupec. Ravno tako naj bo vsakteremu dovoljeno, svoje reči prodajati in ponujati od hiše do hiše in napravljati trgovinske podružnice, kjer in Kolikor jih hoče. Delavce je treba vse brez razločka postavno varovati, delavni čas skrčiti na osem ur na dan, delavske knjižice odpraviti, otroke in žene za ponočno delo ne rabiti, in za obrtni pouk napraviti posebne državne učilnice, kjer bi bili učenci na državne troške preskrbljeni tudi ž živežem iu obleko. Za odpoved glede izstopa iz službe ni treba nobenega roka, in ravno tako ue nobene goapodskine potrditve izvoljenih zadružnih načelnikov. Pa tudi zadruge naj ne imajo uobene pravice, pritoževati se zoper gospod-skine odredbe in razsodbe. Zavarovanje proti ne-
zgodam naj se raztegne tudi na male obrtnike, bolniške blagajnice naj bodo kolikor mogoče velike, pomočniki, ki si na dom jemljejo delo, naj se odpravijo, ob nedeljah pa naj delo počiva 36 ur, in sicer od 6. ure v soboto zvečer do 6. ure zjutraj v ponedeljek.
Mnogi veščaki izmed delavcev so bili jako razumni in so dobro utemeljevali svoje zahteve; o moravskih pa se to ne more trditi; ponavljali so tje v jeden dan, kar jim je bilo naročeno od njihovih tovarišev, ko so jih pa začeli poslanci izpraŠevati in o tej ali oni reči zahtevati natančnejših pojasnil, prišli so navadno v velike zadrege in so marsikaj izustili, kar je bilo v nasprotju z njihovimi prejšnimi izjavami.
Veščaki samostalnih obrtnikov moravskih izražali so se skoraj brezi z-j e m n o v smislu obrtnih shodov zlasti shodov v Brnu in Kromerižu. Kakor njihovi sovrstniki iz drugih dežel povdarjali so tudi oni korist in potrebo sposobnostnega dokaza in priporočali, da naj se poleg teoretičnega in praktičnega izpita za učence vpelje tudi še preskušnja za pomočnike, ki hočejo mojstri postati, in da naj se dokaz sposobnosti raztegne tudi na trgovce, gostilničarje po večjih mestih in tovarnarje, ki se pečajo z rokodelskimi izdelki. Odobravali so tudi od poslanca Pernerstorferja sproženo misel, da bi se za učence vpeljale letne skušnje, pri katerih bi se pokazalo, ali se je učenee kaj učil ali ne, in ali mu je mojster delil potrebni poduk v rokodelstvu, ali ga morebiti rabil le za domače potrebe. Na ta način bi ne bilo mogoče, da bi bil kateri učenec po dovršenem učnem času vsled svoje ali mojstrove malomarnosti prisiljen za kazen podaljšati svoj učni čas. V tem namreč so bili skoraj vsi edini, da naj se ne oprosti učenec, ki se je n e-zadostno izučil, in da naj se odtegne pravica učence imeti vsem mojstrom, ki svoje dolžnosti v tem oziru zanemarjajo.
Glede podeljevanja novih patentov za samo-stalne obrtnike so tudi moravski veščaki priporočali, da naj pred vsako novo dovolitvijo gospodske prej
LISTEK
Dubrovnik — jugoslovanske Atene.
Spisal Janko Gričar.
(Dalje.)
Pojem in vpliv teh prikazani pa je bil takrat na narod večji in prikatanje dotičnega mučenika jasnejše; saj je moral narod s strahom gledati, kako se Turki, potem ko so opustošili Bolgarijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, primikajo vedno bolj in bolj v sosedstvo Dubrovnika, in se mu je bilo vsak hip bati, da se ne zasveti turški polumesec v samem Dubrovniku.
Pesniku, hotečemu napisati izvirno dramo, ni trebalo druzega, nego zamenjati imena, namesto mučitelja rimskega cesarja opisati Turčina, a kot mučenika katerega-koli bolj zuanega roba.
In v resnici suje izbrala prva izvirna hrvatska dra«a za predmet Robinjo, hčer hrvatskega bana Vlaška. Spisal jo je Hanibal Lucič pod naslovom .Robinja". — 'Vsebina jej je nastopna:
Robinjo, hčer hrvatskega bana Vlaška, ugrabili eo gusarji ali morski razbojniki. Prodajajo jo po
raznih mestih in dospo naposled ž njo tudi v Dubrovnik. Ko izve to Derenčin, vnuk bana Derenčina, kateri je Robinio ljubil, hiti takoj v Dubrovnik, da bi jo odkupil. Preoblečen v trgovca, pohodi Robinjo, katera ravno plače. Ona, misleč, da je trgovee, mu razodene, da je hči hrvatskega bana Vlaška, da jej je oče pal pri Belemgradu, boreč se slavno zoper Turke; da je na to ogerski kralj vzel njeno mater v zaščito in jej podaril več posestev ob Donavi in Savi. Pove mu tudi, da je skušalo mnogo plemi-čev, mej temi posebno mladi Derenčin, pridobiti njeno ljubezen. Toda odbila je vse, in tudi Derenčina, dasi ga je ljubila in bi se bila poročila ž njim, samo da je zaprosil njene roke pri kralju.
Derenčin pravi, da jo je Bog kaznoval xa njeno oholost, s katero je odbijala snubce. Obljubi jej, da jo odkupi, ako vzame Derenčina za moža.
Ona je zadovoljna in Derenčin jo odkupi. Sedaj se jej d& spoznati, objame jo in poljubi. Svatba se slavi in dubravniški knez in drugi plemenitniki jima prinašajo darove, češ, da je v Dubrovniku navada, da se obdarujejo gostje.
To je torej snov prvi izvirni hrvatski drami.
Lucie je pokazal pot ostalim pisateljem, ki so jeli odslej bolj gojiti dramo.
Dubrovniško dramo XVI. veka tvorijo: 1. pobožne igre ali prik&zanja, to so drame, katerim je predmet zajet iz sv. pisma ali iz življenja svetnikov. Svrha pa jim je, da probujajo vero v Boga.
Dva pesnika sta bila v Dubrovniku, katera sta se bavila s cerkveno dramo. To sta Mavro Vetranič iu njegov učenec Marin Držič. Vetranio (j 1586) je napisal tri take drame: BUzkrsnu<;3 Isusovo", „Posvetilište Abrahamovo" in „Suzana čista".
Prvi teh dram je snov ta: Peklenski duhovi se pripravljajo na odpor zoper Jezusa, kateri prihaja v obličju viteza v vsi svoji krasoti in moči pred peklenska vrata. Hudobe javljajo prihod Jezusov peklenskemu kralju, kateri gre in grozi Jezusu, ka-žoč nadpis na peklenskih vratih (to je nadpis iz Dantejevega pekla). Jezus se ne zmeni za žuganje, marveč razbije peklenska vrata in gre v pekel. Najprej pozove k sebi Adama, katerega je on s svojo krvjo odkupil. Adam prosi Jezusa bogoslova. Tako se vse to ponavlja z Evo, Noetom, s tremi patri-jarhi, z Mojzesom, Davidom, Simeonom in uaposled z Jezusovimi učenci. Tem trosijo angelji po nalogu Jezusovem cvetje na glave, učenci pa pojo Jezusu slavospev.
vprašajo zadruge in se drže njihovega mnenja. Tudi v tem so se strinjali 8 svojimi prejšnjimi tovariši, da je vsak obrtnik za popolno izdelatev takih rečij, pri katerih je treba vež obrtnikov (vprašanje 8), zavezan jemati samostalne obrtnike, ne pa izvrševati jo sam s svojimi pomočniki. Vendar so priznavali, da bi bilo to v krajih, kjer dotičnih obrtnikov ni, jako sitno in težko, in bode treba za take kraje delati izjeme; vendar pa naj te izjeme določujejo zadruge.
Vsi so dalje odločno oporekali temu, da bi smeli kupci z izdelanim blagom, n. pr. obleko, obu-talom itd. sprejemati naročila po meri, ako se do-tične obrti niso izučili. Eni so sicer menili, da bi se dotičnim trgovcem jemanje mere ne zabranjevalo, ali dostavljali so, da dotičnega naročila ue smejo sami izvrševati, ampak da morajo izdeljavo izročiti samostalnim obrtnikom. Tudi v tem so bili soglasni, da naj trgovci tržijo le s takimi rečmi, ki so jih pri gospodski napovedali, in da naj bi bilo pri izdelkih razvidno, kje in od koga so narejeni. V tem pa so bili različnega mnenja, ali naj bi bilo treba za predajo rokodelskih izdelkov posebne koncesije ali ne. Eni so odločno zahtevali tako koncesijo, večina pa se je temu odločno upirala. Tudi temu niso pritrjevali, da naj bi smeli rokodelci sami prodajati svoje izdelke, marveč so povdarjali, da naj se ta pravica sicer dovoli rokodelcem, ali ne izključno samo njim, marveč tudi drugim trgovcem.
Enako soglasje s prejšnjimi večaki se je pokazalo glede ponujanja in prodajanja blaga od hiše do hiše. Vsi so želeli prepoved takega prodajanja, ali ob onem so priznavali, da se glede nekaterih obrtnij, zlasti domače hišne obrti to ne more čisto odpraviti, ter priporočali, da naj se določitev v tem oziru prepušča zadrugam. Podružnic naj bi smel vsakdo imeti le eno.
Tudi vprašanja gled6 varstva delavcev reševali so v smislu prej zaslišanih samostalnih obrtnikov. VI. člen obrtnega zakona naj se raztegne na vse delavce brez izjeme, delavske knjižnice naj se pridrži, ker so jako koristne, zlasti pa naj se povsod napravijo napredovaine obrtne šole, ki jih mora obiskovati vsak učenec. Ako jih nalašč zanemarja, naj se kaznuje s podaljšanjem učnega roka, ako ga pa mojster zadržuje od obiskovanja šol, naj se mu vzame pravica, učence sprejemati. Mnogi so tudi priporočali, da naj se učenci v teh šolah ne poučujejo v poznih večernih urah, ampak po dnevu. Sicer so se pa gledd vseh teh vprašanj navadno sklicevali na sklepe obrtnih shodov v Brnu in Eromerižu.
Glede zadružnih zadev so se večinoma vsi izražali v tem smislu, da naj smejo zadruge z n a -v a d n o večino sklepati o porabi zadružnega premoženja za zadružne uamene; vendar so opozarjali, da bi utegnila naprava strojev morebiti škodovati malim obrtnikom, ter priporočali, da naj se taki skupni 'stroji le v tej meri dovoljujejo, kolikor ne škodujejo malim obrtnikom.
Zadružnega načelnika naj gospodska le v slučaju ne potrdi, ki je naveden v § 118. obrtnega reda. Napravijo naj se dalje obligatorične zadružne zveze posameznih okrajev in dežel, ne pa državne
Najlepše izmej imenovanih treh del je vendar posvetilište Abrahamovo. Tu je Vetranio krog žrtve Izakove lepo razvrstil dobro izražene značaje ubogljivega služabnika božjega, Abrahama, skrbne Sare, potem lepe slike domačega življenja, šale pastirjev in hlapcev. Drama je razdeljena v 5 dejanj. V prvem ukazuje Bog Abrahamu, da mu žrtvuje sina. Abraham se pripravlja s sinom na goro. Sara mu donaša meč, a dekla jedi. Posebno krasno in z globokim čustvom se opeva trenotek, ko se poslavlja Izak z materjo in družino.
V	drugem dejanju tolažita Saro deklici Grlica in Gojslava, opisujoč na dolgo in široko goro, kamor je šel Abraham s sinom.
V	tretjem se opisuje žrtev sama in odhod z gore, kraj, kamor sedejo in obedujejo.
V	četrtem dejanju prihaja pastir k Sari, da jej javi dobre glasove o Izaku; pastir se šali s hlapci in deklami.
V	petem in zadnjem dejanju se vrača Abraham s sinom z gore in vse se končava s pesmijo in plesom.	(Dalje sledi.)
take zveze, in zadrugam naj se prizna pravica pritožbe z odložilno močjo. '
Pri zavarovanju proti nezgodam 80 tudi moravski strDkovnjaki naglašali, da naj se sploh nikar ne razteza na male obrtnike, k večjemu le na nje, ki rabijo stroje. Zahtevali Ra so večjo skrb in polajšavo za zadružne bolniške blagajnice in napravo posebnih bolniških blagajnic za mojstre.
Tudi gledš doma delujočih pomočnikov so se strinjali vsi brez izjeme s prejšnjimi strokovnjaki, da naj se čisto odpravijo, ali ob enem so opozarjali, da naj se tkalci ne devajo v to vr6to in da naj se se sploh ozirajo na domačo hišno obrt.
Odločno so tudi zahtevali popolni nedeljski počitek, ki se d& lahko vpeljati tudi za trgovce, ako se to le resno hoče. Dva iz moravskih zastopnikov segala sta še dalje ; eden je neustrašeno tirjal,' da naj se ob nedeljah ne počiva samo, ampak da naj se tudi posvečuje Gospodcv dan, zastopnik katoliških rokodelskih pomočnikov Lefenda pa je dostavljal, da naj se počitek in posvečevanje raztegne tudi na zapovedane praznike.
V nasprotju s tovariši s Češkega izrekali so se moravski veščaki zoper obrtne svete ter zagovarjali zveze obrtnih zadrug, na katere naj se pre-neso vse, tudi politične pravice, ki jih imajo zdaj trgovinske in obrtne zbornice.
Izmed važnejših dogodkov naj omenjam, da so na Luegerjevo vprašanje tudi moravski zastopniki odločno trdili, da med nemškimi in češkimi zadružniki ni nobenih narodnih prepirov. In če bi hotel kdo take prepire zatrositi v naše zadruge, r e k e 1 je vešča k L acm ann, bi ga brez obotavljenja vrgli vun, naj bo Nemec ali Čeh. Nasprotno je pa zastopnik delavskega društva H y b e š trdil, da je dosti takih prepirov in da hoče pozneje odseku naznaniti do 50 takih slučajev. Bomo videli, kdo ima prav; sicer se pa v socijalno-demokratičnih krogih kaj lahko godš taki prepiri; nemški delavci so iskreni privrženci soci-jalnih demokratov, češki se jim pa odtegujejo deloma iz narodnih, deloma iz verskih ozirov, ker so dosti vernejši od nemških. Zato pa tudi nemški tovarnarji, kakor je pravil nekdo izmed njih, veliko raje v delo jemljejo češke, kakor nemške delavce; zato pa tudi ni čuda, če pride do prepira, kadar hočejo nemški socijalni demokratje strahovati svoje češke tovariše.
Druga izvanredna reč je bil prej omenjeni predlog delavskega zastopnika Hjbeša, da se naj povsod napravijo državne učilnice za podučevanje učencev. Eo sta poslanca Klun in Adamek opozarjala, da bi na ta način nastale mnoge naprave, katere bi rokodelskim obrtnikom še veliko večjo škodo delale, kakor jetnišnice in prisilne delavnice, zoper katere se povsod pritožujejo, mož ni vedel dati nobenega odgovora iu pojasnila, kako bi bilo mogoče odpraviti to konkurenco. Pomenljiv je bil tudi neki drug njegov izrek. Eo je prišlo na vrsto vprašanje, ali naj bo na izdelkih razvidno ime izdajateljevo, zanikal je to vprašanje, ob enem pa dostavljal, da bi kot delavec prav za prav nič ne imel zoper to, ker bi bilo to najboljše orodje v nič dejati nepriljubljene obrtnike.
Naj sklepam to poročilo z opazko, da so se pri tej enketi češki veščaki iz Češke in Moravske pokazali veliko razumnejše in v vsakem oziru naprednejše, kakor nemški, kar so morali v svojo sramoto priznavati celo nemški poslanci omenjenih dežel. V obrtnih zadevah, pa tudi še v marsikateri drugi reči Čehi torej presegajo svoje nemške rojake.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. julija.
Pastirsko pismo rusinskih škofov. Ru-sinski višji duhovni pastirji, metropolit Sembratovic, škofa Peleš in Kuilovski, so izdali pastirsko pismo, v katerem pojasnujejo, kako so bili prijazno vspre-jeti rusinski romarji v Rimu. Cerkveni višji pastirji pravijo v pastirskem pismu, da so se prepričali o skrbi in ljubezni papeževi za rusinsko narodnost. Papež je priporočal rusinskim škofom, da uaj ohranijo grški obred čist. Sv. oče upa, da s posredovanjem grških zjedinjencev se vzhod preobrne v katoliško cerkev. Papež pa zahteva, da se grški obred osveži s tem, da se vsprejmejo nekatere pobožne šege, molitve, pesmi in vaje latinske cerkve. Ravno tako se zanimiva Leon XIII. za primerno
vzgojo rusinskega duhovstva in je v nagovora ra-sinskim romarjem' .priporočal, da se semeniščniki privadijo disciplini in pokorščini višjim. Leon XIII. je skazal Rusinom mnogo dobrot in more veljati za mogočnega pokrovitelja rusinskega naroda. Tem čudneje so torej laži, da je kurija nasprotna grškemu obredu in da se hočejo Rusinom vsiliti kake novo-tarije. Bog obrani sv. očeta še mnogo let zdravega in krepkega! — Duhovščini se priporoča, da v cerkvah pojasnuje ljudstvu, da so Iažnjive vse govorice o kaki nevarnosti grškemu obredu.
Verske vaje v šoli. Omenili smo že bili, da je dunajski okrajni šolski svčt se postavil glede nadzorovanja molitve v šoli na drugo stališče, nego deželni šolski svet. Poslednji je popolnoma za to, da molitev katoliških otrdk nadzorujejo katoliški učitelji, kakor to zahteva knezo-nadškofijski konzi-storij. Okrajni šolski svet pa hoče, da molitev nadzoruje tisti učitelj, ki ima prvo, oziroma zadnjo uro, če tudi ni katoličan. Nikakor ni pa učitelj zavezan, moliti z učenci. Taka uredba pač ne bi vzpodbujala pobožnosti. Učitelj, ki bi ne molil z učenci, dajal bi jim le slab vzgled. Dunajski okrajni šolski svet se sklicuje na to, da bi to motilo šolski red, ko bi drugi učitelf nadzoroval molitev, nego pa potem poučeval. Nekoliko je morda to resnica, ali temu se d& s tem odpomoči, da se otroci raz-dele po veroizpovedanjih, in na katoliških šolah naj uče katoliški, na drugih pa drugoverski učitelji. Izjava dunajskega okrajnega šolskega sveta pač najbolj dokazuje, kako opravičena da je zahteva katoličanov, da se razdeli otroci v šolah po veroizpovedanjih. Dokler se to ne zgodi, kazale se bodo vedno take težave.
Občna volilna pravica. Zanimanje za občno volilno pravico se vedno bolj širi. Zanjo tudi pišejo uemško-narodni listi in priporočajo, da se postavi nemško-narodna stranka na čelo temu gibanju. Govori se, da nemški nacijonalci že jeseni stavijo v državnem zboru predlog za občno volilno pravico, ki pa bode osnovana na nemško-narodni podlagi. Vidi se torej, da Nemci že premišljujejo, kako bi si tudi za v bodoče zagotovili večino v Avstriji.
Civilni zakon na Ogerskem. Minolo soboto ob 11. uri dopoldne se je začel ogerski ministerski svet iu je trajal pozno v noč. Da se ministri manj zamude, so kosili in večerjali pri mi-nisterskem predsedniku. Ministerska posvetovanja so se baje nadaljevala včeraj in se nadaljujejo še danes. Ze iz tega, da ta posvetovanja tako dolgo trajajo, je vidno, da gre za jako važne stvari. Govori se, da so se ministri posvetovali o vladni predlogi glede uvedenja civilnega zakona. Podlaga vladni predlogi sta obvezni civilni zakon, ločljivost zakona in pa izključno državna judikatura v zakonskih stvareh. Vladna predloga sega daleč v pravice cerkve, zato pa zanjo katoliki glasovati ne morejo. Vlada se tudi jako moti, če misli, da bi se z vpeljavo civilnega zakona odstranili razpori. Se-le prav začeli se bodo. Cerkev ne bode odstopila od svojih pravic in tudi odstopiti ne more. Ker bode potem več zakonov, katerih cerkev ne bode priznala, in jih tudi priznati ne bode mogla, bodo težave vedno večje. Le pomislimo nasprotje, ki bode izviralo iz tega, da se katoliki ločijo in zopet oženijo. — Ko bodo sedanja posvetovanja končana, pojdejo ministri na odpust. Jeseni pa omenjeno predlogo zbornici predlože, če dobč zanjo predsankcijo.
Ministerska toZba v Srbiji. V soboto je bila v srbski zbornici zatožba bivših ministrov. Prišli so tudi zatoženi ministri. Ko se je zatožba pre-čitala, je bivši ministerski predsednik Jovan Ava-kumovič se zagovarjal in dokazoval neosnovanost zatožbe. Njemu se zdi čudno, da se ministri tožijo, ker so drugače razlagali ustavo, nego opozicija. Tukaj je umestna k večjemu nezaupnica. Da se skupščina ni sešla dne 1. novembra, Avakumovič opravičuje s tem, da ima krona pravico zborovanje skupščine odložiti. Radikalni ministri so ravno tako delali. Po ustavi je izrecno določeno, če regent umrje, da kraljevo oblast izvršujeta druga dva regenta, dokler se tretji regent ne izvoli. Trgovska pogodba z Avstrijo se je podaljšala, ker se je vladi zdelo potrebno, ker bi brezpogodbeno stanje bilo škodljivo za Srbijo. Radikalna vlada je tudi sklenila trgovsko pogodbo z Nemčijo, ko ni bil državni zbor zbran, ali vendar Nemci, ki tudi nekaj o ustanovnem življenju razumijo, ne tožijo Caprivija. Kako se je porabljala vojska, ne spada v zatožbo, ker skupščina nima pravice vojski dajati ukazov, ampak le kralj.
Minister Biborac se je tudi zagovarjal. Drugi ministri so pa izročili pismene zagovore.
Nemški državni »bor. Pri podrobni debati je spregovoril tudi Herbart grof Bismarck, ki je v dolgem govoru napadal državnega kancelarja in kri-tikoval vojaško predlogo. Njemu se zdi, da je za Nemčijo velika nevarnost, da se vpelje dveletna aktivna vojaška dolžnost. S tem se bode le razširil socijalni demokratizem v vojski. Državni kancelar je pa dobro zavračal grofa Bismarcka. Dokazal mu je, da je v marsičem napak poučen. Ze sedaj triletne dolžnosti ni več, večina vojakov služi le dve leti. Socijalist Bebel je pa Bismarcku odgovarjal, da je tudi sedaj socijalni demokratizem v vojski in se ne bode dal odstraniti. Devet sedanjih socialističnih državnih poslancev so reservni podčastniki. Ukaz, da se socijalisti ne morejo narediti za podčastnike je spravil jeden polk v največjo zadrego. Dobiti skoro neso mogli ljudij, da jih narede za narednike, ker so vsi zmožnejši ljudje bili socijalni demokratje. V soboto se je vojaška predloga vsprejela tudi v tretjem branju z večino petnajstih glasov, potem se je pa državni zbor zaključil.
Dnevne novice.
T Ljubljani, 17. julija.
(Shod katoliškega političnega društva v Novem Mestu)„Dolenjske Novice" s 15. jul. pišejo: Shod kat. polit, društva v Novem Mestu bode 6. avgusta popoludne po duhovnem opravilu v kapiteljskej cerkvi. Kraj bodo naznanile prih. „Dol. Novice". Obravnavalo. se bode o naše) narodnej katoliškej organizaciji, o socijalnih in gospodarskih razmerah, poročalo se bode o rečeh iz državnega zbora. Govorili bodo gg. Dr. Papež, deželni odbornik, naš rojak, dr. V. Gre-gorič, primarij v deželnej bolnišnici v Ljubljani, Viljem Pfeifer, naš deželni in državni poslanec Babnik, župnik topliški in morda tudi g. vodja Povše, deželni in državni poslanec. — Vže iz tega someščani in okoličani lahko razvidite, da bode shod istinito zanimiv in jako koristen. Prepričani smo, da bodete prihiteli v velicem številu v Mesto ter pokazali domačim in tujim gospodom, da znamo dobro ceniti svoje najdražje svetinje, sveto' vero in uarodnost slovensko — pa tudi, da nismo nebrižni, kar se tiče naših gospodarskih, družbinskih in drusih razmer. Kedo ne ve, koliko nas teži in tare. Marsikaj koristnega se bode o tem govorilo, nasvetovalo, sklenilo. Pomagajmo si sami in Bog nam pomore. Delajmo na tistej edino pravej podlagi, na katerej so se trudili in potili stoletja naši očetje na podlagi vere katoliške. Varujmo se iz tujega k nam zanesenega liberalizma, kateremu je vera deveta briga, ali še celo kača, katerej bi najraje glavo stri! Mi Dolenjci smo brez dvoma dobri ljudje; ali nekaj nam pa manjka prav gotovo : — pravega življenja, pravega zanimanja za potrebe današnjega časa. Prepričani smo, da bode prihodnji shod rodil v tem najboljši plod — podobno kakor je poživil I. slovenski katoliški shod v Ljubljani sploh zavest katoliško. — Ali ene reči ne pozabimo! Treba je zlasti nam Novomeščanom, da se za shod pripravimo. Treba je, da tudi drugod po bližnjih farah zlasti našega okrajnega 'glavarstva duhovni gospodje in drugi gospodje rodoljubi vže sedaj ljudstvo poduču-jejo in pripravljajo na shod. Število udeležencev mora biti veliko. Bode tudi, ako ne bodemo držali križema rok. Kako se zanimajo ljudje, so pokazali vže meseca aprila, ko jih je došlo semkaj na povabilo nad sto vrlih mož, kateri so vsi kar vneti zapustili kraj pogovora, obljubuje, da hočejo delati tako, kakor se je govorilo in sklepalo. — Delajmo z združenimi močmi in najlepši plod nam ne izostane.
(Požari na Dolenjskem.) Kakor se nam' poroča, se je strah pred požarom razširil že daleč na okoli. Tudi v Litiji so ljudje vsi preplašeni; po •noči stražijo z nabasanimi puškami ua trgu. Vso obleko imajo v kleti; noči se vse boji; spati ne more nobeden. Jok in stok se sliši vsako noč. Odkod pa ti požari? Na to ne vč nobeden odgovora. Ugiblje se to in ono, pripovedujejo se najrazno-vrstnejše bajke, toda gotovosti nobeden ne ve; krog Litije se govori, da so v Trebnjem dva vjeli in jednega izmed njih nevarno zastrelili. Bajd je raz-streljeni dejal: „Mene ste ustrelili, zdaj jih imate pa še trinajst." — Bog daj, da se kmalu konča ta nesrečni čas Dolenjcem!
(Petindvajsetletnica) Iz Konjic: V sredo dne 19. julija obhajajo v Konj;cah petindvajsetletnih
mašniškega posvečenja duhovniki, ki so bili leta 1867 posvečeni, oziroma, ki so začeli tega leta pa-stirovati. Mej temi so nekateri izvrstni slovenski pisatelji, dobro znani po širnej naši domovini, kakor preč. gospod kanonik Križanič, Jernej Voh, konjiški nadžupnik. Želimo prisrčno, da še vsi dočakajo zdravi in se za 25 let zopet snidejo ter veselo obhajajo svoje zlate svete maše.
(Ponarejalec denajev.) Iz Medane 15. julija. Včeraj došla sta k nam dva moža iz Italije z namenom, da razpeČata kaj ponarejenih petdesetakov. Začela sta svoje delo v krčmi, a spodletelo jima je, ker je krčmarica rekla, da ne more menjati tega denarja. Pozneje sta kupila mladega junčka za 53 gld. in plačala ga z dvema petdesetakoma. Ko lastnik živali v vas pride menjat petdesetak, spoznata dva razumna moža, da je bankovec ponarejen. Hitro torej poskrbita, da bi sleparja vlovili in izročili, kamor tičeta. Enega so res priprli in ga hranili v občinski pisarni, dokler ni prišla c. kr. žandarmerija iz Kormina po njega. Mlajši pa, brzih nog, jo je popihal najbrže zopet v Italijo. Jetnik je imel 3 petdesetake, rekel je pa, da jih je imel ubežnik vse polno. Bankovci so bili slabo ponarejeni, najbolj so se poznali po ogerskem napisu, kjer je bila beseda magyar pisana: magvar, tedaj je ponarejevalec pogrešil črko y. Tudi so bili manjši od pravih. Čudno je, da prekanjeni Italijani hodijo s tako slabim blagom k nam. Ali nas imajo res za take bedake? Za jedenkrat jima je spodletelo, mi pa pazimo, da nas ne bodo Italijani peharili za naše trdo prislužene novce.
(Nore maše.) Iz Loke: Včeraj je slavnostno nakičena Stara Loka pozdravljala svojega rojaka novomašnika č. g. Gašp. P o r e n t o uprav tisti dan, kateri je pred desetimi leti pel novo mašo brat njegov in pridigar novomašni č. g. župnik J. Porenta. — V Loki je daroval prvo 6v. daritev č. g. Fr. J u v a n iz spoštovane loške meščanske ro-dovine. Pridigoval mu gosp. dr. J. Krek. Sijajna družba svatovska se je prisrčno veselila; lepo petje je povzdigovalo veselje. Sto sreč gg. novomašni-koma!
(Iz ftodoviča) 14. julija: Od vseh krajev Vam dohajajo žalostne novice o požarih, nevihtah in drugih nesrečah, zato sem Vam jaz namenil saj kaj j bolj veselega poročati. Naša občina, hvala Bogu, more se letos do sedaj imenovati prav srečna. Spomladi pri nas, sploh v idrijskem okraju, ni bilo suše, zato imamo prav obilo sema. Kupci vedno dohajajo in plačujejo seno star cent že sedaj po 2 gld. 20 kr., kaj še le bode? — Pred nekaj tedni : je hotel neki cigan zažgati, a Božja volja je bila, I da preden se je dobro vžgalo, so ljudje že pogasili.
Obvaroval nas je Bog tudi pred vsako hudo nevihto j in točo. Pred tremi leti nam je toča ves pridelek j potolkla in sadje tako poškodovala, da se ga je mnogo j posušilo, a tudi ostalo drevje do letos ni rodilo. Letos bomo pridelali pa zopet mnogo sadja. Poljski pridelki kažejo vsi prav dobro. Pred kratkim smo ustanovili kmetijsko podružnico za Godovič in okolico. Pri občnem zboru je bil voljen, pravi veščak o kmetijstvu, gosp. Ant. Likozar, učitelj, predsednikom, tajnikom in blagajnikom pa preč. g. Alojzij Bobek, župnik. Pristopilo je precej prvi dan 26 udov. — Promet je tu zelo živahen, ker gre silo mnogo voz iz Logatca v Idrijo in nazaj. V nedeljah pa pride mnogo Idrijčanov k nam, ker ima Godovič prav lepo in zdravo lego in nekaj prav dobrih go-stilea. Napravili so na ribniku veleposestnice „Še-balk" dva čolna, kjer je vsako nedeljo popoludne polno ljudstva, koji se zabavajo z vožnjo po „Rov-tarskem" jezeru. Vse sovraštvo, koje je prejšnji učitelj prouzročil v srenji, se je sedaj poleglo popolnoma. Živimo hvala Bogu v najlepši slogi.
(Strela.) V Lipah na barju pri Ljubljani je strela udarila v dimnik hiše posestnika Padarja ter omamila dve ženski, ki ste bili v kuhinji. Dimnik se je vnel, a v srečo so ga pogasili. Od žensk je jedna oživela, druga, vdova tesarjeva, pa je bila mrtva.
(Iz Ribnice.) Kibničanje se zelo pripravljajo k otvoritvi dolenjske železnice; vodovod, katerega napravijo v kratkem ter ga mislijo ob otvoritvi železnice blagosloviti, ne bode jim delal nečasti, kajti delo bode natančno in pravilno. — Dovozna cesta h kolodvoru bode lepa ter prav široka, okrašena z drevoredom; zunjo bo treba skoro sredi trga podreti jedno hišo, kar pa pri vsem tem ne bode zadostovalo; posebno za gornji konec bode ovinek zelo hud; zato bi bilo želeti, da se še temu zlu
izogne, kar je prav lahko. Umestno bi bilo tedaj, da se vzame razven hiše Kromarjeve tudi vogal travnika gg. Pirker & Comp., zaradi česar ne bi troški narasli; morda bi omenjeni za napredek navdušeni gospodje brezplačno pustili kos travnika. Cesta bi pri tem dobila vse drugačno lice in mnogim bi bilo pomagano.
(Grozna nevihta z nalivom in viharjem bila je sinoči, kakor se nam poroča, nad Litijo in Šmart-nem. Voda vdrla je v mnoga poslopja. Škoda po polja je znatna.
(f Fr. Dolinar.) S Trate se nam poroča: Včeraj dne 16. julija zvečer ob */46. uro umrli so tukaj po dolgi in hudi bolezni, prejemši večkrat sv. zakramente, lepo in srečno v 78. letu svoje starosti velečast. gospod zlatomašnik in župnik v pokoju, Frančišek Dolinar. Pogreb bode jutri — v torek — zjutraj ob 9. uri. Vsem prijateljem in znancem bodijo naj s tem preblagi rajnki gospod najprisrčnejše priporočeni v molitev. R. 1. P.
(V karmeličankem samostanu na Seln pri Ljubljani) bila je pretečeno soboto lepa slovesnost. Sestra Elija B u h 1, rodom Bavarka, dobila je namreč črno zagrinjalo v znak slovesnih obljub, katere je storila dne 9. junija t. 1. Gospodičina M. B1 a j pa, rojena v Lokah, fare Zagorje ob Savi, bila je slovesno preoblečena ter je dobila samostansko ime Arhangela. Sveto opravilo vodili so prevzvišeni gospod knezoškof sami. — V nedeljo pa, v god Matere božje Karmelske, bila je dopoldne sv. maša z blagoslovom, popoldne ob 7)4. uri pridiga in na to pete litanije. Zaloška cesta bila je cel dan, zlasti pa še popoldne vsa živa Ljubljančanov, ki so hodili obiskavat zalo cerkvieo sv. Jožefa ter se udeleževali odpustkov „toties quoties".
(Na mariborski gimnaziji) je službovalo zadnje leto 8 profesorjev, 5 gimnazijskih učiteljev, 3 sup-lentje in 6 pomožnih učiteljev. Začetkom leta je bilo 359 dijakov, na koncu 336 (mei njimi pet Kranjcev). Slovencev je bilo 215, Nemcev le li3. Šolnine so plačali 4252 gld. 50 kr. Odlika-žev je bilo 39, mej njimi samo pet Nemcev. Izdelalo jih ni 19.
(Imenovanja.) Predsedništvo c. kr. finančnega deželnega vodstva na Štajerskem je imeuovhlo za c. kr. finančna komisarja: Fr. Mikala in Josipa Zouffal-a; za finančne koncipiste pa: A. Ba-žanta, Rud. Liiffelmann-a in B. Stud-1 ar j a.
(Umrl) je v Ptuju dne 10. t. m. znani rodoljub davkarski kontrolor g. Luka K r a n j c. Naj v miru počiva!
Društva.
—	(Vabilo) na ustanovno veselico, katero priredi katoliško slovensko bralno društvo „Mir" pri Veliki Nedelji v nedeljo dne 23. julija 1893, ob 5. uri popoludne, v gostiluičnih prostorih gospoda Ivana Goričjna. Vspored: I. Na vrtu: 1. F. S. Vil-bar: „I)omovini", mešan zbor. 2. Pozdrav. 3. V. Vaupotič: „Slovensko geslo", moški zbor. 4. J. Fleišman: „Pod oknom", mefan zbor. 5. Slavnostni govor. 6. K. Mašek: „Pri zibeli", mežau zbor. 7. Narodna: „Zjutraj", ženski zbor. 8. Vpisovanje novih udov. 9. Volarič: „Slovan na dan", mešan zbor. II. Zvečer v gostilni. 1. Tombola. 2. Prosta zabava in ples. — Med posameznimi točkami svira godba. Vstop brezplačen. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
—	(Iz obrtne in trgovske zbornice.) C. kr. finančno ravnateljstvo je po naročilu c. kr. finančnega ministerstva naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da se bodo vsled ukaza c. kr. finaučnega ministerstva i dne 14. marca 1893, državni zakon št. 36, počenši s 1. dnem junija leta 1893, začele prodajati predrugačene kolkovne znamke. Te razločujejo se od prejšnjih po barvi in pa s tem, da imajo na spodujem barvenem polju utis-njeno letnico 1893. Kolkovne znamke, ki se sedaj prodajajo, se bodo z 31. dnem julija 1893. leta prodaji popolnoma odvzele. Ako se torej iz rabe dejane kolkovne znamke uporabljajo po 31. dnevu julija 1893. leta, šteti je to jednako zanemarjenju zakonite kolkovne dolžnosti in to provzroči kvarne posledke, ki so s tem združeni na podstavi pristoj-binskih zakonov. Iz rabe dejane, neporabljene kol-kovno znamke se bodo pri kolkovnih hraniških uradih, pazeč na zakonita določila in predpise, zamenjavale za nove, počenši s 1. dnem julija vštevši do 31. dne avgusta 1893. leta. Dotične vloge strank so kolka proste. Prodajalci kolkovnih znamk morajo tiste zaloge iz rabe dejanih kolkovnih zuamek, katere presegajo potrebščino v mesecu juniju in juliju 1893. leta, za nove znamke zameniti pred prvim dnem avgusta meseca 1S93. leta. Po 31, dne
avgusta se it rabe dejane kolkovne znamke niti ne tamenjujejo niti se ne daje za nje kako povračilo. Obrtne in trgovinske knjige, potem golice menic, računi in jednake stvari, na katerih so bile kol-kovue znamke prejšnjih izdaj uporabljane s predpisom vstreznim uradnim prekolkovanjem, ki se je opravilo pred 1. dnem avgusta 1893. leta, morajo se brez zadržka rabiti tudi po 31. dne julija leta 1893. Tudi na kolkovno znamenje, ki se nahaja na poštnih sprejemnicah, bode se natisnila letnica 1893, vendar se morejo dosedanje zaloge uporabljati, dokler se popolnoma ne porabijo. V kolkovnih znamenjih na promesnicah, potem v onih, ki so natisnjena na računske iu voznolistne golice, v čas-niških kolkovnih znamkah ia naposled v kolkovnih znamenjih za plačevanie davka od trgovine z efekti se ničesar ne izpreminja.
— (Društvo za podporo inoskr-b o v a n j e bolnikov in hiralcev)je imelo včeraj ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani svoj občni zbor. V odsotnosti predsednika, gosp. c. kr. svetnika dr. Keesbacherja, je predsedoval njega namestnik, g. Ivan Kovač, ki je pozdravil pričujoče društvenike ter otvoril, konstatujoč sklepčnost, zborovanje in potem dal besedo glavnemu blagajniku Antonu Kleinu, da poroča o društvenem denarnem poslovanju leta 1892. Iz njegovega poročila posnem-ljemo. da je imelo društvo lani 1095 gld. 28 kr. dohodkov in 1168 gld. 93 kr. troškov, torej nedo-etatka 73 gld. 65 kr., ki se je pokril s predujemom glavnega blagajnika. Podpor je razdelilo društvo 862 gld. 50 kr. in plačalo je pogreb 11 umršim članom 220 gld. Skupno imetje je znašalo po kurzu z dne 31. decembra 1892. leta 5243 gld. 90 kr., društvenikov pa je bilo 102. Na predlog gosp. dr. Schafferja izreče občni zbor zahvalo slavni kranjski hranilnici za darilo 200 gld., potem tukajšnjim gospodom lekarjem, ki so ceneje dajali zdravila, tiskarni Kleinovi in Kovačevi, ki je razne tiskovine tiskala po znižani ceni. in slavnemu mestnemu magistratu, ki je blagovolil prepustiti mestno dvorano za zborovanje. Na to se zvrše volitve; izvoljeni so bili vsi dosedanji odborniki, namesto umrlega gospoda Ferdinanda Matscbka pa je bil izvoljen gospod L. Widmayer. — To društvo kar najlepše zvr-šuje svojo res blago in milosrčno namero, zato je iskreno priporočamo vsem društvenikom in rodoljubom, da bi mu bili naklonjeni in je blagovoljno podoirali tudi nadalje.
unJilllmmn^
Spominjajte se
.katoliškega sklada' |
ob raznih prilikah!
iiinjinrniiiuiiiniiiniiiiniiiiiiiiiiiMUiiiiimiinminniiiimiiiniiiiinmmiiiinnmiiii
Telegrami.
Dunaj, 17. julija. Kalnoky je za več dnij odpotoval na Moravsko, da obišče svojega brata.
Gablono, 17. julija. Zvršil se je bombni atentat na hišo tvrdke Mahlo. Poslopje in protestantska cerkev sta nekoliko poškodovani. Poškodovan ni nikdo. Vzrok ni znan.
Beligrad, 17. julija. Minister Riborac nadaljuje dve uri svoj zagovor proti zatožbi in zavrača točko za točko zatožbe, posebno ugovarja, da bi bil on izval prelivanje krvi. ! Na podlagi izvirnih dokumentov dokazuje, ! da je vlada bila prisiljena nekaj storiti z ozirom na dinastijo, ker so se pojavljale kaj sumljive izjave za Karadjordjeviča. — Zunaj skupščine se pa ni nič posebnega zgodilo.
Kiel, 17. julija. Cesar in cesarica sta prišla in sta šla na krov ladije Hohenzollern.
Pariz, 17. julija. Sijamci so prevrtali in oropali francoski parnik, grdo delali s parniškim moštvom. Francoska pehota je vzela dve utrdbi.
Pariz, 17. julija. (Keuterjevo poročilo.) Siamska vlada je dovolila, da se obestranski ustavi bojevanje in umaknejo čete.
Umrli so:
15. julija. Marija Koš, služkinja, 32 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Janez Simnove, čevljarjev sin, 2 leti 11 mesecev, Hrenove ulice 7, meningitis tubercul. — Pavla Blu-mauer, jermenarjeva hči, 24 dni, Krakovski nasip 18, akutni katar v črevih.
V bolnišnici: 13. julija. Pavel Zagorc, hlapec, 30 let, legar.
Tujci.
14. julija.
Pri Malidu: Oivran, Kostler, Leitner, trgovec; Walner in pl. Gotz, inžener, z Dunaja. — Perko, trgovec, iz Celja.
—	Pattorinl; greflnja Marenzi s hčerjo; Cora, poštni nad-komisar; Jauk in Pamer, trgovca, iz Trsta. — Petzold, lekarnar in Kollotnitz, učitelj, iz Slov. Bistrice. — Huttner, stotnik, s soprogo; Klemens, nadzornik, iz Gradca. — VVogrinz, tesarski mojster, iz Brežic. — Borllotti, tovarniški uradnik, s soprogo, iz Tržiča. — Albineri, nadzornik, iz Merana. — Hohde, trgovec, iz Berolina. — Neuman, trgovec, iz Linca.
—	Ekmarseh iz Celovca.
Pri Slonu: dr. Fillivich, pristav; Thomas, Mainisch, višja nadzornika; Grandi z rodbino, Scholl z rodbino iz Trsta.
—	Demelič pl. Panyovar, dvorni tajnik, s soprogo in hčerjo; Kleinberger; Ružeck, trgovec, z Dunaja. — Markovič s soprogo iz Siska. — Wolf iz Londona. — Orsich, zasebnik, s hčerjo, iz Zagreba. — Maly iz Tržiča. — Wenger s sinovi z Gornjega Grada. — Supančič iz Šoštanja. — Kuttner, knjigovodja. iz Tržiča. — Pierina in Martinollich, posestnik, iz Pulja.
—	Sandri iz Kamnika. — Rupnik iz Radovljice — Jakše, tehnik, iz Gradca. — dr. Heum in Nemčič iz Vinkovcev. — Gross, župnik, iz Zagorja — Pajanovič iz Zagreba. — Pischer, trgovec, iz Budimpešte. — Dimitrovič, trgovec, iz Bovie. — Schutz, trgovec, iz Vrbovca. — Wimmer, trgovec, iz Beii-a.
Pri bavarskem dvoru: Notarimgele, trgovee, iz Trsta.
—	Zuttioni s soprogo iz Maribora.
Pri Jasnem kolodvoru: pl. Rekreinyse z unukinjo, Deltin. trgovec, iz Budimpešte. — dr. Čepelka s deškega. — Badiera s sinom iz Litije.
Pri avstrijskem caru: Jaspar, živinozdravnik, iz Postojine.
Kot primerno darlloe priporočamo osobito preč. gg. katehetom ob koncu eolskega leta:
poininske podobice
petdesetletnice škofovanja
sv.Očeta LEONA XIII.
Vremensko sporočilo.
q « Q	Cas	Stanje		1 Veter Vreme • l		Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		ziukomeru v mm	toplomeru po Celzija			
16	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. iveč.	729 1 730-7 733 1	15-6 208 166	si. zapad | si. jvzh. brezv.	oblačno M n	3 40 dež
7. u. zjut. 16- 2. u. pop. | 9. a. »več.		733-4 734	9 735	6	15-2 20 4 16 6	si. szap. si. svzh. brezv.	dež oblačno M	050 dež
srednja temperatura obeh dni 18 0" in 17'40, oziroma za DO nad in 1'7° pod norraalom.
Dobra prodajalka
se sprejme v prodajalnico z mešanim blagom s I. septembrom pri
J. Modic-u
358 2-i v Novi Vasi pri Rakeku.
starega 12—15, zmožnega slovenskega in nemškega jezika. želi v svojo špecerijsko prodajalnico na Vrhniki sprejeti
357 3-1
Gabriel Jelovšek.
j,
S
Dobivajo se v Katoliški Tiskarni in Bukvami
100 komadov gld. 1*50.
prodajalec vsakovrstnega godbenega orodja,
v Ljubljani, Ktari Trg št. 34,
ima v zalogi raznovrstno B^* orodje za godbo "•Hi
in sicer po nastopni ceni: 350 2—2
Gosllj po gld. 2 50, 3-—, 4 — in 5 —. Oltar po gld. 3 50, 4'— in 5-—; na mašine po gld. 7-— in 10—.
Citer po gld. 7-—, 8'—, 10'—, 15'— in 20-— in sicer na. mašine.
Bočnih harmonik po gld. 150, 2 -. 3-—, 5-— in 10— Lokov za gosli po gld. —-50, —-SO, 1-—, 1-50 in 2 —. Trobent za požarne brambe po gld. 2-50, 3*50, 4 —, 5-—. Dalje klarinetov ln flavt, vsake vrste strun po 7, 8 i a 9 kr., ter drugih malenkostij, ki se zraven potrebujejo.
Poletno stanovanje
v Ooleh pri Borovnici obstoječeče in 4 elegantnihi sob in kuhiuje se po ceni takoj da v najem.
Kaj več pove lastnica Marija Borštnik, hišna posest-nica v Ljubljani, Kurja vas št. 4.	352 3—2
Najcenejši, najelegantnejši in najtrdnejši
marmorno - moiaiičen in terrazzo - pt
graniten tlak
za cerkve, krstne kapele kapele, vestibule, koridore, stopnišča, kuhinje, kopalne sobe, verande Itd. itd.
priporoča specijalna lirma
lielia «Se Cornp. na Dunaju,
katera sedaj tukaj in na Gorenjskem dela nekaj tacih del, katera se izvrše po najnižji ceni po gld. 2 50 do 3 50 kvadratni meter v najlepši napravi in z večletnim jamstvom. Od te tirme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v hotelu pri Slonu, Rudolfinurou in mnogih zasebnih hišah.
Naročila za tukaj in na deželi vsprejema	348 9—2
Viljem Treo
Marije Terezije cesta štev. 10 v Ljubljani.
gtiB Dunajska borza.
Dn6 17. Julija.
Papirna renta 5*, 16% davka Brebrna renta 16% davka
4% avstrijska kronina renta, 2J0 kron Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld......
Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . .
97 gld. 65 kr.	
97	. 25 „
118	. „
97	. 35 „
982	
333	
124	n 70 „
9	„ 90'/,.
5	„ 90 „
61	* 17'/,.
Dn6 15. julija.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 98 Zastavna pisma „ „ „ 41/, % —
Kreditne srečke, 100 gld.......197
St. Genois srečke. 40 gld.......67
11 o gld. 70 94 „ 60 147 „ 75 164 „ 25 19--J „ -
kr.
80
25 75
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141	gld. —
Avstr. rudečega kriza srečke, 10 gld. . .	18	„	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.	30
Salmove srečke, 40 gld......... —	.	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	.	—
Ljubljanske srečke.........23	.	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	,	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	,	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103	„	25
Papirnih rubeljev 100......130	„	75
kr.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najinanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
^HEBCV R"
Wollzeile it. 10 DonaJ, Mariahilferstrasse 74 B.
a^r Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o korsnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nniožcnlh glavnic, Ig