Filozofski vestnih Le tn ik /Vo lume XXIV • Števi lka/Number 3 • 2003 • 111-137 OB FOUCAULTOVEM POJMOVANJU BIO OBLASTI IN BIOPOLITIKE PETER KLEPEC V zadnjem času sta kar dve teoretski podvzetji - Empire1, skupno delo Mi- chaela Hardta in Antonija Negrija, ter trilogija Homo sacer Giorgija Agambe- na2 — sklicujoč se pri tem na delo Michela Foucaulta, izpostavili problem so- dobnega delovanja biooblasti in biopolitike. Na tem mestu3 izhajamo iz precej suhoparne ugotovitve, da se oba projekta sklicujeta praktično na ista Fou- caultova dela, ali bolje, nastavke v teh delih, iz katerih izpeljeta, kar pač izpe- ljeta. Nemara najbolj znano tovrstno mesto, mesto, kjer Foucault spregovori o biooblasti, se nahaja v Volji do vednosti, prvem delu Zgodovine seksualnosti: »Staro moč nad smrtjo, v kateri se je simbolizirala vladarjeva oblast, zdaj skrbno prevzameta upravljanje s telesi in preračunljivo vodenje življenja. V obdobju klasicizma se hitro razvijajo različne oblike discipline - šole, kolegi- ji, vojašnice, delavnice; poleg tega se na področju politike in ekonomskega življenja pojavijo vprašanja natalitete, dolžine življenja, javnega zdravja, biva- lišča in preseljevanj; gre torej za izbruh različnih in številnih tehnik za dose- go podvrženosti teles in nadzora nad prebivalstvom. Tako se začenja obdobje neke 'biooblasti'. [...] Ta biooblast je bila, o tem ni dvoma, nujno potreben element za razvoj kapitalizma.«4 Programski značaj navedenega mesta posta- 1 Prim. Michael Hard t , An ton io Negri, Empire, Harvard University Press, Cambridge (Mass.) & L o n d o n 2001. 2 Prim. Giorgio Agamben , Homo Sacer, I.: Le pouvoir souverain et la vie nue, prev. Marilè- n e Raiola, Seuil, Pariz 1997; Ce qui reste d'Auschwitz. L'archive et le témoin. Homo Sacer, III., prev. Pierre Alferi, Payot & Rivages, Pariz 1999 in Etat d'exception. Homo Sacer, II., 1, prev. Joël Gayraud, Seuil, Pariz 2003. 3 Širše o Imper i ju kot novi, globalni obliki suverenosti ter o zagatah Negrijevega in Hardtovega projekta pr im. Pe ter Klepec, »Imperij proti množici«, v: Filozofski vestnik, XXIII, št. 3 /2002 , str. 149-166; Peter Klepec, »Politika množice«, v: Problemi, XLI, št. 4-5/ 2003, str. 39-59. 4 Michel Foucault , Zgodovina seksualnosti. Volja do znanja, prevedel Brane Mozetič, ŠKUC, Ljubl jana 2000, str. 145. 1 1 1 P E T E R K L E P E C vlja več vprašanj: Kaj je pravzaprav za Foucaulta biooblast? Nova paradigma oblasti? V kakšnem razmeiju je do stare? In katera naj bi bila ta paradigma oblasti? Ali kaj takega kot je paradigma oblasti za Foucaulta sploh obstaja? Kaj potem Foucault razume z obdobjem biooblasti? V kakšnem razmeiju j e tematika biooblasti do Foucaultovega siceršnjega pojmovanja oblasti? Kaj j e sploh oblast in kako funkcionira? Kaj j e politika in kaj oblast, kaj sta potem politika in biopolitika? Ta in podobna vprašanja se postavljajo toliko bolj pe- reče tudi zato, ker je dandanes videti, d a j e »vse biopolitika« - od vprašanj, ki jih postavlja biotehnologija, genetika vobče in še posebej problematika klo- niranja živih bitij, do vprašanj, ki se postavljajo s krizo velikih zdravstvenih si- stemov (od neuspele Clintonove reforme zdravstvenega sistema v ZDA do razprav, ki se ob zdravstveni reformi porajajo pri nas). Konec koncev gre pri tem vprašanju tudi zato, da sta zdravje in življenje dandanes ključna zastavka vladajoče ideologije. Toda težava je v tem, da Foucault nikoli ni napisal kakega sistematične- ga dela o oblasti kot taki, še manj o biooblasti. Tej tematiki Foucault nikoli ni posvetil knjige. Vendar pa Volja do vednosti, edino delo izšlo za časa Foucaul- tovega življenja, v katerem nastopi tematika biooblasti, ne predstavlja tudi edinega mesta sploh, kjer Foucault obravnava to tematiko. V posthumno iz- danih spisih, intervencijah in intervjujih Dits et écrits5 je teh mest še veliko več, poleg tega pa so pričeli izhajati tudi seminarji, ki j ih je imel Foucault na Col- lège de France. Zadnje predavanje v letu 19766, k i j e prevedeno v pričujoči številki Filozofskega vestnika, zavzema v tem pogledu neko posebno mesto. A ta- koj se ob tem tudi postavi vprašanje - mesto znotraj česa? Prav o tem bi radi spregovorili v pričujočem prispevku, namreč o mestu biooblasti in biopoliti- ke znotraj tistega, kar bomo imenovali - nekoliko paradoksno sicer, glede na to, da Foucault, kot je znano, sam koncept avtoija in dela postavi pod vprašaj7 - »Foucaultov opus«, nadalje, spregovorili bomo tudi o tem, kako Foucault sploh pojmuje biooblast in biopolitiko, kje so pasti in dvoumnosti tega poj- movanja, ter tudi o tem, kam je vse skupaj Foucaulta na koncu pripeljalo. Pri tem nas čaka težavna in obenem zabavna naloga. Zabavna zato, ker Dits et écrits preprosto predstavljajo Foucaulta at his best. Težavna pa ne le zato, ker po obsegu presegajo vse Foucaultove knjige, temveč predvsem zato, ker je ob 5 Michel Foucault, Dits et écrits I, 1954-1975, Gall imard, Pariz 2001 in Dits et écrits II, 1976-1988, Gallimard, Pariz 2001. (Gre za d rugo izdajo, ki j o odslej navajamo m e d tek- stom kot DE, rimska številka se nanaša na številko zvezka, arabska na številko strani.) 6 Prim. Michel Foucault, »It faut défendre ta société«. Cours au Collège de France. 1976, Seui l /Gal l imard, Pariz 1997. 7 Prim. Michel Foucault, »Kaj j e avtor?«, prevedla Vesna Maher , v: Sodobna literarna teo- rija, Krtina, Ljubljana 1995, str. 25-40. 1 1 2 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE njihovem branju videti, kot da bi Foucault nenehno premeščal teren, kot da bi niti za trenutek ne zmogel in hotel ostati na mestu, kot da bi ves čas moral nekam proč. Kot da bi hotel vselej preko utečenih predstav o samem sebi, onstran svojih lastnih in tujih pojmovanj, proč od že izrečenega in zapisane- ga. Ne trdimo, da se nekje »tam« skriva »pravi«, »resnični«, »nepopačeni« Foucault. Če kaj, potem takšen Foucault ne obstaja, in če kaj, potem je prav te nenehne obrate, preskoke, protislovja, dvoumja, pozabe, potvorbe, po- splošitve, pikolovstva, iskanja, iznajdbe in genialne domisleke treba brati sku- paj. Kot takšni pričajo o neki misli, k i j e vselej na meji, ki strogo vzeto ni ne zunaj ne znotraj, ne tostran ne onstran, kot da bi sam Foucault še kako dosle- dno sledil svojemu lastnemu vodilu iz razprave o Kantovem spisu o razsvetl- jenstvu, da mora misel vselej biti mejna drža, da mora biti »delo na naših me- jah« in da »moramo biti na mejah« (DEII, 1397 in 1393).8 To nenehno Fou- caultovo šviganje iz ene skrajnosti v drugo pa navsezadnje najlepše ponazarja Badioujevo tezo, d a j e resnica ekstremistična ali pa je ni. Genealogija neke krize Deleuze9, nemara Foucaultov najlucidnejši interpret, j e postavil tezo, da tedaj, ko skušamo zajeti logiko neke misli - in zanj Foucault predstavlja ene- ga največjih sodobnih filozofov —, neizogibno naletimo na krizo. Ni nobene- ga velikega misleca, ki ne bi šel skozi krizo, nobenega velikega filozofa, kate- rega delo ne bi prečila kriza, pravi Deleuze. Logika neke misli je kot veter, ki nam piha v hrbet in ko še/že mislimo, da smo v pristanišču, se naenkrat znaj- demo na odprtem morju. A če je logika neke misli za Deleuza vselej celota, če je zanj treba vsako delo vzeti v celoti, mu slediti skozi njegove bifurkacije, njegovo napredovanje, zastajanje, luknje in ga sprejeti kot takega, se vendar- le postavlja vprašanje, kako razumeti neko konkretno krizo. Prav Deleuze je namreč tudi postavil tezo, da je Foucault po izdaji prvega dela Zgodovine seksualnosti (drugi in tretji del izideta osem let kasneje, tik pred Foucaultovo smr^o) zapadel v globoko politično, življenjsko in vitalno krizo, nenazadnje Foucaulta od takrat sam sploh ni več videl. Ta kriza pa sovpada z vpeljavo te- matike biooblasti, ki nas tu zanima, in ki je Deleuze, mimogrede rečeno, 8 Prim. slov. prev. Michel Foucault , »Kaj j e razsvetljenstvo?«, prevedel Tomaž Erzar, v: Vestnih IMŠ, št. 1 /1987 , SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 1987, str. 46 in 49 ter ponatis v: Mi- chel Foucault , Vednost, oblast, subjekt, KRT, Ljubljana 1991, str. 155 in 158. 9 Pr im. Gilles Deleuze, Foucault, Editions de Minuit, Pariz 1986, in Pourparlers, Editions de Minuit , Pariz 1990, str. 113-162. 1 1 3 P E T E R K L E P E C sploh ne omenja. Ob tem se tako postavljata dve vprašanji. Prvič, j e sploh mo- goče govoriti o tej krizi kot o nekakšni krizi znotraj krize, kot o Krizi? In dru- gič, če ta kriza je Kriza, kakšnaje povezava s tematiko, ki nas tu zanima? Zanimivo je, da Foucault od časa, ko je dejansko končal Arheologijo ve- dnosti, ki j o je, mimogrede, na koncu v piljenje in brušenje dobil Alain Ba- diou, pa do izdaje Nadzorovanja in kaznovanja, šest oziroma osem let ni obja- vil knjige, pa v tem primeru nihče ne govori o kakšni posebni krizi. Zakaj? Razlog za to se prav gotovo nahaja v dejstvu, d a j e Foucault neprevidno javno napovedal, da bo njegova Zgodovina seksualnosti obsegala vsaj šest zvezkov, a so se zadeve zapletle - saj j e že januaija leta 1978 uničil rokopis druge knjige Zgodovine seksualnosti. Kasneje je potem govoril o tem, da bo za celoten pro- jekt potreboval deset let (prim. DE II, 381) in ker tudi iz tega ni bilo nič, j e moral naposled priznati, da je program pač treba zastaviti čisto drugače (prim. DE II, 1361). Čeravno lahko v Chronologie objavljeni v Dits et écrits, ki jo je nedvomno pripravil Daniel Defert, od leta 1961 Foucaultov življenjski part- ner, preberemo, d a j e Foucault že od vsega začetka načrtoval, da pet let po objavi prvega dela Zgodovine seksualnosti ne bo objavil ničesar in da imajo težave z njo nekateri zmotno za izraz neke krize (prim. DE /, 68), temu ven- darle ni tako. François Dosse v svoji zgodovini strukturalizma10 navaja Fou- caultovega založnika Pierra Noro, kateremu je Foucault potožil, da nima no- bene ideje, kaj naj bi sploh povedal v prvem delu Zgodovine seksualnosti, ko pa je o seksualnosti itak že vse povedano. In kako s e j e potem iz tega izvlekel? Tako, pravi Nora, d a j e ugotovil, d a j e pravzaprav njegova edina ideja v tem, da se zoperstavi Lacanu in psihoanalizi. Nič čudnega, da s e j e potem s pro- jektom Zgodovine seksualnosti tako zapletlo, saj j e Foucaultov odnos do psi- hoanalize, do Lacana pa še posebej, veliko bolj kompleksen in zapleten, kot se običajno priznava in kot s i je bil pripravljen priznati sam Foucault. Da pa problem nista le seksualnost in psihoanaliza, j e razvidno tudi iz tega, da Fou- cault v času pisanja Volje do vednosti napove, da se bo nadaljnjih pet let ukvar- jal zgolj s problematiko vojne, vojske in boja (prim. DEII, 175), oziroma, da se bo njegova naslednja knjiga ukvaijala z vojaškimi institucijami (prim. DE II, 89). Epilog teh konceptualnih zagat, ki bi j ih bilo treba deloma razlikova- ti od siceršnjih zagat s psihoanalizo in seksualnostjo, se zgodi nekaj let ka- sneje, ko Foucault novembra 1982 založbi Seuil predlaga izdajo dela z naslo- vom Le Gouvernement de soi et les autres, ki pa nikoli ne izide. Problem, kriza, ima tako dvojni vidik, na eni strani gre za problem raz- merja do psihoanalize, na drugi za premislek oblasti, družbe, posameznika, 10 Prim. François Dosse, Histoire du structuralisme. II. Le chant du cygne, 1967 à nos jours, Éditions La Découverte, Pariz 1992, str. 395. 1 1 4 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE države, boja in zgodovine. Skratka tem, s katerimi se po definiciji ukvarja marksizem in preko tega torej za premislek samega marksizma. Natanko teme boja, zgodovine, diskurza, ras se lotevajo tudi predavanja, ki se nahajajo med izidom Nadzorovanja in kaznovanja11 februarja 1975 in Volje do vednosti, ki izi- de decembra leta 1976, torej predavanja, kijih je imel Foucault od 7. januarja do 17. marca leta 1976, in ki so izšla pod naslovom »II faut défendre la société«. Interpreti so si edini, da ta seminar »zavzema v Foucaultovi misli in razis- kavah posebno mesto, lahko bi rekli strateško mesto: gre za neke vrste pre- mor, postanek, nedvomni obrat, v katerem Foucault predstavlja bilanco in pojasnitev, prevrednotenje prehojene poti in začrtanje prihodnjih razis- kav.«12 Toda, če je po eni strani videti, da se Foucault vrača k tematiki, ki jo je obravnaval v Nadzorovanju in kaznovanju,13 se obenem zdi, da gre za nastop nečesa novega, nenazadnje se sam ciklus predavanj sklene prav z vpeljavo pojma biooblasti. Med interpreti Alessandro Fontana vztraja pri tem, da gre v teh predavanjih za specifično drugačno tonaliteto, ki v drugih predavanjih ne nastopa, medtem ko se predvsem Zancarini in Defert nagibata k temu, da gre prej kot za novi začetek za »konec nečesa« (Zancarini), oziroma za »za- dnji seminar o negativnosti« (Defert): »Vsa Foucaultova dela dotlej so se lote- vala analize negativnosti: norosti, bolezni, smrti, delikvence, vojne... Od bioo- blasti dalje imamo v vsakem primeru opravka z nekim drugačnim načinom analize v terminih intenzifikacije, produkcije.«1"1 V resnici je videti, da Fou- cault, potem, ko si leta 1977 vzame »année sabbatique«, v naslednjih treh se- minarjih (prva dva naj bi v kratkem izšla), obravnava tematiko biooblasti - gre za Sécurité, Territoire et Population (1977-1978), Naissance de la biopolitique (1978—1979) in Du gouvernement des vivants (1979-1980). Toda problem je v tem, da se tematike biooblasti Foucault prvič ne loti leta 1976, in da tema »novega diskurza«, nastopa vsaj že od leta 1973 (prim. DE I, 1396), kar pome- ni, da obe problematiki pričata o spopadu z nečim drugim. Toda s čim? Trdimo, da s Foucaultovim večnim spopadanjem s Freudom in Marxom. K njima se vrača tolikokrat in o njiju imamo na razpolago toliko njegovih nasprotujočih se izjav, da to prav gotovo ne more biti naključje. Na razpolago imamo celoto paleto različnih izjav - od začetne provokacije v Les 11 Prim. Michel Foucault , Nadzorovanje in kaznovanje. Nastanek zapora, prevedel Braco Rotar, Delavska enotnos t , Ljubl jana 1984. 12 Alessandro Fon tana , »Situation du cours 'Ilfaut défendre la société'«, v: Mauro Bertani, Daniel Defert , Alessandro Fontana , Thomas C. Holt, Lectures de Michel Foucault. Vol. 1. A propos de »II faut défendre la société«, ur. Jean-Claude Zancarini, ENS Éditions, Pariz 2001, str. 37. 13 Prim. Nadzorovanje in kaznovanje, str. 135 ff. 14 Daniel Defer t , »Le dispositif d e guerre«, v: Lectures de Michel Foucault. Vol. 1, str. 65. 1 1 5 P E T E R K L E P E C mots et les choses, da Marx ne predstavlja nobenega (epistemološkega) prelo- ma, d a j e v resnici ricardovec (prim. DE I, 615 in 1676), da strukturalizem ne ogroža marksizma, temveč neko določeno razumevanje marksizma, prek tr- ditve, d a j e Marx nekaj, kar zanj sploh ne obstaja (prim. DE II, 38), do vprašanja »Kako se znebiti marksizma? Oziroma: kako se ga ne znebiti?« (DE II, 596). Hkrati je na marksizem naperjen očitek, d a j e »vselej prispeval in pri- speva k osiromašenju politične imaginacije« (DE II, 599). Potem j e tu še zavr- nitev sklicevanja na Marxovo in Engelsovo avtoriteto, upor nekemu določe- nemu načinu mišljenja: »V letih 1945-65 (govorim o Evropi) j e obstajal nek določen pravilen način mišljenja, določen stil političnega diskurza, določena etika intelektualca. Moral si si 'biti domač' z Marxom, ne pustiti svojih sanj postopati predaleč od Freuda, in sistem znakov - označevalec - obravnavati s kar največjim spoštovanjem.« {DEII, 133) In če gre skozi to vselej za spopad z eksistencialističnim in »pomehkuženim« marksizmom, ter ob tem tudi še za bolj ali manj prikrito polemiko z Althusserjem (v točki epistemološkega reza, vloge države, zamenjavo para znanost/ideologija s parom oblast/resnica), ne kaže pozabiti, da Foucault resno bere tako samega »dragega A.« (kot ga ime- nuje v zasebni korespondenci in s katerim tudi po škandaloznem letu 1980 ne prekine stikov) kot tudi althusserjance - tako se v začetku sedemdesetih let sklicuje na Balibaija (prim. DE I, 1275), ima več intervjujev z Rancièrjem, na katerega kritiko »levičarske doxe« se tudi sklicuje (prim. DE II, 265). Po- leg tega Marxa v resnici nikoli ni čisto zares postavil v oklepaj - četudi sicer sam pravi, da ga bere, z njim polemizira in ga navaja, ne da bi bilo to izrecno omenjeno (prim. DE I, 1620), se vendarle sem ter tja tudi izrecno sklicuje nanj, denimo na Marxovo drugo knjigo Kapitala (prim. DE II, 1005), pred- vsem pa ga — tudi še leta 1978, torej dve leti po seminarju, v katerem se pre- rine v ospredje - zanima naslednje: »Tisto, o čemer bi rad razpravljal izhaja- joč iz Marxa, ni problem sociologije razredov, temveč strateška metoda, kar zadeva boj. V tej točki me Marx zanima in izhajajoč od tod bi rad zastavil pro- bleme.« (DE II, 606) Pet let kasneje zaton marksizma razume kot posledico maja '68 (prim. DE II, 1348), v istem času pa tudi napove: »Marx réapparaî- tra un jour« (DE II, 1276). Nič kaj bolje ni s Freudom. Od Zgodovine norosti do Zgodovine seksualnosti na Freuda letijo očitki, da psihoanaliza ni nič posebnega, izjemnega, da spa- da v veliki dispozitiv medicine, da krepi moč zdravnika, da ima nekaj sku- pnega s šamanom, da ni nič drugega kot kamenček v velikem zgodovinskem procesu spovedi itn. Po drugi strani pa Freud skupaj z Marxom in Nietzsche- jem vselej nastopa kot treyi veliki udarec narcizmu Človeka, nezavedno po- meni prelom s psihologijo, predstavlja kritiko suverenosti subjekta ipd. Ne- nazadnje Foucaultove Zgodovine seksualnosti ne moremo razumeti, če je ne ra- 1 1 6 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE zumemo kot »spoprijem z Lacanom«.15 V grobem bi se lahko tako pridružili sodbi Rosi Braidotti: »Po mojem mnenju je Foucaultov odnos do psihoanali- ze perverzen. Ostro jo zavrača, čeprav se nanjo nenehno naslavlja tako na in- stitucijo kot na skupek njenih konceptov. Foucaultova Zgodovina seksualnosti je , čeprav ni dokončana, dejansko, korak za korakom, dialog s psihoanalizo: o transfeiju, konceptu falosa, vprašanju ugodja. To je smešno; mislim, d a j e v načinu, kako se j e dela lotil, neka temeljna nepoštenost. Tako sem v dru- gem in tretjem letu študija v Parizu vse pogosteje hodila na Deleuzov semi- nar, kjer je bila scena povsem drugačna.«16 In vendar, kaj na konkretno vprašanje o Lacanu odgovori Foucault? »Nimam komentarja«, pravi v enem svojih zadnjih intervjujev, »kot bi rekli državni funkcionarji, ko jim postavijo vprašanje, k i j ih postavi v zadrego.« {DE II, 1485) D a j e Foucault ob marksizmu in psihoanalizi resnično v zadregi, priča tudi nenehno se ponavljajoče vprašanje »Ali sta marksizem in psihoanaliza anti-znanosti?«, vprašanje, ki se vleče od njegovega prvega intervjuja (prim. DE I, 165) pa vsaj tja do prvega predavanja v »II faut défendre la société«}"1 Ce vemo, da gre pri vprašanju o anti-znanostih za vprašanje genealogije in če ve- mo, d a j e genealogija eno od imen Foucaultovega lastnega projekta, potem j e očitno, d a j e Foucaultovo samorazumevanje pravi vir tako njegovega para- doksnega razmeija do marksizma in psihoanalize, kakor tudi krize, ki nas za- nima. Ironično je, da smo sedaj sami pri obravnavi tega nehote prisiljeni - in z nami bralec, ki nam mora pri tem slediti - postopati genealoško. Kaj je namreč genealogija za samega Foucaulta drugega kot izhajanje iz »različno- sti in razpršenosti, naključnih začetkov«, delo, ki pri vzpostavljanju singular- nosd dogodkov ne izhaja iz »enotnosti in kontinuitete zgodovine«? In kje je najti več razpršenosti, razlik, protislovij, nihanj in zanikanj kot ravno pri Fou- caultovem samorazumevanju, samoopredeljevanju, odgovorih na povsem ba- nalno vprašanje: »Kdo si, Michel Foucault?«. Heglova zlobna pripomba o Schellingu, da se j e tako rekoč »formiral pred svojo publiko«, v nekem po- menu velja za Foucaulta. Od njegovega sicer začetnega zadržanega poistove- tenja s strukturalizmom - »Sem kvečjemu otrok zbora strukturalizma.« (prim. DE I, 609), prek distanciranja - »Za razliko od tistih, kijih imenujejo strukturalisti.« {DE I, 623), oziroma »Strukturalizem j e kategorija, ki obstaja za druge.« {DE I, 693), pridemo do izrecnega zanikanja: »Nisem struktura- Jacques-Alain Miller, »Michel Foucault et la psychanalyse«, v: Michel Foucault philosophe. Rencontre internationale Paris 9, 10, 11 janvier 1988, Des Travaux, Seuil, Pariz 1989, str. 81. 16 »Pogovor z Rosi Braidotti«, pogovaijala se j e Eva D. Bahovec, prevod in pr i redba Mladen Dolar in Eva D. Bahovec, v: Delta, 4, št. 3 -4 /1998 , str. 52. 17 Prim. »II faut défendre la société«, str. 16 ff. 1 1 7 P E T E R K L E P E C list.« {DEI, 1164) in zoperstavitve: »Ne vidim, kdo bi bil lahko večji anti-struk- turalist od mene.« {DE II, 145) Nadalje: »Ne govorim kot filozof.« {DE I, 1588), »Moje delo ni antipsihoanalitsko.« {DEII, 555), »Nikoli nisem bil freu- dovec, nikoli nisem bil marksist in nikoli nisem bil strukturalist.« {DE II, 1254), »Nisem umetnik in nisem znanstvenik.« {DE II, 803), »Nisem ne filo- zof ne zgodovinar.« {DEII, 466), »Nisem literarni kritik.« {DEII, 1426), »Ni- mam se za filozofa.« {DEII, 861). In vendar emfatično: »Sem novinar.« {DE II, 475), »Sem intelektualec.« {DE II, 794) A zopet: »Beseda intelektualec je zame nekaj tujega. Nikoli nisem srečal intelektualcev.« {DE II, 924). Ob tak- šni seriji protislovij in obratov pa je premalo reči, da se je Foucault bodisi ujel v svojo lastno brezizhodno past, bodisi, d a j e preprosto neresen: »Mislim, da so me dejansko izmenoma in včasih istočasno označili za večino primerov po- litične šahovnice: anarhista, levičarja, odkritega ali prikritega marksista, nihi- lista, izrecnega ali skritega antimarksista, tehnokrata v službi gaulizma, neoli- beralca. [...] Nobena izmed teh oznak ni sama po sebi pomembna; vse sku- paj imajo nek smisel. In moram priznati, da mi ta pomen kar ustreza. Res je, da se ne maram poistovetiti in da me zabava raznovrstnost sodb in klasifika- cij, katerih objekt sem.« {DEII, 1412) Ne glede na to, da Foucault sam prispe- va — in uživa — v svoji neumestljivosti, se zdi, d a j e v nekem trenutku v tej za- gati sam na nek način tudi videl izhod, ki, kot bomo videli na koncu, ni čisto brez povezave z njegovo teorijo subjekta: »Sem eksperimentator in ne teore- tik. [...] Sem eksperimentator v tem pomenu, ker pišem zato, da bi se sam spremenil in da bi ne mislil več istega, kar sem mislil poprej.« {DEII, 861) Med panoptizmom in novim diskurzom Če Foucault vselej spreminja tisto, kar j e bilo prej - kaj predhodi semi- narju »Ilfaut déjendre la société«? Najbolj znani del Foucaultove teorije - nje- gova teorija oblasti. Poudaijamo, da gre pri tej teoriji za poskus, osnutek, za idejo, ki se nenehno spreminja. Drugače rečeno, Foucault ne ponuja izdela- ne in dovršene analize delovanja oblasti, kvečjemu negativne pripombe in opombe o funkcioniranju oblasti.18 Skratka, Foucault se ne sprašuje, kaj je oblast, temveč, kako funkcionira. V ta namen se v nekem trenutku zateče k razvpitemu modelu idealnega zapora, ki ga je razdelaljeremy Bentham: »Ben- thamu gre nemara za to, da bi s slovito presojno in celično kletko z njenim 18 Tako Mladen Dolar govori o skupku Foucaultovih negativnih opredel i tev oblasti. Prim.: Mladen Dolar, »Spremna beseda«, v: Michel Foucault , Vednost, oblast, subjekt, KRT, Ljubljana 1991, str. 18 sq. 1 1 8 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE mogočnim in pretehtanim stolpom orisal popolno disciplinsko ustanovo; gre mu pa tudi za to, da pokaže, kako se da 'sprostiti' discipline in jim omogoči- ti, da delujejo difuzno, večsmerno, polivalentno v vsem družbenem telesu. Bentham sanjari o tem, da bi iz teh disciplin, ki jih je klasična doba izdelala na določenih in razmeroma zaprtih krajih - v kasarnah, kolegijih, velikih de- lavnicah - in ki so njihovo globalno uporabo predvidevali v omejenem in začasnem obsegu v mestu, kjer razsaja kuga, naredil mrežo dispozitivov, ki bi bili povsod in vselej čuječi ter bi tekli skozi družbo brez vrzeli ali prekinitve. Panoptična ureditev daje formulo za to posplošitev. Na ravni elementarnega in zlahka prenosljivega mehanizma programira temeljno delovanje družbe, ki jo vso preprezajo in prepajajo disciplinski mehanizmi. Obstajata potemta- kem dve podobi discipline. Na eni strani je disciplina-blocus, zaprta ustano- va, postavljena na obrobje in vsa usmeijena k negativnim funkcijam: zausta- viti zlo, pretrgati komunikacije, odstaviti čas. Na drugem koncu pa imamo s panoptizmom disciplino-mehanizem: funkcionalni dispozitiv, ki naj izboljša izvrševanje oblasti, tako, da ga naredi hitrejše, lažje, bolj učinkovito.«19 Rekli bi lahko, da panoptizem predstavlja temeljni model razumevanja delovanja oblasti v obdobju, ki nas sicer zanima. Ki pa ima eno lepotno na- pako. Čim je namreč Foucault pričel razglašati odkritje panoptizma za »ne- kakšno 'Kolumbovo jajce' v politiki«20, čim j e pričel posploševati, da »živimo v panoptični družbi« [DE I, 1305), takoj ko je pričel govoriti o devetnajstem stoletju kot utemeljitelju »dobe panoptizma« {DE I, 1334), brž ko j e discipli- no razglasil za hrbtno plat demokracije (prim. DE I, 1590), ter celo trdil, da bi Benthamov model lahko uporabili za katerokoli strukturo nove družbe (prim. DE I, 1597), je moral seveda za vse to tudi plačati neko ceno. Ob vse- splošni posplošitvi je tudi panoptizem kaj kmalu postal »eden tistih izrazov, ki sicer zbudijo kritičnega duha in ga obenem takoj tudi že paralizirajo.«21 Kako to, da iz neke kompleksne ideje, misli, dobimo slogan, kar se je Fou- caultu, in ne samo njemu, tako pogosto dogajalo? Sam Foucault v nekem in- tervjuju iz leta 1983 skuša ta fenomen pojasniti z naraščanjem ne-univerzi- tetne bralne javnosti v Franciji po drugi svetovni vojni, kar sicer privede do povečanega zanimanjajavnosti za filozofijo in teorijo nasploh, hrbtna plat te- 19 Nadzorovanje in kaznovanje, str. 207. Za opis Benthamovega modela zapora prim. str. 199 ff., ter izvrsten tekst iz istega časa Jacquesa-Alain Milleija, »Despotizem koristnega: panopt ični stroj J e r e m i j e Benthama«, prevedel Slavoj Žižek, Problemi-Razprave, št. 6 - 8 / 1981, str. 17-35. K t e m u še že o m e n j e n o interpretacijo Mladena Dolarja, ki idejo Panopti- kona razume skozi lacanovsko teori jo fantazme. 20 Ibid., str. 205. P o d o b n o v Vednost, oblast, subjekt, str. 48. 21 B r u n o Latour , »Biopouvoir et vie publique«, v: Midtitndes (Biopolitique et biopou- voir), št. 1, ma rec 2000, Pariz 2000, str. 95. 1 1 9 P E T E R K L E P E C ga p a j e vse manj manevrskega prostora za specialiste oziroma tiste, ki vztra- jajo pri tem, da se hudič vselej nahaja v podrobnostih - v tem hipu, pravi Fou- cault, v Franciji praktično ni specialističnih revij za filozofijo. Temu procesu, ki spominja na nekakšen tobogan, ni mogoče uiti, saj vsako delo prej ko slej zvede na kak slogan, razlika je le v tem, pravi Foucault, da so za mojo Norost v času klasicizma potrebovali petnajst let, danes p a j e ta proces veliko hitrejši in krajši (prim. DE II, 1274-1275). Zaradi tega potem ne preseneča, d a j e moral proti sloganizaciji svoje last- ne teorije, h kateri je, da se razumemo, seveda prispeval tudi sam, brž hiteti pojasnjevati, da sicer Panoptikonje fikcija - toda fikcije delujejo, funkcioni- rajo; da resda obstaja malo zaporov, ki bi sledili Benthamovi ideji do potan- kosti - pa se v resnici skorajda vsi pri njem zgledujejo; d a j e treba Benthama dojeti kot dopolnilo Rousseauja in razsvetljenstva - da pa razsvetljenstvo sa- mo po sebi ni ne dobro ne zlo, d a j e Panoptikon hkrati program - a tudi uto- pija oziroma iluzija; da »v Panoptikonu vsi ali večina nadzorujejo vsakogar«'2 - a d a j e tam, kjer je oblast tudi upor; da ne boj ne upiranje nimata nobene- ga smisla - in da vendarle ni vse tako črno, sam d a j e vselej bil absolutni op- timist, itn. Da ga vse to vodi v aporijo, j e Foucault sam najbrž ugotovil ob vprašanju, če bi ne bilo kaj bolje, ko bi zaporniki prevzeli osrednji stolp in če bi namesto stražarjev sedaj oni upravljali s Panoptikonom?23 Je potem čudno, da panoptizmu sledi na prvi pogled diametralno nasprotna teza, da »oblast ne obstaja«? To pa ne pomeni, da oblasti ni, kajti reči: »Le pouovir, ça n'exi- ste pas« {DE II, 302), še posebej, če to storiš v intervjuju za lacanovsko revijo Ornicar, pomeni nekaj drugega. Kot opozarja že Joan Copjec,24 to prav gotovo napoteva na Lacanovo tezo »Ženska ne obstaja«, saj ne gre za to, da oblasti ni (kot bi bilo v primeru »il n'y a pas«), temveč, da oblast ne ekstistira, a insi- stirá, da oblast ne obstaja, a zato deluje. Toda kako? »Oblast ne obstaja. Reči hočem tole: po mojem mnenju se ideja o nekakšni oblasti, ki se nahaja na do- ločenem kraju ali pa izvira iz neke dane točke, opira na lažno analizo, ki spre- gleda precejšnje število pojavov. Oblast so v resnici odnosi, snop bolj ali manj organiziranih, piramidasto razvrščenih in usklajenih odnosov.«25 Očitno tako pride do drugačnega poudarka. Sedaj Foucault ne govori več o panoptizmu, pač pa o »strategijah brez subjekta« in se s tem v nekem pomenu vrača k izhodišču zahteve, ki j o postavlja že od seminarja »II faut dé- fendre la société« leta 1976 dalje, zahteve, ki nastopa tudi v Volji do vednosti in ki 22 Vednost, oblast, subjekt, str. 50. 23 Ibid., str. 55. 24 Joan Copjec, Read My Desire. Lacan against the Historicists, MIT Press, Cambr idge (Ma.) & London 1995, str. 3. 2:1 Vednost, oblast, subjekt, str. 80. 1 2 0 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE j o skuša premisliti skozi teorijo panoptizma. Ta programska zahteva, ki j o skuša misliti na različne načine, se glasi: v politični teoriji j e »kralju treba od- sekati glavo«.26 Najprej gre za to, da država ni nikakršen veliki totalitarni sub- jekt, ki bi zasedel polje celotnih oblastnih razmerij, pač pa je nekaj sekun- darnega — za svoje delovanje potrebuje že obstoječa oblastna razmeija. V tej točki seveda Foucault kritizira tisti marksistični program, ki si za cilj postavlja zavzetje države in ki oblast dojema predvsem kot oblast države. Druga poan- ta je uperjena proti kralju kot nosilcu zakona, ki se nahaja v ideologijah »osvoboditve želje« in freudomarksistični teoriji Reicha in Marcuseja, proti psihoanalizi nasploh in nenazadnje proti negativnosti kot taki. Paradoksno je, da sam po drugi strani ne v Volji do vednosti ne drugod ne predstavi dru- gega kot ravno negativne teorije oblasti (tega, kaj vse oblast ni) - oblast, za- kon, tako ni nekaj, kar zatira, temveč spodbuja, ustvarja, zapeljuje, producira in preči telesa ter na ta način šele vzpostavlja tisto, kar naj bi bilo predmet re- presije.27 Smo družba, pravi Foucault, ki spolnosti ne zatira, saj spodbuja nje- no izražanje (prim. DE II, 103). Opozarja na vseprisotnost izpovedovanja na radiju in televiziji (prim. DE II, 412) in poudarja, da smo postali »družba, ki neprestano kaj priznava. Priznanje je na široko razširilo svoje učinke: v pra- vu, v medicini, v pedagogiki, v družinskih odnosih, v ljubezenskih zvezah, v najbolj vsakdanjem redu in v najbolj slovesnih obredih; priznavamo svoje zločine, priznavamo svoje grehe, priznavamo svoje misli in svoje želje, prizna- vamo svojo preteklost in svoje sanje, priznavamo svoje otroštvo; priznavamo svoje bolezni in svoje stiske; z največjo točnostjo si prizadevamo povedati ti- sto, kar j e najtežje povedati; priznavamo javno in zasebno, staršem, vzgojite- ljem, zdravniku, tistim, k i j ih imamo radi; v užitku in trpljenju govorimo sa- mi sebi priznanja, k i j ih ni moč dati nikomur drugemu in iz katerih pišemo knjige«?28 Spolnost in seks sta postala vznemirjajoči uganki - ne zato, ker bi »moderne družbe seksu namenile prostor v senci, temveč so se zaobljubile kar naprej govoriti o njem, tako da so mu dale pomen jnaveskrivnosti.«29 Mar Foucault nima v nekem temeljnem pomenu prav, saj smo postali prava ko- zmopolitska družba, družba Cosmopolitana, družba, v kateri se skuša pojasniti vse kavzalno-mehanične priprave za intimo in romanco, v kateri se brez olep- šav in prikrivanj govori o seksu, samo o seksu in še vedno samo o seksu, družba, v kateri ni dovoljeno ne-uživati, družba, v kateri j e treba uživati in go- voriti o užitku, prav zaradi te obsedenosti po razgaljenju skrivnosti, pa sama Prim. ibid., str. 66 in 50; Volja do znanja, str. 93 in 101. 11 Za širše o negativni in pozitivni teoriji oblasti pri Foucault prim. Mladen Dolar, »Spremna beseda«, Vednost, oblast, subjekt, str. 17-25 in sq. 28 Volja do znanja, str. 63. 29 Ibid., str. str. 39. 1 2 1 P E T E R K L E P E C skrivnost šele zares postane skrivnost. Vse j e razgaljeno in vse je na površini, pa vendar se zdi, da znotraj tega vztraja neko nemožno realno jedro. Mar ni Foucault v tej točki zakona kot zapovedi, nadjazovske zapovedi po užitku, prišel preblizu Lacanu iz uvodnih strani seminarja XX., tako da zadrege z Zgodovino seksualnosti tudi po tej plati ne presenečajo? Tretji pomen zahteve, d a j e »kralju treba odsekati glavo«, za Foucaulta pomeni, da oblast nima središča - »ne iščimo glavnega štaba, ki predseduje racionalnosti oblasti«, pravi v Volji do vednosti. »Niti razred, ki vlada, niti sku- pine, ki nadzirajo državne aparate, niti tisti, ki sprejemajo najpomembnejše ekonomske odločitve, ne vodijo celotne mreže oblasti, ki funkcionira v neki družbi.« Vsi smo »vključeni v značaj velikih brezimnih, skoraj nemih strate- gij.«30 Zato s e j e treba pri analizi oblasti »otresti osebe Vladarja«, pravi Fou- cault v nadaljevanju na istem mestu. »Ker je bila njegova eksistenca uteme- ljena v božji volji, je bil kralj izvor pravice, zakonov in oblasti. Oblast, ki j o j e utelešal, j e bila lahko samo dobra: slab kralj j e bil bodisi napaka zgodovine, bodisi kazen, ki jo je nad človeštvo poslal Bog kot absolutno dobri suveren. Če pa, ravno obratno, oblast deluje kot mašinerija, ki j o poganja kompleksen sistem zobcev, kolesc in prestav, in če osebo določa mesto, ki ga ta zaseda, ne pa njena narava, potem na posameznika samega ni mogoče kaj prida stavi- ti.«31 Tu smo pri četrtem pomenu programske zahteve - gre namreč za kral- ja kot posameznika, individuuma. Se več. Suveren kot posameznik ne šteje nič zato, ker posameznik ni suveren. »Moja hipoteza je«, pravi Foucault, »da individuum ni danost, na kateri se izvaja in izčrpava oblast. Individuum j e s svojimi značilnostmi, svojo identiteto, svojo pričvrstitvijo nase, produkt neke- ga razmerja oblasti, ki se izvaja nad telesi, mnoštvi, gibanji, željami, silami.« (DE II, 36-37) Drugače rečeno, individuum ne more biti izhodišče in zato- čišče pred oblastjo, saj je sam »eden prvih učinkov oblasti« (DE II, 180). S tem smo v osrčju problematike, ki j o Foucault obravnava v predavanjih »IIfaut défendre la société«. Tudi tu ga zanima vprašanje, kako se dogaja »assu- jettissement«, kako se materialno konstituirajo posamezniki kot subjekti. Na- sploh je mogoče reči, da v tem seminarju nastopa večina elementov, ki smo jih omenili že zgoraj. Tudi tu se Foucault zoperstavlja pojmovanju, ki ga sam imenuje »ekonomizem« v teoriji oblasti. Najprej to zanj pomeni, da naloga oblasti ni reproducirati produkcijskih odnosov, po drugi strani pa oblast ni nekaj, kar kdorkoli poseduje, temveč nekaj, kar kroži, kar funkcionira zgolj v obliki verige, nekaj, česar si nikoli ni mogoče prisvojiti. Oblast funkcionira. Oblast funkcionira zgolj v mreži - »oblast se niti ne daje, ne izmenjuje, ne 30 I bul, str. 99. Vednost, oblast, subjekt, str. 50. 1 2 2 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE jemlje nazaj, temveč se izvaja«. Oblast je zgolj »en acte«, je nekaj, kar je ude- jan jeno in kar se z izvajanjem, udejanjanjem le še krepi, oblast je oblast le, če in ko deluje. Če teorija suverenosti predpostavlja tri elemente: subjekt, eno- tnost oblasti, zakon, če Hobbes izhaja iz individuumov, to potem pomeni, da se je treba »znebiti Leviathanovega modela«.3" Foucault predstavi še dve dru- gi svoji izhodišči: hipotezo o zatiranju, ki jo pripiše Reichu, Freudu in Heglu, ter hipotezo o tem, d a j e oblast vojna, ki j o imenuje Nietzschejeva hipoteza.33 Ker j e zanj sam pojem »zatiranja« še vedno pravno-disciplinarni pojem, ker j e suverenost teorija, ki prekriva in upravičuje disciplinarno oblast, ker sama vzpostavlja politično razmerje izhajajoč iz subjekta, subjekt pa, ne glede na starodavne želje od Solona do Kanta, ni nevtralen subjekt, temveč subjekt, ki se vojskuje, ki se bori, j e treba z druge plati premisliti Clausewitzovo reklo, da j e politika nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi (prim, tudi DE I, 1570). Prva tarča pri tem je nedvomno Hobbes, ki prave, resnične, zaresne vojne ne po- zna, saj je pri njem vojna (vseh proti vsem) zgolj neke vrste fikcija. Neko na- ravno stanje, drugič, pa vendarle obstaja, vendar ne tam, kjer bi ga pričako- vali. Ko Foucault parafrazira Hobbesovo znano geslo »homo homini lupus« v »homo homini rex« (DE II, 247), pri tem meri na institucijo »lettre de ca- chet«, zapornega povelja izdanega na ukaz kralja oziroma, redkeje, pripa- dnika visokega plemstva, k i j e lahko brez utemeljenih razlogov v zapor spra- vilo kogarkoli. Kot pokaže podrobnejše proučevanje, pri tem ni šlo za kako samovoljo samega suverena, pač pa je do tega ukaza vselej prišlo na prošnjo ali zahtevo neposredne okolice tistega, na katerega s e j e ukaz nanašal, naj- pogosteje njegovih bližnjih. Tako se je mož zlahka odkrižal nezveste ali ne- zaželene žene, žena moža, družina svojih članov, bratje svojih tekmecev pri dediščini itn. Skratka, ne gre za to, da bi nekakšna vojna vseh proti vsem predhodila nastopu suverene oblasti ter potem izginila, nasprotno, predsta- vlja n jeno dopolnilo - absolutizem gre vselej z roko v roki z določeno oblast- jo »od spodaj«. Treya tarča p a j e prav gotovo sam Marx, kolikor gre v premi- sleku politike kot vojne in boja nenazadnje za premislek tega, kaj sploh je raz- redni boj. Ko se tako Foucault loteva tematike boja ras in francoskih zgodovinarjev (zlasti Boulainvilliersa), j e treba vselej imeti pred očmi dejstvo, da na nekem drugem mestu posebej poudari, d a j e Marx na idejo razredne- ga boja naletel ravno pri francoskih zgodovinarjih (prim. DE II, 501), kar po- meni, da premislek omenjene problematike vselej pomeni tudi premislek Marxa. S2 »II faut défendre la société«, str. 30. 33 Medtem, ko v Dits et écrits (prim. DE II, 172), v istem tekstu ista hipoteza nastopa kot Clausevvitzova hipoteza . 1 2 3 P E T E R K L E P E C Prav tu, v točki boja, binarnosti, so nekateri interpreti videli nezvestobo in izdajo lastnih Foucaultovih načel, tisti, ki hitijo braniti Foucaulta, pa se v svoji naglici pravzaprav sploh ne sprašujejo, zakaj pri tem gre.34 Zakaj Fou- cault uvaja v razpravo nek diskurz, ki »raztrga družbo«,35 zakaj se tako obšir- no posveča boju Normanov in Saksoncev, boju levellers in diggers36, zakaj zanj diskurz o zgodovini rasnih bojev pomeni »konec Antike«,37 »prelom«,38 zakaj trdi, d a j e nevidni nasprotnik Leviathana »conquête«, zavojevanje in osvojitev,39 čemu se sploh toliko ukvarja z Boulainvilliersovo razlago tega, ka- ko so močni postali šibki in kako so šibki postali močni?40 Videti je , da so si interpreti enotni v tem, da pravzaprav ne vedo, kaj z vsem tem sploh početi: eni tako iščejo vire, pri katerih se je Foucault napajal, drugi ga skušajo fakto- grafsko popraviti, tretji odkrito priznajo zadrego. Nemara pa bi bilo treba od- govor poiskati drugje. Tisti, s katerim Foucault polemizira, ni zgolj Marx, temveč tudi Hegel. Hegel, kolikor skuša Foucault izgnati protislovje in dia- lektiko, kolikor se nobena obravnava boja ne more izogniti heglovskemu bo- ju gospodarja in hlapca. Kot protiutež temu mitu par excellence, proti dialekti- ki, se Foucault zateka k neki zgodovinski pripovedi, nevede in nehote tako Heglu zoperstavi osnovno gesto Schellinga, Schellinga kot teoretika fanta- zme par excellence.41 Kaj je namreč fantazma drugega kot42 upravičenje tega, zakaj je močnim uspelo in šibkim spodletelo, shema, ki priskrbi koordinate samorazumevanja, k i j ih podaja ta novi zgodovinski diskurz, kaj je drugega kot dvojnost stabilizirajoče in destabilizirajoče razsežnosti, ki j u ta diskurz vpeljuje, kaj je Foucaultovo opiranje na razmerja oblasti drugega kot vpelja- va intersubjektivne razsežnosti fantazme, te zgodbe, ki služi zakritju neke iz- vorne zagate, tega nemogočega pogleda na lastno spočetje (nenazadnje Fou- cault govori o nastopu in rojstvu novega subjekta43), in kaj zanima Foucaulta 34 Prim, tekst Thomasa C. Holta v: Lectures de Michel Foucault. Vol. 1, str. 81-96, zlasti str. 82 ter zbornik FOUCAULT au Collège de France: un itinéraire, ur. Guil lame le Blanc in Jean Terrel , Presses Universitaires de Bordeaux, Pessac 2003, str. 112. 35 »11 faut défendre la société«, str. 64. 36 Širše o gibanju »levellers« prim.: Franck Lessay, »Joug n o r m a n d et guer re des races: de l 'effet de vérité au t rompe l'oeil« in Pierre Lurbe , »Le mythe de Robin des Bois« v : Cités (»Michel Foucault: de la guerre des races au biopouvoir«), št. 2 /2000, PUF, Pariz 2000. 37 »II faut défendre la société«, str. 65. 38 Ibid., str. 66. 39 Ibid., str. 85. 40 Ibid., str. 142. 41 Prim. Slavoj Žižek, The Indivisible Remainder. An Essay on Schelling and Related Matters, Verso, London & New York 1996. 42 Za različne p o m e n e iacanovskega pojmovanja fan tazme pr im. Slavoj Žižek, Kuga fan- tazem, Analecta, Ljubljana 1997, str. 9-32. 43 Prim. »II faut défendre la société«, str. 116. 1 2 4 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE drugega kot ravno moment vzpostavitve neke oblasti, nekega zakona? Tudi tedaj, ko Foucault vztraja pri temu, da se oblast z izvajanjem krepi, v nekem pomenu polemizira s Heglom: »Po Heglu je dialektika gospodarja mehani- zem, s katerim oblast gospodarja izprazni že samo dejstvo izvajanja te oblasti. Tisto, kar hočem pokazati, j e nasprotno: da se oblast s svojim izvajanjem kre- pi.« (DE I, 1685) Ob biopolitiki in biooblasti Kako potem v pravkar orisano vključiti premik od oblasti k biooblasti in biopolitiki? Kako to, da se vpeljava novega diskurza, ki raztrga družbo, v »II faut défendre la société« izteče v vpeljavo biooblasti? Bi morali glede na to, da Foucault po letu 1977 vse bolj govori o prehodu od »teritorialne države« k »državi populacije«, prav v populaciji videti poskus razdelave novega subjek- ta? Kam umestiti sam govor o biopolitiki in biooblasti? V prehod k družbi norme, glede na to, da je »druga posledica tega razvoja biooblasti vse večji pomen, ki ga delovanje norme dobi na račun pravnega sistema zakona. [...] Družba, ki postavlja norme, je zgodovinska posledica tehnologije oblasti, ki j e osredotočena na življenje.«44 Je treba v biooblasti videti dopolnilo oblasti, glede na to, da gre za oblast, k i je različna »od novih postopkov oblasti, ki ne funkcionirajo več kot pravo, temveč kot tehnika, ne kot zakon, temveč kot norma, ne kot kazen, temveč kot kontrola, in ki se izvajajo na nivojih in v obli- kah, ki presegajo državo in njene aparate«?45 Foucault vsekakor išče neko tehniko oblasti, ki ne izključuje disciplinarne tehnike46 in nedvomno skuša misliti skupaj dva mehanizma, ki nista na isti ravni, pri čemer je en mehani- zem disciplinarni, drugi regulacijski.47 A po drugi strani se na določenih me- stih pojavi vtis, da biooblast predstavlja nadomestitev stare oblasti suverena, da geslo »faire mourir et laisser vivre« nadomesti novo načelo »faire vivre et laisser mourir«. Hkrati skuša Foucault najti točko križanja obeh ravni: enkrat je to norma, kot nekaj, kar je mogoče aplicirati tako na telo, ki se ga hoče di- sciplinirati, kakor tudi na populacijo, ki s e j o hoče regulirati,48 drugič je to seksualnost, ki se nahaja v križišču telesa in populacije.49 Kako pa j e z biopolitiko? Na prvi ravni so zadeve jasne - biopolitikaje za 44 Volja do znanja, str. 149. 45 Ibid., str. 93. 46 »II faut défendre la société«, str. 215. 47 Ibid., str. 223. 48 Ibid., str. 225. 49 Ibid., str. 224. 1 2 5 P E T E R K L E P E C Foucaulta reguliranje celotnega skupka procesov, v katerega spadajo ureja- nje rojevanja in minevanja, stopnje reprodukcije, plodnosti populacije itn. A tudi tu že v naslednjem koraku naletimo na težave. Kot pripominja Bruno La- tour.je »tako kot veliko Foucaultovih izrazov tudi 'biopolitika' eden tistih iz- razov, ki zbudijo kritičnega duha in ga takoj tudi že paralizirajo.«50 V nekem pomenu je termin sam po sebi preprosto premočen. Čim ga vpeljemo, dobi- mo nekaj, kar je videti vsemogočno in vseobsegajoče. Na določenih mestih zadeve še dodatno poslabšajo Foucaultove pripombe, da biopolitika v pome- nu policije vključuje vse (prim. DE II, 974). Nadaljnja težava j e potem v tem, da ima biopolitika pri Foucaultu vsaj dva pomena. V nekaterih tekstih j e ize- načena s policijo oziroma s tistim, kar so Nemci v 18. stoletju imenovali Poli- zeiivissenschaft, državno ohranjanje reda in discipline.51 Po drugi strani pa je videti, da biopolitika nakazuje trenutek prehoda, prekoračitve tradicionalne dihotomije država/družba k nekakšni politični ekonomiji nasploh. Prav v tej točki nastopijo problemi in v tej točki biopolitika nakazuje tudi prehod od politike k etiki in subjektu. Kaj natanko pravzaprav Foucault pove o biopolitiki izven seminarja »II faut défendre la société«? Problematika je zajeta v naslednjih Foucaultovih tek- stih, objavljenih v Dits et écrits-. Prvi je predavanje »El nascimento de la mede- cina social« v Rio de Janeiru oktobra 1974 (objavljeno v portugalščini leta 1977)52, drugi »La politique de la santé au XVIIIe siècle«53, tretji »Crise de la médecine ou crise da l'antimédecine«54, predavanje na Centra Biomedico v Rio de Janeiru oktobra leta 1976, četrti »Naissance de la biopolitique«55 iz le- ta 1979, peti »As malhar do poder«56, predavanje na univerzi Bahia leta 1976, kije v izvirniku izšlo v dveh delih leta 1982, in šesti »The Political Technology of Individuals«57, predavanje na univerzi Vermont oktobra 1982, k i je izšlo le- ta 1988. Kot vidimo, seje Foucault problematike lotil že oktobra leta 1974, se nekaj časa z njo aktivno ukvarjal - zlasti v letih 1978 do 1980 v svoji seminar- jih na Collège de France - , ter se k njej vrnil še enkrat oktobra leta 1982. Nastanek biopolitike, če smiselno povzamemo vse skupzj, j e povezan s 1,0 Prim. B r u n o Latour, str. 95. 51 Rancière meni, da gre v resnici termin biopolitike pri Foucaul tu razumeti predvsem v tem p o m e n u , ter se obenem distancira od svoje naslonitve na Foucaul ta v La Mésentente. (Prim. Multitudes, str. 90 in Jacques Rancière, La Mésentente. Politique et Philosophie, Galilée, Pariz 1995, str. 51.) 52 Prim. »La naissance de la médecine sociale« v: DE II, str. 207-227. 53 Prim. DEII, str. 13-27 objavljeno 1976 in str. 725-742 razširjena različica iz 1979. 54 Plim. DE II, str. 40-57. 55 Prim. DEII, str. 818-826 in pr ičujočo številko Filozofskega vestnika. 56 Prim. »Les mailles de pouvoir« DE II, str. 1001-1020. 57 Prim. DE II, str. 1632-1648. 1 2 6 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE prelomom, ki s e j e zgodil sredi 18. stoletja, ko je življenje kot takšno dobilo neko drugačno, višjo vrednost. Na ravni družine naekrat ni šlo več le za za- gotovitev zadostnega števila otrok, pač paj im je bilo treba tudi primerno ure- diti življenje. Večjo občutljivost za vrednost življenja je tako treba razumeti v etičnem kot tudi čisto ekonomskem pogledu, kot vrednost delovne sile. Vze- mimo vojsko. Z napredkom vojaške tehnike in uvajanjem novih orožij s e j e vojakovo šolanje podaljšalo, tako pridodano novo vrednost pa je bilo škoda prepoceni izgubiti. Ce je vojska zaradi nehigiene in odsotnosti zdravstvenih ukrepov, še preden je sploh prišla do bojišča, izgubila že večino svojih voja- kov (v nekem primeru celo pet šestin), je bilo tu nedvomno nekaj narobe. Nasploh, pravi Foucault, j e bila »za kapitalistično družbo najpomembnejša biopolitika« (prim. DEII, 210), biopolitika, ki populacijo »obravnava kot sku- pek živih bitij« (prim. DEII, 723). Pri tem ni šlo le za določeno politiko zdra- vja, temveč še za nek splošnejši proces, proces, ki iz dobrobiti celotne družbe naredi enega izmed bistvenih ciljev politične oblasti (prim. DEII, 729). Biopo- litika tako predstavlja skupek funkcij vojne in miru, ohranjanje reda in orga- nizacije bogatenja, ureditev družbe kot okolja fizične dobrobiti, optimalnega zdravja in dolgoživosti. »Izvajanje teh treh zadnjih funkcij (reda, bogatenja, zdravja) ne zagotavlja toliko enkraten aparat kolikor skupek ureditev in raz- noterih institucij, ki v 18. stoletju nosijo generično ime 'policija'.« (DEII, 17) Policijo ne gre razumeti v današnjem zoženem pomenu besede, temveč širše. Vzemimo definicijo policije J. H. G. von Justija iz leta 1756: »Policija je sku- pek zakonov in ureditev, ki zadevajo notranjost države, ki merijo na utrditev in povečanje njene moči, dobro rabo njenih sil in ki njenim podložnikom priskrbijo srečo.« (DE II, 730) Kar zadeva samo politiko zdravja govori Fou- cault o treh etapah izoblikovanja družbene medicine - o medicini države (Nemčija), urbani medicini (Francija) in medicini prisilnega dela (Anglija), kjer je zdravstvena oskrba predstavljala podaljšek skrbi za revne (prim. DE II, 210-223). Če urbana medicina predstavlja ukrepe na področju urbanizma mesta, ki so nadgradili stare ukrepe zoper kugo in gobavost (primer, ki ga ob- ravnava Foucault, je , kako so od srede 18. stoletja v Parizu sistematično priče- li urejati oskrbo s čisto in neoporečno pitno vodo, z gradnjo širokih bulevar- jev in rušenjem starih zadušljivih ulic zagotovili kroženje zraka, preselili po- kopališča na rob mesta), potem prvo moderno državo s svojimi ukrepi na področju državne medicine predstavlja Prusija, ki se je aktivno posvetila javni medicini. Mimogrede, med Kantovimi interpreti so številni poudarjali nara- vnost obsesivno Kantovo obsedenost z zdravim življenjem in skrbjo za dol- goživost - s tega, Foucaultovega gledišča, pa lahko lepo vidimo, kako je bil Kant »v trendu«, kako ni šlo za neko osebno čudaštvo in muho, temveč za te- daj splošno razširjeno moderno tendenco. Tretji program, program, ki ga 1 2 7 P E T E R K L E P E C uvaja Anglija, predstavlja celovit paket ukrepov, usmerjenih proti nalezljivim boleznim (cepljenje), kakor tudi proti dejanskim in možnim žariščem bolez- ni. Ta program izvaja Health Service. Vzporedno s temi procesi se sredi 18. stoletja tudi spremeni vloga bolnišnice. Bolnišnica, ki je dotlej predstavljala kraj, od koder ni vrnitve, kraj, kamor so ljudje prišli umret, hiralnico, se spre- meni v kraj, kjer zdravijo, to pa je mogoče le ob kompleksni reformi tako sa- me institucije bolnišnice, kjer se okrepi vloga zdravnika, poveča njegovo pri- sotnost (vizite so odslej večkrat na dan) ter zagotovi zbiranje podatkov, ki slu- ži obdelavi primerov, njihovi primeijavi, novim ukrepom in novi vednosti. Ce drži, da so v 18. stoletju iznašli biopolitiko, da sta tedaj življenje in te- lo postala predmet oblasti, kaj vse to pomeni za 20. stoletje? Drugače rečeno, kakšna je biopolitika danes? Nedvomno j e v znamenju tistega, kar imenuje Foucault »načrt Beveridge«. Ta načrt, ki g a j e sredi druge svetovne vojne, leta 1942 v Veliki Britaniji pripravil lord Beveridge, združi »vse tri nivoje« (prim. DEII, 228), se pravi urbano, državno in socialno medicino, o kateri smo govo- rili zgoraj. Ta načrt, ki ga država pripravi v času največjega klanja - Foucault pripominja, da se cinično sporočilo države glasi: Vi se kar mirno pobijajte med seboj, sama bom poskrbela za zdravo življenje! — pomeni, da družba oziroma država vzame nase ne le zagotovitev življenja, temveč zagotovitev zdravega ži- vljenja. Čim pa država vzame nase odgovornost za zdrasje, le-to vstopi na po- dročje makro-ekonomije ter postane tudi »predmet političnega boja« {DE II, 42). S povečano skrbjo za telo oziroma zdravo telo nasploh se rodi »somato- kracija«, ob sočasnem odkri^u antibiotikov pa se tako rodijo sodobni sistemi zdravstvenega zavarovanja. Nemara velja poudariti, da Foucault kritizira tiste sodobne kritike medicine (zlasti Ivana Illicha in Andreja Gorza),58 ki trdijo, d a j e medicina vselej lahko ozdravila le tiste bolezni, ki j ih j e z dnevnega reda spravil splošni družbeni napredek. Težava anti-medicine je v tem, pripominja Foucault, da lahko medicini zoperstavi zgolj dejstva in projekte, ki izhajajo iz neke določene oblike medicine. Ob vsem tem procesu, ki ga opisuje Fou- cault, pride v razmerju države do populacije do tistega, kar Foucault imenu- je »pakt varnosti«, do »nastanka družb varnosti« {DE II, 386). Ob ekonomski krizi leta 1974 Foucault prvič opozori na samo krizo, ki izhaja iz takšnega »na- črta Beveridge« za državo blaginje, oziroma na krizo velikih zdravstvenih siste- mov, ki izhaja iz pakta varnosti. Kasneje, v začetku osemdesetih (prim. DEII, 1333), opozarja, da samo zdravstveno zavarovanje pomeni vse več odvisnosti državljanov od sistema, vse več zahtev od zdravstvenega sistema, ki na vse večje zahteve ne zmore in tudi ne bo zmogel odgovoriti (prim. DE II, 1187) - čemur smo dandanes, dve desetletji zatem priča povsod po svetu. 58 Prim. André Gorz, Ekologija i politika, Prosveta, Beograd 1982, str. 181-230. 1 2 8 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE Kam se torej umeščata premislek biopolitike in biooblasti? »Lahko bi re- kli«, pravi Foucault, »da so zdravniki v 20. stoletju na tem, da iznajdejo družbo norme in ne družbo zakona. Tisto, kar vodi družbo, niso kodeksi, temveč nenehno razlikovanje med normalnim in anormalnim, nenehno ob- navljanje sistema normalnosti.« (DE II, 50) Drugače rečeno, »vstopili smo v tip družbe, v kateri oblast zakona ne zmanjšuje, temveč se vključuje v mnogo splošnejšo oblast: grobo rečeno, oblast norme. [...] Postajamo družba, k i j e v bistvu izražena skozi normo.« (DE II, 75) V tem pomenu biopolitika kot po- licija predstavlja »nove tehnike, ki omogočajo reintegracijo individuuma v družbeno entiteto« (DE II, 1639), novo mrežo biooblasti oziroma »soma- oblasti« (DE II, 231), in te »mreže oblasti sedaj prečijo zdravje in telo« (DE II, 347). Kot vidimo se premislek biooblasti in biopolitike giblje znotraj istih koordinat in težav, ki sicer nastopijo ob problematiki oblasti. Zato se Fou- cault odloči za drugačen poudarek: »To pa pomeni, da v središče analize ne umestimo niti splošnega načela zakona niti mita oblasti, temveč kompleksne in raznotere prakse neke 'vladnosti' [gouvernmentalité], ki po eni strani predpostavlja racionalne oblike, tehnične procedure, instrumentacije preko katerih se izvaja, in po drugi strani, strateških iger, ki razmerja oblasti, kate- ra bi morala zagotoviti, naredijo za nestabilne in obrnljive.« (DE II, 1401) Le- ta 1978 tako v ospredje stopi problematika »vladnosti«, ki jo Foucault razume takole: »Z vladnostjo [gouvernementalité] razumem skupek, ki ga vzposta- vljajo institucije, procedure, analize in refleksije, izračuni in taktike, ki omo- gočajo izvajanje te tako specifične kot kompleksne oblike oblasti, ki ima za svojo glavno tarčo populacijo, za glavno obliko vednost politično ekonomijo, za bistveni tehnični instrument dispozitive varnosti. Drugič, pod 'vladnostjo' razumem tendenco, smer sile, ki na celotnem Zahodu že zelo dolgo nenehno vodi k prevladi tega tipa oblasti, ki bi ga lahko imenovali 'vlada' ['gouverne- ment ' ] nad vsemi drugimi: suverenostjo, disciplino; kar je po eni strani pri- peljalo do razvoja nekega celotnega niza specifičnih aparatov vlade in po dru- gi do razvoja nekega celotnega niza vednosti. Z vladnostjo bi, na koncu, po moje kazalo razumeti proces, ali bolje, rezultat procesa, preko katerega je država pravice srednjega veka, k i j e v 15. in 16. stoletju postala administrati- vna država, vse bolj postajala 'vladana' ['gouvernementalisé].« (DEII, 655) Foucault onstran Foucaulta: Med demokracijo in koncentracijskim taboriščem, med reformizmom in revolucijo »Vladnost« tako postane glavno izhodišče pri premisleku krize, ki smo ji priča - »krize disciplinarne družbe« (DE II, 532), krize zahodne misli, k i j e 1 2 9 P E T E R K L E P E C identična s koncem imperializma (prim. DE II, 622), krize, zaradi katere j e »naš čas podoben koncu srednjega veka« (DEII, 913). »Zadeve«, skratka, »so se nemara spremenile, bitka morda ni več ista« (DE II, 167). Odslej pri Fou- caultu prevladujejo bolj umirjeni toni in drugačni poudarki. Mar to pomeni, da opušča tematiko biooblasti in biopolitike? Leta 1983 na vprašanje, ali bo spisal genealogijo biooblasti, odgovarja izmikajoče in hkrati pomenljivo - tak- šno genealogijo bi bilo načeloma mogoče spisati, a sam za to nima časa (prim. DE II, 1205). Videti je, da smo priča povsem drugačni tonaliteti, sedaj je govora o tehnikah oblasti, liberalizmu, razsvetljenstvu, krizi države blaginje in jalovosti kritične pozicije do oblasti za vsako ceno. Neka razmeija oblasti so neizogibna in demokracija pač ne more obstajati, če ni razmerij vladnosti (prim. DE II, 1570). Nasploh bi pri Foucaultu zaman iskali dramatičnost, na kakršno naleti- mo v Agambenovi opredelitvi biopolitike. Obstajajo seveda izjeme, denimo ta- krat, ko Foucault v enem svojih karitativno legionarskih popadkov, če si lahko izposodimo terminologijo Badioujeve Etike, govori o tem, da veliki medna- rodni tehnokrati s svojimi odločitvami odločajo o življenju in smrti, lakotah in preživetju celotnih populacij (prim. DEII, 1466). Agambenu se najbolj pri- bliža takrat, ko razglasi, d a j e »thanatopolitika hrbtna plat biopolitike« (DE II, 1645). A pri vsem tem je sam daleč od tega, da bi tako kot Agamben raz- likoval življenje in golo življenje, bios in zoe, da bi koncentracijsko taborišče naredil za skrito matrico in nomos, da bi govoril o tem, d a j e koncentracijsko taborišče prostor, ki se odpre, ko izredno stanje postane pravilo. Kaj bi prav- zaprav lahko rekli o temeljnem Agambenovem očitku Foucaultu, d a j e nje- gova meja v tem, da nikoli ni tematiziral koncentracijskega taborišča in tota- litarnih držav 20. stoletja?59 Da ima po svoje prav, kolikor ne prvi ne drugi pri Foucaultu nikoli ne nastopata kot nekaj specifičnega, da pa se moti, kolikor predpostavlja, da oboje za Foucaulta ne predstavlja problema. K problemu koncentracijskega taborišča se Foucault pogosto vrača, res pa je, da ga v nekem pomenu relati- vizira, bodisi kolikor v njem vidi zgolj nekaj srednjega med teroijem in disci- plino (prim. DE II, 69) bodisi kolikor ga primerja z delavskimi naselji v zgo- dnjem obdobju kapitalizma 19. stoletja (prim. DE II, 401). Po drugi strani priznava, d a j e koncentracijsko taborišče izum demokratične države, Anglije, kar pa ne pomeni, d a j e demokracija totalitarizem, oziroma, da obstoj kon- centracijskega taborišča tako v demokratični kot v totalitarni deželi pomeni, da med njima ni razlik (prim. DE II, 910). Nasploh lahko rečemo, da sam termin totalitarizem Foucault uporabi le redko, dvakrat ali trikrat (prim. DE 59 Giorgio Agamben, Homo sacerl., str. 12. 1 3 0 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE II, 385, 855, 910), saj raje natančneje govori o nacizmu, fašizmu in stalinizmu, oziroma »teh dveh črnih zgodovinskih dediščinah dvajsetega stoletja, fašizmu in stalinizmu« (DE II, 400). Vedeli smo, pravi Foucault, da obstoji gulag, nje- gove razsežnosti in razširjenost smo začutili že v petdestih in šestdesetih (prim. DE II, 142). Čeravno pravi, da bi morali razlikovati med samo institu- cijo gulaga in vprašanjem, zakaj nastopi (prim. DE II, 419), pa vendarle pri- znava, d a j e tako izkustvo stalinizma kot kitajske revolucije vplivalo na razu- mevanje marksizma in tradicionalne analize marksizma naredilo za neupo- rabne (prim. DE II, 377). Na drugi strani se nahajata fašizem in nacizem. Če nacizem nastopa predvsem ob koncu seminarja »II faut défendre la société«, ko skozi analizo rasizma, reza med tem, kaj si zasluži živeti in kaj ne, izključu- jočnosti (če hočeš živeti, mora drugi umreti), ko je treba paziti na čistost ra- se in življenja in ko morilsko funkcijo države, ki je možna zgolj zato, ker sama funkcionira na način biooblasti, zagotovi rasizem, se tudi tu pokaže Foucaul- tova meja - saj j e zanj specifičnost modernega rasizma treba iskati predvsem v tehnologijah oblasti, v tem pogledu pa zanj ne fašizem ne stalinizem ne pri- neseta ničesar novega, saj uporabita že prisotne mehanizme (prim. DE II, 1043). Toda če v obeh obstajajo iste tehnologije oblasti, to ne pomeni, d a j e demokracija izenačena z izrednim stanjem - sam v začetku osemdesetih, ko se je ob državnem udaru na Poljskem močno angažiral, govori o tem, da v iz- rednem stanju »živi pol Evrope« (DE II, 1159), se pravi, tiste Evrope za želez- no zaveso. In četudi je zanj nacizem družba, ki absolutno posploši biooblast in ki s tem posploši pravico suverena da ubije,60 pa zanj povojna demokraci- ja pač ni nadaljevanje nacizma z drugimi sredstvi. Nazadnje, a ne na zadnjem mestu, velja nemara omeniti tudi to, da se sam, čeravno ne prispeva analize fašizma, krepko zaveda njene nujnosti, na kar opozarja v letu, ko je izšla La- clauova analiza fašizma: »Ne-analiza fašizma predstavlja eno izmed pomemb- nih političnih dejstev v teh zadnjih tridesetih letih. Ravno zaradi tega je mogo- če iz njega narediti lebdeči označevalec, katerega glavna funkcijaje denunci- acija.« (DE II, 422) Kljub temu se prav ne-analiza tako fašizma kot stalinizma samemu Foucaultu nenehno vrača kot bumerang ter ga nazadnje privede do sklepa, da bi se morala zgodovinska ontologija odvrniti od vseh tistih projek- tov, ki pretendirajo na to, da so globalni in radikalni (prim. DE II, 1394). Pravkar omenjeno, predvsem pa splošna sprememba tonalitete in tere- na, s čimer biopolitika in biooblast potihoma stopita v ozadje, je razlog, da od leta 1978 termin liberalizem pri Foucaultu ni več nekaj naključnega.61 Če- 60 Pr im. »11 faut défendre la société«, str. 232. 61 Maria Bonnafous-Boucher , Un libéralisme sans liberté. Du terme »libéralisme« dans la pen- sée de Michel Foucault, L 'Ha rma t t an , Pariz 2001, str. 28. 1 3 1 P E T E R K L E P E C ravno se Foucault loti obsežnega branja Hayeka, ekonomistov itn., pa zanj li- beralizem ne predstavlja ne ekonomske ne pravne teorije, pač pa ga zanima kot »kritična refleksija vladne prakse« (DEII, 822). »Liberalizem ni očitno ne ideologija ne ideal. Je neka zelo zapletena oblika vlade in vladne 'racional- nosti'. Menim, d a j e naloga zgodovinarja raziskati, kako je lahko funkcioni- ral, za kakšno ceno, s katerimi instrumenti - v neki dani dobi in situaciji.« (DE II, 855) Glede na to, da naj bi predavanja Naissance de la biopolitique iz le- ta 1979, ki prinašajo podrobnejšo obravnavo liberalizma, izšla v kratkem (že konec letošnjega leta) in glede na to, da imamo na razpolago samo del tre- tjega predavanja,62 bi bilo treba morda opozoriti zgolj na eno ključno potezo liberalizma, potezo, ki ni brez povezave s tematiko, ki nas tu zanima. Ta klju- čna poteza se za Foucaulta nahaja v prepletu varnosti, svobode in nevarnosti. »Ni liberalizma brez kulture nevarnosti«,63 brez tiste kulture, ki se bistveno razlikuje od apokaliptičnih strahov srednjega veka in ki namesto le-teh vpel- je tisočero vsakdanjih nevarnosti - odtod, pripominja Foucault, razmah kri- minalne literature, strah pred nalezljivimi boleznimi, degeneracijo itn. Če- prav Foucault (vsaj v tistih delih ne, ki so na razpolago) tega sam podrobne- je ne razvije, bi bilo morda zanimivo podrobneje razviti to večrazsežnost »vivre dangereusement«: ta sega od danes modnih adrenalinskih in ekstrem- nih športov, prek vseprisotnosti raznoraznih katastrof do nenehnih opozoril, kaj vse d a j e nevarno za zdravje, s čimer pridemo do tistega, kar Slavoj Žižek v svojih analizah imenuje »substanca brez substance«: kave brez kofeina itn. Druga poteza, k i je povezana s spremembo terena, spremembo, k i j e po- vezana s poudarkom zanimanja za vladnost kot strukturiranje možnega polja delovanja drugih, je vse večji poudarek na racionalnosti in razsvetljenstvu. Ta gre z roko v roki z odkritjem frankfurtske šole: »Če bi bilo treba zunaj Fran- cije iskati nekaj, kar ustreza delu Cavaillesa, Koyreja, Bachelarda in Canguil- hema, bomo to našli na strani frankfurtske šole.« (DEII, 433) Sam Foucault poudarja, d a j e frankfurtsko šolo odkril precej pozno in sicer prek branja Kir- cheimeija, k i j e napisal izvrstno knjigo o kaznovanju (DE II, 892). V Franciji se za frankfurtsko šolo ni nihče zmenil, sam pa bi si, če bi j ih poznal prej, marsikaj prihranil, pravi Foucault. Čeravno po eni strani poudarja, da mu je s pripadniki omenjene šole skupen napor pri poskusu premisleka subjekta, pa v isti sapi odločno trdi, d a j e pojmovanje subjekta v frankfurtski šoli pre- cej tradicionalno. Nemara pa bi morali to trditev misliti tudi skozi njegovo lastno trditev, da ve le malo o frankfurtski šoli, kar je nenazadnje verjetno res 62 Prim. FOUCAULT au Collège de France: un itinéraire, str. 205-212 (Gre za p redavan je z dne 24. 1. 1979 in prevod povzetka predavanj v pr ičujoči številki Filozofskega vestnika). 63 ttid., str. 209. 1 3 2 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE — nikjer, ne v Dits et écrits ne kje drugje, ne omenja Adorna, čeravno ga spraše- valec izrecno vprašuje o njem (prim. DE II, 1266). Ce bi ga poznal, bi se imel priložnost izjasniti o njem, a tega ne stori. Nekaj bolje je s Horkheimeijem, ki pa ga omenja vsega dvakrat (a je njegovo ime, če smo lahko nekoliko pi- kolovski, vsakič, tudi v indeksu imen, pisano drugače...). Tretja poteza, k i j e povezana s spremembo tonalitete in terena v tem ča- su, je tudi neposredna navezava na Kantov spis »Kaj je razsvetljenstvo«, nave- zava, ki se prične — to velja posebej poudariti - torej že leta 1978 in pri kateri Foucault vztraja do konca, do obeh različic teksta o Kantu iz leta 1984.64 Ob tem velja poudariti troje. Navezava in samouvrstitev, prvič, v tisto, kar Foucault imenuje »ontologija sedanjosti«, v kateri se na tedanje presenečenje mnogih postavi ob bok Heglu, Marxu, Heideggerju, Maxu Webru in Frankfurtski šoli, navkljub utečenemu mnenju ni nekaj, kar bi bilo značilno zgolj za poznega Foucaulta. Takšna diagnostika in ontologija sedanjosti j e pri Foucaultu vselej prisotna. Vzemimo izjavo iz leta 1967: »Filozofija je dejansko prenehala hote- ti izreči, tisto kar večno obstaja. Njena naloga je mnogo težavnejša in mnogo bolj minljiva - izreči tisto, kar se dogaja. V tem pomenu bi lahko govorili o ne- ke vrste strukturalistični filozofiji, ki bi jo lahko definirali kot dejavnost, ki omogoča diagnosticirati tisto, kar je danes.« {DE I, 609) Razlika obeh inačic teksta o Kantu iz leta 1984, drugič, pa med drugim ni le v tem, da v drugi Kant dobi izjemno mesto, mesto preloma,65 pač pa tudi v tem, da v drugi Foucault poudari revolucijo kot znak, ki ga ni mogoče pozabiti (kar bo kasneje v svo- j em branju izpostavil Lyotard66), oziroma, da sta tako revolucija kot Aufklarung dogodka, k i ju ni mogoče pozabiti (prim. DE II, 1504). Čeravno je Foucault o tem, d a j e naloga intelektualca vzpostaviti isto stopnjo želje po revoluciji, zaže- ljenosti revolucije, kakršna j e vladala v 19. stoletju (prim. DE II, 86), nazadnje govoril leta 1976 in četudi med interpreti velja, da s spremembo, ki jo obra- vnavamo, nepreklicno stopi na pota reformizma in umirjenosti, čeprav se sam odpoveduje radikalnim ukrepom, vendarle omemba revolucije tudi še leta 1984 ni nepomembna, še zlasti zato ne, ker interpreti itak ne vedo, kaj bi poče- li s Foucaultovim navdušenjem za iransko revolucijo ob koncu leta 1978. Kaj žene Foucaulta, da se večkrat napoti v Iran in kot dopisnik poroča neposre- dno s kraja dogodka? Če si zadeve ogledamo od blizu, če preberemo članke, ki jih je spisal o tem, lahko priznamo ne le, da Foucault še zdaleč ni slab pro- 64 Prim. Vestnik IMS, nav. delo. 65 Prim. Phi l ippe Arriéres, Tristan Dagron, Frank Fischbach, Béatrice Han, Jacques d ' H o n d t , Didier Ottaviani, Olivier Remaud, Lectures de Michel Foucault. Vol. 2. Foucault et la philosophie, ur . E m m a n u e l da Silva, ENS Éditions, Pariz 2003, zlasti o p o m b o na str. 121. 1,6 Prim. tudi Rado Riha, Razsodna moč. Pravilo brez opore, v: Jelica Sumič-Riha in Rado Ri- ha, Pravo in razsodna moč. Od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, KRT, Ljubljana 1993. 1 3 3 P E T E R K L E P E C gnostik, saj napove, da bo problem islama kot politične sile bistveni problem za našo dobo in za leta, ki prihajajo (prim. DEII, 708), temveč tudi, da ni slab novinar, saj se zaveda kompleksnosti situacije in razmerja sil. A nekaj ga še po- sebej fascinira: »Impresioniral meje«, pravi, »poskus, da bi v politiki odprli di- menzijo spiritualnosti« (prim. DEII, 694), fascinantno je bilo videti »popolno- ma poenoteno kolektivno voljo« (DEII, 715). S spiritualnostjo pa pridemo do točke, kjer se v eno zlije več problemov: vladnost, sebstvo oziroma subjekt, on- tologija sedanjosti in naloga filozofije: problematika vladnosti— »to je politična spiritualnost« (DE II, 849), problematika »ontologije sedanjosti« in vprašanja kolek- tiva- »kaj je ta 'mi' (DEII, 1499),»Kdo smov tem našem času?« (DEII, 1632), kako bi bilo »možno izoblikovanje nekega prihodnjega 'mi'« (DE II, 1413), »ni treba biti za konsenzualnost, treba pa j e biti proti ne-konsenzualnosti« (DE II, 1409), naloga filozofije— »če je vloga znanosti, da spoznamo tisto, česar ne vidimo, je vloga filozofije, da naredi vidno tisto, kar vidimo« (DE II, 541), »naloga intelektualca je, da spremeni mišljenje ljudi« (DE II, 1597), in na- zadnje, problematika subjekta - »intelektualno delo j e zame transformacija sebstva« (DEII, 1354). Foucault onstran Foucaulta: Za novo pojmovanje subjekta Tematika, ki j o sprva vpeljeta problem biooblasti in biopolitike, prek problema vladnost na svoj način pripelje do problema subjekta: »Vladnost imenujem srečanje med tehnikami gospostva nad drugimi in tehnikami sebstva.« (DE II, 1604) Ker gre za temo, ki daleč presega obseg, ki j e tu na vo- ljo, zadošča, če opozorimo na nekaj problemov. Prvič, problematika subjekta pri Foucaultu ostaja v zametkih in osnutkih. Drugič, ne glede na presene- čenje, ki g a j e proizvedel Foucault ob koncu svojega življenja, ko je razglasil: »splošna tema mojega raziskovanja torej ni oblast, temveč subjekt (DE II, 1042)'67 bi se kazalo s tem strinjati in sicer tudi v pomenu, da Foucault od začetka do konca vztraja pri teh temeljnih koordinatah razumevanja subjek- ta: subjekt zanj ni nekaj predhodnega, vnaprej danega - »subjekt ni suveren« (DEI, 817), »subjekt ni substanca in ni identičen samemu sebi« (DEII, 1537). Drugače rečeno, »subjekt ima neko genezo, neko formacijo, subjekt ima ne- ko zgodovino; subjekt ni izvoren. A kaj to pomeni? Freud nedvomno, a šele Lacan j e to jasno pokazal, odtod Lacanova pomembnost.« (DE II, 590) Tre- tjič, ni Foucaultove teorije subjekta v pomenu sistematičnosti in enotnosti. Obstaja nekaj temeljnih usmeritev, smernic, ki so si med seboj bolj ali manj podobne, a tudi bolj ali manj v protislovju. 67 Navajamo po: Vednost, oblast, subjekt, str. 103. 1 3 4 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE Prve tri smernice predstavljajo najbolj znan in tudi najbolj kontroverzen del Foucaultovega reševanja problema subjekta. Po eni strani je videti, da skuša Foucault v antiki najti model reševanja razmerja med sebstvom in skupnostjo, neko moralo, »ki se osredotoča bolj na pol etike kot koda« (DE II, 1307), nekaj, kar bi ne temeljilo na zakonu. Naj potem Foucault še toli- kokrat zatrjuje, da se »nimamo k čemur vrniti«, da ne gre za vrnitev k antiki in da mu »celotna antika izgleda ena sama napaka« (DEII, 1517), j e že s tem povzročil bolj ali manj upravičen vtis, d a j e zavezan predkantovskemu seb- stvu.<>8 Nič kaj bolje ni z idejo, ki jo je populariziral Deleuze, d a j e treba iz »življenja narediti umetnino« (DE II, 1449 in 1211) in da gre pri problemati- ki subjekta za »estetiko eksistence« (DE II, 1430 in 1365). Mar se ni tu Fou- cault nekoliko nevarno približal sodobni ideologiji patološkega narcisizma? Naj Foucault še tako ognjevito zatrjuje, da nima nič s kalifornijskim kultom sebstva, v katerem »se pričakuje, da boš odkril svoje resnično sebstvo«69 in da je »skrb zase skrb za dejavnosti, ne pa skrb za dušo kot substanco« (DE II, 1610), j e videti, da so ugovori tudi tu povsem na mestu. Se huje je, ko skuša razdelati teorijo sebstva v navezavi na seksualno izbiro in sadomazohistično prakso. Interpreti, ki v celoti vzeto itak niso kaj prida v pomoč, toliko, da ne prično šteti nedolžnih žrtev, ki naj bi jih v takšnem svojem zasebnem početju Foucault okužil z aidsom.'0 Je čudno, da s i j e Foucault s svojimi idejami o spolni izbiri kot ustvarjanju novih načinov življenja (prim. DE II, 1114), sado- mazohizmu kot laboratoriju seksualne eksperimentacije, izmenjavi na mestu gospodarja in hlapca s / m praksah (prim. DE II, 1150), poudarjanju svoje ge- jevske plati (prim. DEII, 1556), fluidnosti omejenjenih praks, primerjavi teh praks z dvorsko ljubeznijo (prim. DE II, 1562), zagotovil status »kralja lezbi- čne in gejevske teorije. V Kaliforniji je postal kralj gejevskih pravic. [...] Be- rejo ga kot nekoga, ki kot gej predeluje zgodovino filozofije.« Vse to je pri- peljalo celo »tako daleč, da so francoski foucaultovci morali organizirati kon- ferenco, da bi pokazali, da to ne drži«. Pa vendar obstaja tudi drugačen Foucault, takšen, ki ne poveličuje zgolj seksualnih eksperimentov in eksperimentov z drogo, eksperimentov, katerih edini cilj j e čim intenzivnejši užitek (prim. DE II, 1353). Obstajajo tudi druga- čne smeri in usmeritve, skozi katere skuša Foucault razdelati teorijo subjekta. Takšne nastavke j e najti tam, kjer Foucault govori o samomoru kot praksi, ki bi j o moralo sebstvo izvajati proti sebi celo svoje življenje (prim. DE II, 1076), 1>8 K t emu pr im. Mladen Dolar, str. 34 in sq. 69 Vednost, oblast, subjekt, str. 136. 70 Prim. J o n Simons, Foucault & Political, Routledge, London & New York 1995, str. 11 ff., 95-104. 71 Rosi Braidotti , str. 52. 1 3 5 P E T E R K L E P E C ter tam, kjer govori o tem, d a j e treba prakso sebstva dojeti kot nenehni boj (prim. DE II, 1176). Ce je intelektualno delo res »transformacija sebstva« (DE II, 1554), j e to lahko le v pomenu določenega izkustva »iztrganja subjekta sa- memu sebi, tega, da iz sebe naredi nekaj, kar ni več on sam oziroma kar vo- di v njegovo izničenje ali razpustitev. Gre za desubjektivacijo« (DE II, 862). Prav to izkustvo »neživetega«, »maksimuma intenzivnosti in obenem ne- možnosti« j e sam povezal z lastnim ustvarjanjem: »Če bi moral napisati knji- go, s katero bi sporočil tisto, kar že mislim, še preden bi začel pisati, bi niko- li ne imel poguma, da bi se je lotil. Pišem zgolj zato, ker še ne vem natanko, kaj naj si mislim o zadevi, ki jo hočem misliti. Iz tega izhaja, da me knjiga spremeni in da spremeni tisto, kar mislim. Vsaka knjiga spremeni tisto, kar sem mislil, ko sem končal predhodno knjigo. Sem eksperimentator in ne teo- retik. [...] Sem eksperimentator v tem pomenu, ker pišem zato, da bi se sam spremenil in da bi ne mislil več istega, kar sem misli poprej.« (DE II, 861) V tem pomenu j e treba razumeti njegovo izjavo, d a j e »izkustvo vselej fikcija« (DE II, 864), in d a j e sam »vedno pisal fikcije - kar pa ne pomeni, da so zu- naj resnice« (DE II, 236). Foucaultova želja, da bi bile njegove knjige »tool- box« (DEI, 1391, 1588), da bi teorija služila kot »orodje« (DEII, 427), da bi njegove knjige postale »bombe« (DEII, 476), je torej treba razumeti tako, da po njihovi »rabi« ne pisec ne bralec nista več ista. Nemara se zato Foucault vselej vprašuje, »za kakšno ceno lahko subjekt izreče resnico o sebi« (DE II, 1261). Zato ga tudi zanima Lacan, ta »osvoboditelj psihoanalize« (DE II, 1023): »In zdi se mi, d a j e tisto, kar tvori zanimivost in moč Lacanovih analiz, natanko naslednje: zdi se mi, d a j e bil Lacan edini od Freuda dalje, k i j e ho- tel preusmeriti vprašanje psihoanalize ravno na vprašanje razmerij med sub- jektom in resnico.«72 Foucaultovo dvojico epimeleia heautou in gnothi se authon, bi v zadnji instanci lahko razumeli kot heglovsko različico spoznanja in para vednosti in resnice iz Uvoda v Fenomenologi]o duha,73 Čeprav sam Foucault uporablja drugačno terminologijo, bi bilo mogoče pokazati, da mu gre v osnovi za podobno: »Vzemite vso filozofijo 19. stoletja - pravzaprav skoraj vso: Hegla v vsakem primeru, Schellinga, Schopenhaueija, Nietzscheja, Hus- serla iz Krisis, tudi Heideggeija - in videli boste, kako j e tudi tu na vsak način, bodisi diskvalificirano, razvrednoteno, kritično premišljeno bodisi, naspro- tno, slavljeno, kot pri Heglu, spoznanje - akt spoznanja - ki ostaja povezano z zahtevami spiritualnosti. V vseh teh filozofijah skuša neka določena struk- tura spiritualnosti povezati spoznanje, akt spoznanja, pogoje tega akta spo- 72 Michel Foucault, L'herméneutique du sujet. Cours au Collège de France 1981-1982. Seui l /Gal l imard, Pariz 2001, str. 31. 73 Tu se op i r amo na intepretacijo Mladena Dolai ja v: Hegel in objekt, Analecta, Ljubl jana 1985, str. 39 in sq. 1 3 6 O B F O U C A U L T O V E M POJMOVANJU BIOOBLASTI IN BIOPOLITIKE znanja in njegove učinke, z transformacijo same biti subjekta. Edini pomen Fenomenologije duha ni konec koncev nič drugega kot to.«74 In še: »Kaj je sub- jekt resnice, kaj je subjekt, ki govori resnico, itn.? Sam vidim zgolj dva. Vidim zgolj Heideggerja in Lacana. Osebno sam, to bi morali začutiti, prej skušam razmišljati o vsem tem na strani Heideggerja in izhajajoč iz Heideggerja. Ta- ko. A gotovo je, da se Lacana, čim postavljamo tovrstna vprašanja, ne more- mo odkrižati.«75 Drži - a to je že neka druga zgodba. 74 Michel Foucaul t , L'herméneutique du sujet, str. 30. 75 Ibid., str. 182. 1 3 7