STROKOVNI GLASNIK.
Izhaja 10. In 25. ,vsakega meseca. Naročnina mesečno 4 K.
Uredništvo in upravništvo se nahaja v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1.
PoStnlna platan« v gotovini.
Štev. 2.	Ljubljana,	dne	25.	marca	1921.	Leto	I5."S
O veliki noči 1921.
Vedno, kadar Kristus, je vstal tudi delavec.
Onečastili bi sicer ime Izvellčarjevo, ko bi ga ponižali do materialističnega krušnega gibanja. A dejansko čeprav je vedno in vedno skrbel za kruh, ki ne mine, ni nihče ne pred njim ne za njim svojim priskrbel toliko kruha tudi takega, ki mine. »Ali vam je česa manjkalo?" je vprašal svoje izbrane, ko so se t>Hi vrnili iz vadfteljske poskušnje. Odvrnili so: »Ničesar!" — Samo na tem se je pritožil, da ga hočejo zaradi kruha, ki mine, napraviti za kralja, nočejo pa mu biti hvaležni za kruh, ki ne mine. Ni hotel biti kralj materialistov, hotel je biti kralj tistih ljudi, ki v duševnosti iščejo življenja.
Telesno delo, počaščeno s trideseterimi Kristusovimi leti, pelje v krščanstvu v najvišje višine — delavčevega duha v Boga. Za to kjer zavlada načelo krščanstva, praznuje delavec svoje vstajenje že na zemlji. Drugi takozvani višji stanovi morajo, če zmaga v njih krščanska misel, na zemlji ponižati svoje glave, sicer niso	deležni	vstajenja, ki čaka	vse, ki	so se
odzvali. A	delavec	slavi, koder zmaga	križ, pravo zu-
nanje vstajenje že tu.
Izven krščanstva suženj, v krščanstvu gospod.
Kjer krščanstvo ni vstalo, ali kjer so ga poteptali, so krmili živali z delavčevim mesom. Kjer pa se je zasvetil	križ, v	plamenitem srčnem blesku	prebi-
vavcev, so	stregle	delavcu plemenite	dame In	vladar
je snel krono in nosil namesto delavca drva.
Izven krščanstva pes, v krščanstvu brat usta-novnika krščanstva in z njim vseh, ki hočejo biti deležni upanja krščanstva. Berite krasno zgodovino delavca kristjana v Onezimu, nekdaj sužnju paganu. Prej je bil uteglo brezpravno orodje, zdaj sin in drug slavnega apostola Pavla. In kako ga pošilja veliki razSirjevalec krščanstva gospodarju nazaj. Izven zna-
menja krščanstva bi Onezima čakalo križanje, raztrganje, bičanje ali vsaj nerazdrobljivi dosmrtni okovi. Tako pa, vsled cene, ki jo krščanstvo daje človekut ne sme gospodar Filemon Onezima ne umoriti, ne tepsti, ampak sprejeti ga mora kot sebi ravnega, kot samega apostola Pavla. »Sprejmi ga,“ tako piše Pavel, razširjevalec krščanske družabne misli (Fil. 12—18), „kot srce moje, ne več za sužnja, ampak za najdražjega brata 1“
Edino v državi, kjer vladajo ti in taki nazori, je mogoče, da se povspne tudi delavec do najvišje časti. In taka država je na celi zemlji samo ena in to je Katoliška Cerkev. Načelo in duh, ki vlada v tej državi, sta omogočila, da je zavladal svetu 1073 sin siromašnega delavca mizarja in neznatne perice v osebi velikega Gregorja VII. sredi privilegovanega srednjega veka. In nasilni in nasladni casar Germanov, Romanov in Slovanov, v kolikor so spadali k tedanjemu rimskemu cesarstvu, Henrik IV. je moral pred tem proletarcem kloniti oholo svoje koleno.
In v moderni dobi, najnovejšem času? Nikjer, prav nikjer ni dosegel zatirani proletarski rod knežje časti kakor v državi božji v osebah svojih škofov. Ta država mu je dala kneza Slomška in Eminenco Misija.
Tako je s krščanstvom vstal delavec, vstal za-tiranec in ubožec že na zemlji. In še vedno vstaja. Od sužnja do tlačana, od vezanca na grudo do tovarniškega izkoriščevanca. V velikih stopnjah se razvija zgodovina sveta, boreč se s krščanstvom in vedno bolj mora jemati v svoja usta gesla iz krščanstva. Delavec opazuje ta boj in uvideva, da se z zmago krščanstva odloča njegova zmaga, njegovo vstajenje. Če pa vstaja delavec s krščanskim načelom na zemlji začasno, zakaj ne bi hotel z istim Kristusom vstati nad zemljo za večno.
Delavec proletarec, bojuj se za tistega, ki te je dvignil. Bojuj se za njegovo carstvo I
Krščansko ljudstvo in strokovna organizacija.
Ko so 'začeli graditi pri nas prve železnice, se je večkrat zgodilo, da so se ljudje upirali temu, da teče proga skozi njih kraj. Toda železnice so vseeno bile dograjene, samo nekoliko vstran so jo zavili in zdaj žvižga in se kadi okoli nosa, — postaja je pa precej daleč. Danes seveda tožijo prebivalci takih krajev, da nimajo železnice ali pa da imajo tako strašno daleč do postaje. V začetku so pač mislili, da ne rabijo takih novomodnih reči in so hoteli živeti lepo naprej *kOt naši očetje, ki so bili brez železnic in petroleja srečni1*.
Danes uvidijo, da ni dobro, se upirati potrebnim novim reččm in da je to, kar se zdi danes še nepotrebno, jutri že krvava potreba. Toda danes je že prepozno.
Na to sovraštvo proti železnicam se spomnim, ko pomislim na to, kako stališče so mnogi krščanski možje zavzemali napram krščanski strokovni organizaciji. Mnogo jih je bilo, ki so mislili, da je to čisto nepotrebna reč. Če se krščanski delavci že hočejo organizirati, je dovolj katoliških društev zanje: izobraževalna in pevska društva, politične zveze in verska društva. Strokovno organizacijo so pa iznašli socialdemokrati in te organizacije nimajo drugega namena, kot da sejejo sovraštvo, razdor, da pripravljajo upore in štrajke. Tako so mnogi mislili in še mislijo.
Strokovne organizacije pa niso nikaka iznajdba socialdemokratov, ampak so za delavca nadvse potrebna reč. Danes ne more nihče več nastopati za zmago svojih pravic sam, ampak se mora združiti z drugimi. Dokler ni bilo delavstvo organizirano, so mogli podjetniki delati z njim, kar se jim je zljubilo. Mogli so neljubega delavca pognati na cesto; mogli so mu ukazati, naj dela 12 ur; mogli so samovoljno nižati plače. Tudi pošteni podjetniki, ki bi bili radi ugodili zahtevam delavstva, niso mogli tega storiti; če bi bili povišali plače in dovolili boljše delavne pogoje, (skrajšan delavni čas itd.) bi ne 'mogli vzdržati konkurence drugih podjetnikov, ki bi radi nižjih delavskih plač ceneje proizvajali svoje izdelke. Zato so delavci uvideli, da morejo doseči svoje pravice samo, če se združijo In kot
enotna strokovna organizacija
gredo premišljeno v boj, da v podjetjih dosežejo pravične delavne pogoje (plačo itd.). V podjetjih so se ustanovile krajevne strokovne organizacije (pr* nas jih imenujemo „skupine“). Vse krajevne strokovne organizacije iste industrije (vsi rudarji, papirničarji itd.) so se združili v industrijsko zvezo, (pri nas Rudarska zveza, Papirniška zveza). Vse industrijske zveze iste pokrajine so združene pod vrhovnim vodstvom osrednje zveze, ki je pri nas Jugoslovanska strokovna zveza.
Socialdemokrati so kmalu spoznali pomen strokovne organizacije in so bili dovolj zviti, da so ji
skušali utisniti svoj rdeči strankarski pečat. Krščansko delavstvo si je z napornim delom, v neprestanem boju proti .terorju ,»n nasilju socialdemokratov zgradilo strokovno organizacijo ned v is n o b d v seh strank, slonečo edinole na slogi in žrtvah prole-tarijata. Toda ravno to zadnje dejstvo nam je rodilo tihe nasprotnike v krščanskih vrstah. Niso mogli doumeti, da je strokovna organizacija .glavno orožje, s katerim naj delavstvo izvojuje gospodarske zahteve, ki mu gredo po vsej .pravici. Mnogi, ki vodijo krščansko društveno življenje v kakem kraju, so seustavljali ustanavljanju naše strokovne organizacije -in so delali isto, kot ljudje, ki niso nič hoteli vedeti o železnici. Mislili so: Pri nas ne rabimo takih novotarij, delavci so pošteni; pustite nas pri miru s tem! Toda delavce so podjetniki izžemali do krvi. In ker so krščanski ljudje ovirali našo neodvisno strokovno organizacijo, so prišli socialdemokrati. Nič niso vprašali vaških vse-mogočnežev za dovoljenje, ustanovili so jo, Seveda so se potem naši ljudje »prestrašili in so na hitrem hoteli ustanoviti proti-organizacijo. Zaenkrat prepozno.
Mislil bo kdo, da govorim o davno minolih časih, Kdor ima oči, vidi, da se godi še danes isto; vidi, da je ndš najhujši nasprotnik tale:
nerazumevanje in lenoba v lastnih vrstah!
Še danes je tako! imamo na stotine katoliških društev, kongregacij itd., katerih mnogi člani pripadajo delavskemu stanu. Tu ne mislimo samo na industrijsko delavstvo, ampak tudi na mas ta vi. j en.ce hi uradnike v trgovini in obrti, na kmetske .delavce, posle, služkinje itd. Ali se v teh društvih kedaj izpregovori heseda o strokovni organizaciji? Ali ima kdo pogum, govoriti na deželi o strokovni organizaciji kmetskih poslov? Ne, tu -se d^je samo verski pouk, skrbi se za prijetno zabavo, igrajo se burke. pojo se pesmi, h procesiji gredo z zastavo in svetinjami na prsih — in isti ljudje so strokovno .organizirani pri socialdemokratih ali pa komunistih 1 Ti člani katoliških društev se vežejo s socialdemokrati v boju proti krščanski strokovni organizaciji, proti tovarišem, ki trpe n delajo za zmago krščanskega delavstva. Eno je potrebno:	gd	moja d0 moža
pojdite vsi, dri imate:voljo, podpirati gospodarski boj krščanskega delavstva. Razjasnujte! »Mnogi niti ne vedd, da so organizirani »v židovski socialdemokraciji, ^nogi nimajo poguma, zapustiti rdečo organizacijo, ker jim grozijo rdeči voditelji z izgonom iz podjetja, z lakoto in brezposelnostjo. Odprite jim oči I ;'Naša • organizacija je tako silna, da bo .znala ščititi svobodo mišljenja in združevanja. Vsi pripadniki delavskih stanov, Jel »krščansko čutijo, morajo v »naše vrste!
»Toda pri nas je že prepozno“ govorijo nekje. »Pri nas ,so že komunisti zasedli podjetja in jih »ne dajo Jz rok“. Za dobro i*tvar, za krepko .organizacijo delavstva ni nikdar prepozno! i&tjub vsem neprdtkani,
kljub vsem napadom in stiskam nepresiarro naraščajo vrste, ki so se zbrale krog praporja Jugoslovanske strokovne zveze. Še je med nami na tisoče neorganiziranih. Njih dolžnost je> da se nam pridružijo! V naši industriji je težka kriza- Brezposelnost narašča. Kapitalisti so oboroženi od nog da glave. Rdeče strokovne organizacije so v temeljih omajane. Podlo izdajstvo na delavskem stanu je omadeževalo njih. voditelje. V teh težkih dneh pojdite od moža do moža, od delavke do delavke in razložite jim, da kljub vsem izdajstvom in vsetmr pritisku delavstvo’ ne sme zgubiti korajže. Vsi v strokovno organizacijo! Ker moč in zmaga delavstva je v edinosti, v duhu vzajemnosti.
Krščanski delavci — združite sel
Organizacijski vestnik.
Vesele praznike želimo vsem tovarišem in prijateljem!
Tajništvo ./SZ.
I
Iz tajništva JSZ. Nekatere skupine so v svoji marljivosti popustile. Opažamo to, ker nam neredno pošiljajo mesečne razvidnike in mesečna poročila. Določamo odslej tako, da se mora „ Mesečno poročilo* poslati do 10. vsakega meseca, »Mesečni razvidnik" pa vsaki drugi mesec do 10. — Razposlali bomo te dni vsem skupinam časopis »Zdravje*, ki ga izdaja .Društvo za čuvanje narodnega zdravja" in ki ga naj dobi vsak delavec v roke.
•Naša moč.14 Nekatere skupine navdušeno širijo naš strokovni glasnik; so pa nekatere, ki kažejo zanj premalo razumevanja. V prihodnji številki bomo objavili število naročnikov, ki jih je dobila kaka skupina.
—	Drugo pa, kar je ravno tako potrebno, je to, da nam tovariši redno dopisujejo, da bo tako »Naša moč* verna slika delavskega mišljenja in njegovega teženja.
Prevalje. Na prošnjo pismonošev iz Prevalj, da bi poštno ravnateljstvo dovolilo pismonošema nedeljsko udeležbo sv. maše, je došel od Poštnega ravnateljstva sledeči odgovor: Na dopis z dne 22. februarja 1.1. štev. 309/A Vas obveščamo, da je predstojnik poštnega urada v Prevaljah glasom dopisa .Jugoslovansko strokovne /veze* z dne l. marca 1.1. ugodil prošnji in dovolil krajevnima pismonošema, da vsako nedeljo eden lahko vrši svoje verske dolžnosti Ker traja služba drugega krajevnega pismonoše ob nedeljah le do pol 10. ure in ker se berejo v Prevaljah vsako nedeljo 4 maše, je dana tudi temu pismonoši prilika, da se vsako nedeljo lahko udeleži sv. maše. — Selški pismonoša opravlja svojo službo le ob delavnikih in je vsako nedeljo prost
Preska. Dne 13. marca je obhajala naša skupina drugo obletnico svojega obstoja. Če pogledamo dobo dveh let nazaj, vidimo, kaj se je vse doseglo potom organizacije. Pred dvemi leti je zaslužil naš delavec 5 K dnevno, danes pa nam je jasno, kaj je doseglo delavstvo potom organizacije, dočim brez nje nikdar ne bi dosegli tega, kar imajo danes. In katera je ta organizacija? Ta organizacija je Jugoslovanska strokovna zveza. Kakor pri vsakem delu, tako je bilo tudi tukaj težko začeti. Ljudje še sploh razumeli niso, kaj je organizacija in kakšen namen ima ona. Treba je bilo ljudem razlagati o tej stvari in dopovedati, da je delavstvu samemu v korist, ako se včlani v Jugoslovansko strokovno zvezo. Zbirali smo se in se raz-govarjali ‘o tej stvari ter šli trdnega upanja na delo.
Toda je že zavel drug veter na ušesa delavčeva in z njim vred tudi druge misli. Omahovati so začeli, da iz tega ne bo nič, vleklo jih je že pod tabor .demokracije", katera jim je obetala paradiž na zemlji, Delavstvo je svoj čas kar v masah drlo za temi ob- * ljubami, za demokratskimi programi. Kmalu pa je ta armada nehala prodirati. Uvidelo je delavstvo, kam peljejo te sladke obljube: namesto paradiža, ki so jim ga obetali, zašli so v pravcato deželo zmešnjav in neredov- Armade so razpadle, ostali so samo še poveljniki. — Naša skupina je imela ob ustanovitvi organizacije 40 članov, ko pa smo imeli zadnji občni zbor dne 6./3. 1921, smo imeli že 128 rednih članov.
—	Včlanjena je v Katoliško ligo, članica Konzorcija „Novi čas", ima tudi svoj dramatični odsek itd. Na praznik sv. Jožefa naša organizacija ni mogla posebno slaviti praznika, ker so delavci 1 do 2 uri daleč. Tako, hvala Bogu, prav dobro napredujemo in upamo, da bo v prihodnje še boljše.
Duplica pri Kamniku. Dne 5. t. m. je imelo delavstvo dupliške tovarne sestanek, da se pomeni o organizaciji. Delavstvo te tovarne je po večini zelo nezavedno — le v tovarno imajo zaupanje, da jim bo milostno odrinila par kronic, v svojo moč, ki je skupnosti, v organizaciji, pa ne zaupa.
Prometna zveza.
Nekoliko pripomb k »Službenemu listu" Obratnega ravnateljstva juž. železnice z dne 5. marca 1921.
Službeni list vsebuje navodila železniškim uslužbencem glede nedostatkov v službi, ki so se razpasli med vojno in ob prevratu, nadalje glede obnašanja nekaterih uslužbencev, katero škodi ugledu železničarskega stanu, ki kljub vsem dosedanjim odredbam, redovnim in disciplinarnim kaznim, ne prenehajo, nasprotno vse kaže, da so sc popolnoma udomačile. Opozarja se (udi vlakospremno osobje glede obnašanja v službi, kakšna naj bo obleka in nje noša, potem glede osobja, da tudi v prostem času ne sme brez izrecnega dovoljenja po-stajenačelnika zapustiti domovne postaje. Gospodje načelniki pa naj čim največ mogoče preprečijo nepo-
trebne vožnje uslužbencev in delavcev po železnici, osobito pa uradniških in poduradniških pripravnikov in dajo dovoljenja le izjemoma v res potrebnih slu* čalih. Opozarja se uslužbence, da je vsaka kazen natančno zabeležena in da se bode v bodoče pri imenovanjih, nameščenju, izrednem nameščenju ali podelitvi zaupnega mesta oziralo v prvi vrsti na one, ki so neoporečni (in seveda tudi organizirani pri Zvezi jug. železničarjav. Opom. pis.) Svarila in opomini v omenjenem »Službenem listu" glede nedostatkov v službi so popolnoma utemeljeni in želja vsakega železničarja, ki mu je kaj na časti in ugledu njegovovega stanu, naj bi bila ta, da tovariši, ki so (kakor tudi njih predstojniki v vojnem in povojnem času) verižili in si na nečasten način grabili in pridobivali premoženje na škodo svojih tovarišev ali pa kot predstojniki na račun svojih uslužbencev, postanejo enaki onim uslužbencem, ki imajo ne od vojne in ne po vojnih razmerah drugega kot raztrgano službeno obleko, katero naj bi sedaj krpali in če mogoče iz nje novo naredili in s tem pokrili slabo gospodarstvo svoje uprave. Kar se tiče obnašanja uslužbencev v službi, so razmere neznosne. Od ene strani pritisk od uprave, kako naj se služba točno in vestno vrši, in na drugi strani, ako hoče uslužbenec nepristransko službo vršiti in pride na ta način s kako osebnostjo v nasprotje, se mu vsa pravica, ki mu jo dajejo železniški predpisi, jemlje iz rok. Uslužbenec naj igra vlogo priklenjenega psa, ki se zaveda, da ima dolžnost varovati svojega gospodarja pa je vendar, ako je v kakem slučaju proti komu storil svojo dolžnost, bil zato ostro pokaran ali je dobil po vrhu še bič. Glede prostega časa izven službe in zapustitve domovne postaje si uslužbenci tolmačijo ukaz, da moreš v službi biti pokoren predpisom in v svojem prostem času izven službe bodi suženj uprave in se bodeš moral po kolenih plaziti pred svojimi predstojniki. Za danes samo toliko o tej stvari in drugič kaj več.
Rudarska zveza.
Trbovlje. Dne 21. t. m. se je vršil v Trbovljah shod Rudarske zveze. Tov. Sušnik iz Ljubljane je poročal o premestitvi Trboveljske premogokopne družbe, ki pa ne mara priti z Dunaja v Ljubljano, nego hoče v Beograd. Za delavstvo pa ni vseeno, kje je družba. Kot zdaj ni bilo vseeno, ko je bila na Dunaju, ker nihče ni mogel kontrolirati njenih velikanskih dobičkov, tako tudi ne bo vseeno, ali bo v bližini delavstva, v oni pokrajini, kjer ima delavstvo vsled svojih organizacij moč v rokah, ali pa bo tam v Beogradu, kjer je delavska stranka še slabotna in imajo glavno besedo bankirji. Zato je v interesu delavstva, da pride družba v Ljubljano, ne pa v Beograd. Predlagala se je v tem smislu tudi protestna resolucija, ki pa ni prodrla, ker so nekateri komunistični voditelji dogovorno s so-cialpatrioti razbili delavsko solidarnost. Delavstvo pa bo britko občutilo, če pride družba v Beograd pod okrilje kapitalističnih ministrov.
Št. Janž na Dol. Dne 20. t. m. smo imeli pri nas shod Rudarske zveze, na katerem sta poročala tov. Kukman iz Trbovelj in tov. Sušnik iz Ljubljane. Dokazala sta nam potrebo organizacije in sklenili smo, da gremo navdušeno na delo, da se vsi naši pošteni rudarji organizirajo v Rudarski zvezi. Začasno predsedstvo je prevzel tov. Klančar in tako upamo, da bomo imeli v kratkem močno rudarsko organizacijo.
Zveza lesnih delavcev.
Rimske toplice. Dne 18. t. m. so se vršila pri nas mezdna pogajanja. Delavstvo v I. jugoslovanski tovarni podpetnikov je bilo za svoje težko in nevarno delo zelo slabo plačano. Ko je Jugoslovanska strokovna zveza uvidela, da podjetje ničesar noče slišati o zboljšanju delavskega položaja, je vso zadevo izročila poverjeništvu za soc. skrbstvo, katero je določilo pogajanja in poslalo tudi svojega zastopnika. Pogajanja so bila zelo mučna in od časa do časa tudi burna. Podjetniki so trdovratno vztrajali na tem, da plač nikakor ne morejo zboljšati. Končno so se vendar malo omehčali, na kar Se je sklenilo sledeče: Dogovor sklenjen dne 18. marca 1921 v pisarni podjetja Prve jugoslovanske tovarne podpetnikov v Rimskih toplicah: 1.) Vsem delavcem v tovarni se zviša dosedanja mezda za 10%. Za izdelovalce podpetnikov se določi naknadno sporazumno z delavci in podjetjem premija za ducat parov. 2.) Delavcem na žagi, dninarjem, se zviša plača od K 4.30 na K 4.60 na uro; delavci pri polnojermeniku dobe po K 5.20 za uro. 3.) Ta dogovor stopi v veljavo z dnem 21. t. m. Premija se mora določiti v dobi od 5. do 23. aprila 1921. Prva premija se bo izplačala naknadno pri plačevanju dne 23. aprila za nazaj, začenši s 5. aprilom. Podpisi. — Nekaj uspeha je vendar, čeravno ni zadovoljiv. Upamo, da bo podjetje pri določevanju premij bolj upoštevalo naše težnje in nam v polnem obsegu ugodilo, saj bo pri tem tudi podjetje samo na boljšem, ker bodo gotovo delavci delali z večjim veseljem.
Železniki. V naši občini in v Selcih je mnogo žagarjev, ki so zaposleni v raznih lesnih podjetjih. Ti zaslužijo tako malo, da ne morejo, ne samo ne družine, niti same sebe preživljati. Najvišji dnevni zaslužek je 40 K, včasi pa še polovico manj. Iščejo pomoči pri podjetnikih, a zaman. — Takšna je usoda delavstva, ki ni organizirano. Delavstvo, če hočeš do boljšega obstanka, potem se organiziraj v Zvezi lesnih delavcev, ki je del najmočnejše organizacije v naši državi: Jugoslovanske strokovne zveze! Potem boš prišlo do boljšega kruha, potem ne boš moralo prosjačiti — potem boš zahtevalo, kar ti gre.
Viničarska zveza.
Enketa o viničarskem redu v Mariboru. Tekoči teden v pondeljek se je vršila končna in glavna enketa v Mariboru, na kateri se je sprejel »Osnutek viničar-
skega reda za Slovenijo". Zastopane so bile vse strokovne organizacije in politične stranke. Viničarsko zvezo so zastopali: Jos. Šut, Ljutomer; Geč Franc, Vurberg; Anton Tement, Sv. Trojica v Halozah. Jugoslovansko strokovno zvezo tov. Stabej, Maribor. Razpravo je vodil komisar poverjeništva za socialno skrbstvo dr. Šlibar, kateri je v daljšem referatu obrazložil stari viničarski red in novi osnutek. Osnutek določa v § 46 a eksistenčni minimum viničarjevih prejemkov', nove določbe o viničarjih kot kvalificiranih delavcih (1), viničarskem spi če valu in viničarski knjigi (§ B), krajevnih viničarskih komisijah kot razsodiščih (§ 27) in bolniškem zavarovanju viničarjev (§ 28). V končnih izjavah so zastopniki vseh strank in organizacij izjavili, da smatrajo osnutek za primerno podlago pri rešitvi viničarskega vprašanja, ako se upošteva nekaj dodatnih predlogov. Izrazili so nujno željo, da bi vlada brez odloga naredbenim potom uveljavila novi „Viničarski red za Slovenijo."
Zveza trgovskih in privatnih nastavljencev.
Redni občni zbor „Zveze trgovskih in privatnih nameščencev" se vrši dne 30. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Rokodelskem domu v Ljubljani. Poživljamo vse člane in članice, da žrtvujejo večer za svojo organizacijo ter se ga polnoštevilno udeležijo. Vse druge zabave, igre, gledališča prepustimo ta večer onim, ki žive v razkošju. Mi pa pokažimo, da nam več nudi organizacija, nego vse zgoraj omenjene zabave.
Odbor.
Zveza papirniških delavcev.
Delavke — in strokovne organizacije delavstva. Tudi ženski spol je privedel današnji položaj do tega, da smo se pričele zanimati za strokovno gibanje delavstva. Dolžnost naša je, da se pridružimo moškemu delavstvu, da mu, kolikor je v naših močeh, pomagamo do zmage in zboljšanja gmotnega položaja. Pritisk časa nas sili, da primemo po pomoči, ki se nam ponuja, saj smo tudi delavke trpinke, tudi me zahtevamo poštene eksistence v človeški družbi. — Kje pa je naša moč? V združenosti in solidarnosti, tovarišice delavke — in v stanovskih organizacijah delavstva. Treba je, da se zganemo in da pridobimo vsako delavko, bodisi te ali one vrste, v svoje stanovske organizacije, ker stanovska organizacija je naša zasčitnica in varuhinja. Zatoraj delavke v vrsto, da podpremo svoje stanovske sotovariše v boju za naše pravice. Denar, ki ga uplačujemo v organizacijo, se nam stotero povrne, saj vse kar imamo — so nam po večini pridobile stanovske organizacije, zato je tudi naša dolžnost, da svoje stanovske organizacije podpiramo, da zanjo agitiramo in da v njej sodelujemo. V kakšno pa spadamo me delavke? Kot katoli-
čanke v krščansko, ker edino'ta je pravična, poštena in nesebična in odgovarja zahtevam delavstva. V njej se zbira krščansko misleče delavstvo. —
Marija Kaučič.
Vevče. Čisti dobiček papirnic Vevče, Goričane in Medvode je znašal v I. 1920. 7 A/a miljonov kron. Od tega dobička se je določilo za podporni fond delavstva 750 000 K, uradništva pa 250.000 K.
Medvode, V tukajšnji tovarni je g. Miillner kaznoval 3 delavke na ta način, da jim je pritrgal polovico dnevnega zaslužka in to zato, ker so bile opravičeno izostale pol ure od dela. V zadevi je interveniral 16. t. m. pri ravnateljstvu tovarne tovariš Jeriha, ki je omenjenega gospoda podučil, da se danes več ne sme tako postopati z delavstvom, kakor se je to godilo lahko pred 100 leti. Gospod se je izgovarjal, da delavke niso hotele delati. Tovariš Jeriha je na podlagi informacij konštatiral, da so bile delavke upravičene izostati od dela, ni pa bil upravičen g. MiiII-ner izvajati kazni. Sicer pa velja v takih slučajih naj-prvo opomin, nato ukor in slednjič šele kazen, in to tedaj, ako se od strani delavstva s pričami dokaže, da stvar odgovarja resnici. Kakor se delavstvo zaveda dolžnosti dela napram delodajalcu, istotako je dolžan delodajalec zavedati se dolžnosti napram delavstvu. G. Miillnerju pa za enkrat beležimo v spominsko knjigo sledeče: „Kdor visoko leta, nizko pade, oziroma kdor ima predolge peroti, mu jih bo treba pristriči*.
Zveza kovinskih delavcev.
Perovo pri Kamniku. Pri nas je delavstvo po večini organiziramo v komunistični organizaciji, ki pa z njo ni prav nič zadovoljno. ^Če katerega vprašam, da li plačuje članarino, skoro vsak reče, da ne. Nekaj fantov, mož in deklet, ki smo organizirani pri JSZ, ki redno plačujemo članarino svoji organizaciji, nas pa napadajo, da razdiramo strokovno organizacijo. Tega se pa ne zavedajo, da jo razdirajo sami, ko ne plačujejo članarine- Ravno mi člani JSZ se zavedamo velike vrednosti, ki jo ima organizacija, ker tudi vemo, da le krščanska organizacija zamore delavski bedi odpomoči.
Zveza kmetskih delavcev.
Cven pri Ljutomeru. V naši občini je dvoje posestev, od katerih ima dobiček le nekaj veleposestnikov. Eno je zadružno posestvo in meri 21 oralov travnikov, diugo je žrebčarna s 30 orali. Lahko presodite, koliko družin se bi na tej zemlji lahko preživljalo, posebno še, ker žrebčarna pri nas sploh ni potrebna. V prejšnjih časih je imelo 40 malih posestnikov zadosti krme, medtem ko vlada zanjo sedaj ne-zaslišno pomanjkanje — v žrebčarni pa tlači ^kakih 20 žrebet to rodovitno zemljo. Znano nam je, da se društvo žrebčarne pogaja z državo glede zakupa, ker
se bojijo agrarne reforme. Re3, čudno! Nam siromakom ponujajo zemljo v južni Srbiji, medtem ko bi pri pravično razdeljeni zemlji vsi lahko živeli tukaj. Pri zadrugi ravno tako. Mislili so jo namreč razpustiti; prej pa še so izključili vse revne člane. Pri tej zadrugi vlada korupcija. Nahajajo se pri nji sami travniki, njive so že prej razprodali; krmo iz teh travnikov sta poceni pokupila dva člana nadzorstva, svojo doma pridelano krmo pa za drag denar prodajata. — Na vsa ta dejstva smo opozorili vlado in upamo, da napravi konec razmeram, ki so vse prej kot v korist ljudstvu in državi.
Zveza predilniškega delavstva.*
Litija. Dne 22. t. m. je imelo tukajšnje delavstvo svoj sestanek, na katerem nam je zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze obrazložil pomen organizacije za delavstvo v današnjih kritičnih razmerah. Vse zavedno delavstvo se organizira v krščanski organizaciji, edino tu je rešitev delavstva. Pozivamo tem potom še vse sodelavce in delavke, da se nam pridružijo v boju za boljšo bodočnost.
Usnjarska zveza.
Ljubljana. Spomenico, ki jo je vložila naša organizacija, je Zveza industrijcev kaj čudno rešila. Mesto povabila na pogajanja nam je poslala — dogovor, sklenjen enostransko samo z eno organizacijo. Tega si ne bomo pustili mirno dopasti, to tem manj, ker je danes naša organizacija močnejša kot nasprotne in je ona vsaj v oni isti, če že ne večji meri, zastopnica usnjarskega^delavstva. In ker pri sedanjih pogajanjih naša organizacija ni bila zastopana, tudi ne prevzema nobene odgovornosti in je ne vežejo nobeni sklepi dogovora. Za koga bo to v večjo škodo — ali za našo organizacijo, ali za one gospode, ki delajo dogovore preko delavstva in njihove legitimne zastopnice: to bomo videli in bomo pokazali!
Čipkarska zveza.
(Nadaljevanje.) Na vlado so romale spomenice, osebno se je hodilo posredovat za vladno pomoč in opozarjalo se je merodajne kroge na stisko, ki je zavladala med čipkaricami. Deželna vlada je Jugoslovanski strokovni zvezi obljubljala pomoč, a dala je je dolgo časa ni. Obljubila je, da dobijo čipkarice sukanec, a tudi tega ni bilo Med tem je došel sukanec iz zasedenega ozemlja. Čipkarice, ako jim je bilo le mogoče, so se povsodi poslužile tega sukanca, dočim so se druge poslužile sukanca in vretenc (špul). Delo je bilo tu. Delale so zopet z veseljem, trgovci so trgovali zopet s čipkami, zaslužek za oba je bil tu. S težkim'srcem je ^Čipkarska zveza, ustanovljena kot strokovni jjdsek JSZ,'opazovala to delo, a molčati je morala,.ker drugega.boljšega jim nuditi nikakor ni mogla. Poskusila je čipkarice organizirati v zadruge, katere bi pri tem imele že nekaj nabranega kapitala) drugo bi
si pridobile potom kredita. Čipkarice v Žireh, Selcih, Železnikih in Škofji Loki so bile med prvimi, ki so se za čipkarske zadruge odločile. Vendar se je ustanovila samo ena zadruga in sicer 1. jugoslovanska čipkarska zadruga v Žireh, katera pa radi pomanjkanj* obratnega kapitala ni mogla s svojim delom preskrbovati čipkaric s sukancem in ne izdelkov vnovčevatl-Čipkarice so medtem delale še naprej trgovcem svoje izdelke iz italijanskega bombažastega sukanca, ki je radi svetlobe delal izdelke prevarljivo krasne. Kmalu je bila cela Jugoslavija preplavljena s tenft Izdelki.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Delavsko zdravje.
Osebe, ki Imajo opraviti z bencinom — so
izpostavljene ne samo težkim telesnim poškodbam vsled eksplozije, ampak tudi zastrupljenju z bencinovimi hlapi. Posebno nevarna je topla bencinova para, ki Izziva resne pojave, kakor n. pr. omotico in krčevite, božjasti podobne napade. Manj nevarna je hladna para, pa tudi ta povzroča neredkokdaj vrtoglavost, glavobol, blu-vanje. Delavci, ki so dolgo izpostavljeni vplivu bencinovih hlapov, postanejo slabokrvni in pojavijo se ne-rednosti živčevja, zlasti spolnega. (»Zdravje*.)
Delavsko zadružništvo.
Zadružna zavest. Delavstvo si je začelo snovati gospodarske zadruge in to proizvajalne in konsumne. Gospodarske zadruge bi morale Izdajati svoje glasilo, v katerem bi neprestano klicale svojim članom, čemu so se združili v gospodarsko zadrugo. Pri tistih zadrugah, ki proizvajajo, bi morala članom zadružna zavest roditi tako disciplino, da bi jim nikdar niti v sanjah ne silila v glavo misel, da bi se okoristili z zadrugo na izkoriščevalen način. So ljudje liberalno - kapitalističnega kova, ki modrujejo v svojem srcu: pri zadrugi sem, ker bi sicer poginil, kadar pa dobim potom nje dovolj kapitala, ji obrnem hrbet, začnem delati na svojo roko in ji postanem konkurent. Tak človek je Izdajalec svojega delavskega stanu in zasluži, da ga vsi ljudje za takega smatrajo. Ta čas je med delavstvom najbolj razvita konsumna organizacija. Tudi pri kon-sumih je potrebno vpeljati člansko disciplino. Ako hočejo delavci kedaj zmagati na konsumnotrgovskem polju, morajo najprej vzgojiti v svojih vrstah tako disciplino, da ostanejo svojemu konsumnemu podjetju zvesti odjemalci, če prodaja 50Vo ceneje kot drugi, ali pa dražje. Pač pa so dolžni se truditi, da bo podjetje nadkrilo čim preje vsako konkurenco. V zavesti in d sciplini je zadružna zmaga.
Prevalje. V soboto 19. t. m. bi se imela vršiti skupščina prodajalne I. ljub. del. k»ns. društva. Vsled
nastalih težkoč in premajne udeležbe se ista ni mogla vršiti. Prodajalna v ostalem precej dobro uspeva, samo zanimanja in zadružnega smisla manjka.
Črna. Namesto napovedane skupščine se je vršil v nedeljo 20. t. m. samo razgovor. Prodajalna v Črni je pa precej na slabšem kot na Prevaljah- Imejmo pred očmi to: ako se smatra konsum enak privatnemu trgovcu, tedaj je nepotreben. Zato več smisla za zadružništvo in več zadružne discipline!
Domače vesti.
Mežica. Meseca oktobra 1920 se je smrtno ponesrečila žena rudarja Mihaela Prešerna. Vzrok nesreče je poljska železnica iz Prevalj v Črno, ker teče po	nekod kar	sredi	ceste. Prešeren se	je
peljal s	svojo ženo	domu	v Mežico. Med potjo	pa
pride nasproti vlak in konj se je splašil. Žena je tako nesrečno obvisela na vozu, da se je z glavo dotikala tal. Ko so konja ustavili, je bila žena že mrtva. Ako bi se bil vlak poprej ustavil, bi bila nesreča izostala. Konj je postal nemiren, ko je opazil lokomotivo; na vozu sedeči so takoj začeli mahati in klicati strojevodji. naj ustavi, ta	pa vzlic temu ni ustavil vlaka.
Ako .bi	vlak vedno	tako	vozil in se na progi	ne
ustavljal, potem bi ne rekli nič; ker pa se včasih samo za malenkostne stvari ustavi, tedaj je jasno, da leži krivda nesreče na rudniku, ker je zgradil železnico pri cesti in po cesti, in na strojevodji, ker ni vlaka ustavil. Ponesrečena zapušča možu 3 nepre-«krbljene otroke v 6taro8ti od 4—12 let. Tu si lahko vsak misli položaj moža. Po dolgem času je bila prva razprava na sodišču, ki pa še ni končana. Tu bi bilo posebno želeti, da bi se zadeva pri sodniji hitreje reševala« ker je mož v stiski. Je pač tako, si mislijo, delavec je-
D. M. v Polju. Praznik sv. Jožefa se je pri nas *elo lepo praznoval. Zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo W Orle in člane skupine J. S. Z., katerega so se udeležili v velikem številu. S tem so pokazali, da še ni zamrl čut pravega krščanstva med njimi. Res je bil ginljiv prizor, videti toliko število odraslih mož pristopiti k mizi Gospodovi. To nam daje jamstvo, da bode oaše verno ljudstvo še vnaprej ostalo zvesto -nkčedom * katoliške Cerkve. Pohvalno se moramo spomniti našega Orla, ki je ta dan postavil vse svoje člane k mizi, pri kateri edini dobivamo moč, da moremo vztrajati v boju za svoj obstanek. — Popoldne pa je priredil naš .Orel* akademijo, pri kateri smo imeli priliko videti, kaj so se naučili naši vrli Orli tekom zimske sezone. Nastopili so samo naši domači Orli z zelo težkim programom, ki so ga častno izvršili. Vse točke so se lepo izvajale. Čast vaditeljskemu zboru, ki je tako gijjdno. rešil svojo težko nalogo. Omeniti nam je še iepi pevski.zbor,,ki nam je zapel par kras-
nih pesmi moškega zbora- Ob tej priliki je bil tudi častni sprejem Orlov, ki so med letom na novo vstopili. Marsikatero oko je bilo solzno, ko so naši čvrsti mladeniči prisegali zvestobo OrIcvsk!m načelom. Ti zdravi, krepki mladeniči so naš up in naš ponos. Če bodo vsi naši ljudje izpolnjevali nauke in načela, katere zastopa Orel, bodo tudi vse naše organizacije lepo uspevale. Tako se je naš praznik zaključil v popolno zadovoljstvo vseh, ki so se ga udeležili. Vsa čast našim voditeljem, ki so nam pripravili tak lep dan. Le pogumno in vztrajno po poti, ki ste si jo začrtali in uspeh nam je zasiguran. — Priporočati bi pa bilo, da se naši člani bolj zanimajo za enake prireditve, da tako tudi na zunaj pokažejo, da so res zavedni in neustrašeni bojevniki za naše organizacije.
Iz Zaloga. Na našem premikalnem kolodvoru je uslužbenih veliko število železničarjev. Med njimi je tudi neki uradnik Masel in poduradnik Kurnik. Oba gospoda imata kljub temu, da sta vneta Sokola, precej masla na glavi. Ta dva strastno agitirata že sedaj pri železničarjih, da morajo pri občinskih volitvah oddati svoje glasove »samostojnim kmetom." Gospoda naj le lepo mirna ostaneta in pustita nas železničarje s svojo agitacijo, če ne, se jima zna vsled prevelike vročine maslo na glavi stopiti, kar bi jima gotovo ne bilo po volji. Mi železničarji že sami dobro vemo, kam nam je oddati svoje glasove in se ne pustimo v tem oziru nikomur komandirati, najmanj pa še kakšnemu Kurniku. Gospod naj le prej svojo gospo nauči slovenskega jezika, da mu ne bo treba, kadar bo nastopal v sokolskem kroju, govoriti z njo v blaženi nemščini. Če bo to storil, se mu ne bo treba toliko pehati za zmago naših samostojnih kmetov. Vemo sicer, da potrebuje precej denarja za gotove stvari, a mi ne maramo biti blago, s katerim bi g. Kurnik verižil in barantal. Zato roke proč! —drugače si jih opečete!	Železničar.
Delavska mladina.
Otroci in delo. — V Avstriji so leta 1918. sklenili zakon, kdaj se smejo otroci uporabljati z a delo. Ta zakon ima med drugimi tudi ta-le določila: 1. Za otroka se smatra mladenič ali deklica do 14. leta. 2. Pred dovršenim 12. letom se ne sme otrok jemati za delavca s plačo (za dninarja). 3. Otrok ne sme delati od osmih zvečer do sedmih zjutraj. 4. Če ima šolo, ne sme otrok delati več nego 3 ure na dan; če nima šole, pa 4 ure. 5. V gostilnah in krčmah se ne srne otrok uporabljali za strežbo gostov. 6. Otrok ne sme biti zaposlen pri javnjh predstavah. (»Zdravje".)
Dejavcl pod 16. letom. — Ministrstvo za socialno politiko na Dunaju je odredilo, da mora vsak vajenec, delavec ali sluga, ki še ni dovršil 16. leta svoje
starosti, dobivati na leto štiri tedne dopusta s popolno plačo. To pravico imajo oni, ki so najmanj že šest mesecev na delu. Dopust se daje od meseca maja do meseca oktobra. — Za te vrste delavcev je ustanovljeno tud; nekoliko o d počiva 1 išč. (»Zdravje".)
Iz mednarodne krščanske strokovne organizacije. '
Jugoslovanska strokovna zveza je bila na mednarodnem kongresu kršč. strokovnih organizacij v Švici sprejeta v mednarodni sindikat krščanskih strokovnih organizacij. Mednarodna zveza ima svoj sedež v Ut-trechtu na Holandskem. Doslej so včlanjene v mednarodno zvezo krščanske organizacije iz sledečih držav: Holandska, Belgija, Nemčija, Francoska, Čehoslovaška, Avstrija, Ogrska, Jugoslavija, Italija, Švica, Španska, Portugalska.
Strokovna zveza krščanskih železničarjev v Draždanah nam je poslala z dne 21. t. m. sledeče/ Vzradoščeni smo doznali, da se tudi pri vas v Jugoslaviji širi strokovna organizacija kršč. železničarjev. Iz vsega srca želimo, da čvrsto dvignete zastavo naše kršč. strokovne organizacije. Upamo, da kmalu osnujemo mednarodno zvezo kršč. železničarjev, kjer bomo v ožjem stiku delovali v dobro železničarskemu stanu in vsemu delavnemu ljudstvu.
Kulturne vesti.
Listi, ki izhajajo v Sloveniji v slovenskem jeziku (nadaljevanje): F.) Nabožni: Bogoljub, Cvetje, Duhovni pastir, Odmev iz Afrike, Zamorček. G.) Znanstveni: Časopis, Bogoslov. vestnik, Glasnik muzejskega društva, Čas, Naši zapiski*, Popotnik, Njiva*, H.) Ilustrirani: Plamen, I) Glasbeni in umetnostni: Cerkveni Glasbenik, Pevec, Maska, J.) Športni: Šport, Lovec, Planinski vestnik. K.) Dijaški: Preporod*, Študentski glasnik*, Vestnik SDZ. L.) Razni: Uradni list, Škofijski list, Vojnik invalid, Poštni glasnik, Zdravje, Zlata doba. Dodatek: B.) Strokovni: Uradnik, Slov. pravnik, C.) Gospodarski: Spl. prometni vestnik, Trgovski list, Obrtni vestnik. E.) Vzgojni: Zvonček.
Listi, označeni z zvezdico*, so pisani v protikrščanskcm duhu.
Naročajte in širite naše liste:
»NOVI ČAS“, delavski dnevniki »NAŠA MOČ", strokovni glasnik!
Otroci solnca.
Vsak večer so otročički vpraševali mater: Kdaj bo velika noč?
Solnce je sijalo lepše, bregovi so se odevali zeleno, iz polj je puhtel vonj vstajenja in življenja. Vse se je pripravljalo.
Slednjič so umolknili zvonovi. Veliko skrivnost so praznovali, od one ure, ko se je pretrgala zavesa v jeruzalemskem templju in je solnce omrknilo: Sin božji je umrl v odrešitev ljudi.
In zadnji večer je mati oblekla otročičke v čedne oblekce in jih peljala v cerkev. Pri stranskem oltarju jo bil zgrajen božji grob. Toliko lučic je svetilo, rumenih in modrih, rudečih in zelenih! Pod oltarjem pa je ležalo mrtvo telo, zastraženo od vojakov s sulicami in meči.
Otroci so pokleknili, kot so videli poklekniti mater, sklenili so ročice in gledali v lučke, v Kristusovo telo, v vojake s sulicami in v lučke. Vse je bilo tako lepo in tako tiho, da bi bili slišali dihanje Kristovo, ko ne bi bil mrtev v grobu.
Ko so odmolili, so odšli domov. V otroških srcih je bila odtisnjena slika mrtvega Kristusa, bradatih odurnih vojščakov in lučic, teh pestrih nebrojnih lučic.
»Mama, zakaj je Jezus umrl?“ — »Ker je bil dober."
„Zakaj?“ — „Ker nas je imel rad“.
„Ali tudi mene?" — »Tudi".
Vsak s svojimi mislimi so šli in v otroških srcih je bilo nepopisno sladko: tudi mene ima rad — moj prijatelj je ...
„Pa saj je mrtev," se je pojavilo otožno v najstarejšem.
„Saj je mrtev," so rekli za njim.
„Kdo ga je umoril?" — »Hudobni ljudje".
Ker je bil dober ...
„A jutri je velika	noč?"	—	„Da, jutri vstane
od mrtvih.*1
„Iii vojake bo pobil?" — „Ne, ker je velik in močen in dober."
Velik in močen in	dober	j ■, in njihov prijatelj
je:	otroške duše so bile	polne	vere	in polne ljubezni
in polne upanja, da vstane, silen in zmagovit.
In ko je svitala zora velike nedelje, so zopet hiteli z materjo v cerkev. Ni bilo več lučic pri grobu, ni bilo več mrtvega telesa, grob je bil zapuščen, vojaki odrinjeni v stran — pri velikem oltarju pa je gorelo nebrojno sveč, zvončkljali so,	peli	so pesem, ki je
Aleluja.
»Vstal je iz groba —“
Otroške duše so bile omamljene veselja, ko je vse pelo in dihalo vstajenje.
Ko jim je mati doma dala pirhov in medenih kolačev, so leteli krog hiše in eden je rekel: »Jezus je vstal, zato imamo pirhe in kolače."
Mati je slišala in kakor molitev ji je bilo, ko je ponovila šepetaje: »Jezus je vstal, zato imamo pirhe in kolače ..."
Nebo je žarelo v pomladanskem sijaju, njihova srca po so kipela v velikonočnem vstajenju kvišku — k solncu ..,
Urednik: Franjo Sušnik. Izdajatelj: Konzorcij „NAŠE MOČI". Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.