List 33.
Hranjenje jabelk čez zimo.
Ni ga pod našim podnebjem boljega sađu/ofcjS* belka, zato nam pa mora biti tudi na tem ležfeš^^
260
feelka obdržati, kolikor le mogoče dolgo časa, tem bolj, ker cena jabelk gre toliko bolj kviško, kolikor bolj pozno je uže pozimi. Mislimo, da našim bralcem vstre-žemo, ako objavimo vse ono, kar je potrebno, da se ta sad dolgo obdrži.
Prvo, na kar je posebno gledati, je skrbno odbiranje. Jabelko, katero je bilo udarjeno ali stisneno, rado gnjije. če je tako poškodovanje tudi navidezno le na koži, vendar je ranjenega tudi nekoliko mesa. Eanjeno meso, to je, njegov sok, preide v kipenje, katero je začetek gnjilobe. Gnjilo jabelko prenese pa gnjilobo na jabelko, katerega se dotika. G-njilo jabelko je podobno drožju v testu. Iz skušnje vemo, da je težko dobiti ljudi, kateri s potrebno pazljivostjo obirajo jabelka. Obiranje jabolk je trudapolno in dolgočasno delo, tako da dostikrat skušnjava, jablano otresti, premaga. Če jabelka tudi iz drevesa padajo, brez da bi se otolkle na vejah, vendar se na tleh manj ali več obtolčejo, kar se v začetku morebiti ne zapazi. Vsled tega nastale rane na jabelku se včasih posuše, največkrat pa jabelko vendar prične gnjiti. Eno gnjilo jabelko zamore veliko škodo narediti. Na vsak način je najbolje, vsako, kolikor si bode poškodovano jabelko odstraniti od zdravih. Poškodovana jabelka se takoj porabijo, posušijo ali pa pokrmijo. Kar je pa zdravih jabelk, naj se pa dobro obrišejo ter potem na suh kraj shranijo.
Zdrava jabelka, dragocenih sort, katera se hoče ohraniti dolgo časa, spravijo se v zaboje ali sode, med posamezna jabelka pa se gips (mavec) natrese. Grips potegne na-se vlažnost, zamaši pot zraku do jabelk, hrani duh in aromo jabelkom ter vzdržuje enakomerno toploto. Jabelka zamorejo pretrpeti velik mraz, to je, če pride polagoma in ne naenkrat. Vsaka hitra menjava toplote provzroči raztrganje jabolčnega mesa in vsled tega gnjilobo. Jabelka dobro hranjena v gipsu, drže se dve leti in še več , ne da bi svojo dobro vonjavo in okus zgubila. Za en sod jabelk ne potrebuje se veliko gipsa, posebno če so jabelka velika; gips je najbolje dejati še le potem na jabelka, ko je enkrat sod napolnjen. S primernim in pazljivim pregibom napolnjenega soda gre gips v vse prostore med jabelka. Na ta način gre več jabelk v zaboj ali sod, kakor pa če bi skladali gips in jabelka ob enem skupaj. Na dno in na vrh da se plast gipsa, potem pokrov pribije in vse skupaj na hladen prostor spravi. Da se jabelka dolgo shranijo, treba je se ve da, da je zaboj ali sod dober, brez špranj.
Na mesto gipsa rabijo nekateri tudi pesek. Tudi pesek je dobro sredstvo, hraniti jabelka, čeravno ni tako neprodiren za zrak kot gips. Ravno tako se da koristno porabiti rezanica in jegličovje. Papir vodi slabo toploto in je tudi za zrak precej neprodiren, zato se včasih izplača posebno fine sorte zaviti v papir. Za domačo rabo zadostuje se ve da star papir od časnikov itd., za kupčijo treba se je pa uže posluževati belega papirja. Naj bodejo jabelka, kakor si bodi dobro v zaboje shranjena, vedno je važno, da so na hladnem prostoru shranjena.
To je tudi vzrok, da je najboljši način, jabelka hraniti, da se zaboji napolnjeni z jabelki, v zemljo zakopljejo. Nekateri se v to svrho poslužujejo navadnih jam; vendar je dobro čez jamo narediti streho, katera jabelka varuje pred veliko mokroto. Slaba stran take shrambe je ta, da jabelka enkrat iz zemlje vzeta se le malo časa še drže.