— Glasilo Slovenske Zenske Zveze V VIERIKI v 6*p ^ce DAWN Official Publication of Slovenian Women’s Union IN AMERICA Number 11 NOVEMBER, 1934 Volume 6 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois Glavni Odbor — Supreme Committee Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Louise Milavec, 15616 Trafalgar Ave., Cleveland, Ohio. II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Barbara Kramer, 476 Kansas St., San Francisco Calif. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Racic, 2054 W. Coulter St. Chicago, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Josephine Erjavec, 1013 No. Chicago St., Joliet, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Cleveland, Ohio. Mrs. Josephine Schlossar, 5801 W. National Ave., W. Allis Wis. ZARJA THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ZENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec — Published monthly Naročnina ............$2.00 na leto Za članice S. Ž. Z.... 1.20 na leto Subscription price $2.00 per year Members of the S. W. U. 1.20 per year Office of Publication: “ZARJA” 6036 St. Clair Ave. Cleveland, O. Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 6036 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 1572 Entered as second - class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1926 in Chicago 111. Incorporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,” 6036 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Miss Mary Zore, 2016 So. 16th St., Sheboygan, Wis. Mrs. Angela Beg, 253—16th St., N. W., Barberton, Ohio. Mrs. Helen Yurchich, P. O. Box 234, Gilbert, Minn. Mrs. Jennie Gerbeck, 718 No. Holmes Ave. Indianapolis, Ind. Svetovalni in porotni odsek —Advisory Board Mrs. Mary Darovec 19114 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Kopac, 1464 So. 89th St., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Mary Besal, 5612 Duncan St., Pittsburgh, Pa. Mrs. Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. P. EVSTAHIJ: VSI SVETI V nebesa danes misel plava in v duhu zrem sijajne dvore . “Višav Gospodu slava, slava . . — Ljubezni dih prešinja zbore in sedeže izvoljenih . . . i” Glej množice! — Nekoč zemljani, zdaj v Solncu solne sladko veseli! Za venec Trojnemu odbrani iz veka bodo v vek cveteli . . . O žarna luč izvoljenih! . . . VERNE DUŠE Tožna je neba zavesa, motno seva v zrak hladan — Resna misel me pretresa: danes je — vseh mrtvih dan! Okrašene božje njive potnike nas vabijo, hvalijo rojake žive: “Rajnih ne pozabijo . . .!” Glej, povsod, povsod grobovi množice zagrinjajo! — “Kratki so i tvoji dnevi!” Rahlo me spominjajo. Trde časne so naloge, ah, pri sodbi bo težko! — Ogenj onstran čisti mnoge m pripravlja za nebo . . . Priti k njim ... O milost blaga! Upanja je ondi kraj, da v trpljenju ne omaga duša, koprneča v raj . . . Glej planjave neizmerne, glej, globine bolečin! — Moli za pokojne verne: “Mir svoj daj jim, božji Sin!” Kaj na zemlji iščeš sreče, ki nikomur je ne da! Kvišku, srce hrepeneče, v Bogu živi za Boga! . . . Ali zvon tako mi poje, ali vzdih je iz grobov, oli vzpon je duše moje h Gospodarju vseh vekov?! LETO VI — ŠTEV. 11 NOVEMBER, 1934 VOL. VI — NO. 11 REV. MILAN SLAJE: AMERIŠKI SLOVENCI OB KRSTI KRALJA ALEKSANDRA I ameriški Slovenci posvečamo vse prema- lo pozornosti dogodkom v stari domovini. Tatvine, ropi, umori in slične senzacijo-nalnosti nas še zanimajo; a kadar gre za notranje in zunanje politične vesti, od katerih sta odvisna obstoj in bodočnost domovine našega rojstva, takrat ostajamo hladni in nedovzetni. Poleg tega tako radi povečujemo senčnate strani naše stare domovine in njene vlade, dobre strani pa kar prezremo. S kakšnim navdušenjem so nekateri izmed nas sprejemali L. Adamiča, ki si je pridobil žalostno slavo s tem, da je na prostaški način napadel in oblatil Jugoslavijo in njene predstavnike! Kako malo jih je bilo med nami, ki bi bili uvideli, da je L. Adamič v svoji knjigi “The native’s return” na zvit način propagiral komunizem; redki so bili med nami, ki bi bili spoznali, da kdor blati predstavnike svoje domovine ter njih plahosti ohe- Kralj Aleksander M ša na veliki zvon, pljuje v lastno skledo. Saj je bilo vendar popolnoma jasno, da človek Adamičevega kova ni mogel pisati drugače, kakor je pisal. Njemu ni bilo za resnico, resno dvomim, da mu je kaj za komunizem, dasiravno do nebes povzdiguje Rusijo, bilo mu je samo za senzacijo in za — denar. Ta misel ga je vodila, ko je napisal v svoji knjigi o jugoslovanskem kralju Aleksandru one bedaste laži, ki jih je pobral po zagrebških kavarnah in katerim so nekateri izmed nas tako gromovito ploskali. V vedno sramoto nam bo, da nismo Adamiču takoj v početku odlcazali prostora, ki mu gre, namreč, med narodnimi odpadniki najslabše vrste. Mesto tega so ga slavili kot največjega sina slovenskega naroda v Ameriki, ker se mu je posrečilo, da nas je temeljito osmešil in oblastil pred tujci. Pač čuden rod smo mi Slovani. Med tem ko drugi narodi izravnavajo svoje spore lepo med seboj, pa mi peremo svoje umazano perilo kar javno, da smrdi do neba. In vendar je diktatura v Jugoslaviji prava otroška igrača v primeri z diktaturo v Italiji ali celo v Nemčiji. Predmet Adamičevega strupenega peresa jugoslovanski kralj Aleksander, je padel, zadet od morilčeve roke. Pač se je oddahnil Adamič in vsi oni, ki so šli in še gredo za njim čez drn in strn. Po Adamičevem mnenju je sedaj prišel čas, da gre Jugoslavija “na levo,” to se pravi, da se oklene filozofije in nasilnih metod ruskega boljševizma. Toda naš narod v Jugoslaviji je preinteligen-ten, da bi to storil. Poleg tega pa je Rusija daleč, Italija pa zelo blizu in komaj čaka, da iztegne svoje grabežljive roke po tem ali onem kosu naše zemlje. In dejanje, ki ga je izvršil blazni morilec v južno-francoskem mestu, bi bil kaj ugoden povod, da Italija uresniči svoje pobožne želje. Mi vemo, da se Italiji to ne bo nikdar posrečilo, na- sprotno, da bo prišel za njo dan obračuna in plačila, kakršnega zasluži. Enako zagotavljamo Adamiču, in njegove satelite, da nas vsi napadi in vse laži ne morejo razdvojiti in da Jugoslavijo vkljub vsemu prizadevanju ne bo nikdar zajadrala v rdeče morje boljševizma. Prihajajo vesti iz vseh delov Jugoslavije, da je narod tam edin v misli, da se ohrani Jugoslavija ter da je žalovanje za umorjenim kraljem splošno in odkritosrčno. Nas to veseli, ker vemo, da je bil pokojni kralj Aleksander odkrit prijatelj jugoslovanskega naroda, da je bil vseskozi demokratičen, delaven in požrtovalen, vsikdar pripravljen deliti trpljenje s svojimi podložnimi. V svetovni vojni se je odlikoval, kakor se ni odlikoval noben drug poveljnik. Ko se je srbska vojska umikala pred 'avstrijsko, nemško in bolgarsko premočjo prek albanskih gora, je bil Aleksander vedno sredi svojih vojakov, z njimi prenašal trpljenje in težave, pač vreden potomec onih slovenskih starešin in velmož, ki so vodili svoje čete na zmagonosne pohode proti Carigradu in v globino Grčije. Po dolgih stoletjih habsburškega nasilstva je bil on prvi naš kralj, kateremu je bila blaginja jugoslovanskega naroda res pri srcu, ki se ni sramoval občevati z najzadnjim izmed svojih podložnikov in ki se je najbolje počutil med svojimi preprostimi Gorenjci. Bil je v pravem pomenu besede kralj iz naroda in za narod. In zgodovina pozna malo takih kraljev. Nas ameriške Slovence, dasiravno smo daleč od stare domovine, boli v dno duše izguba enega največjih mož Jugoslavije. Dolžnost naša je, da izrazimo naše globoko sožalje jugoslovanski kraljevi rodbini in jugoslovanskemu narodu. Spomin na pokojnega kralja naj živi vedno! MARIE PRISLAND: SLAVNOST PODRUŽNICE ŠT. 25 J ^ 1POMINSKA knjiga je romala že štirikrat [ ^ j od ene podružnice k drugi. Prvikrat je lHa§ž§l bila izročena podružnici št. 47 v Garfield Heights; drugikrat podružnici št. 17 na West Allis, nato je knjiga šla k sosednji podružnici št. 12 v Milwaukee in letos je bila izročena naši naj večji podružnici, št. 25 v Clevelandu. Naše podružnice so aktivne. V zadnji kampanji so se razen ene, odzvale vse. Po vsej pravici je tista podružnica, ki odnese prvo zmago, lahko ponosna na to, ker biti prva med prvimi, je že čast, katere se ne da kupiti, ampak le s trdim delom zaslužiti. Izročitev Spominske knjige je vedno zveza- na s slavnostjo, ki je tako pomembnemu dnevu primerna. Kakor vse prejšne podružnice, katerim je bila knjiga izročena, tako je tudi št. 25 bila dobro pripravljena za ta dan, ki se je za-vršil v naj lepši harmoniji, s krasnim programom, ter v splošno navdušenem razpoloženju članstva in publike. Svečanost je kalila le ena žalostna vest namreč, da je ravno takrat, na dan veselja, na mrtvaškem odru ležala ena izmed članic podružnice, sestra Josephine Pečjak. En dan poprej pa je bila k večnemu počitku položena druga članica, Mary Miklavž, ki bi morala sprejeti zlato broško za svojo aktivnost v zadnji kampanji. Ker te odlike ni dočakala, je bila broška izročena njeni družini. — Sorodnikom obeh članic naše sožalje. Ker bo program o izročitvi Spominske knjige, gotovo od kake druge strani podrobnejše op san, bom jaz omenila samo pomen, ki ga imajo slične slavnosti za Slovensko Žensko Zvezo. — To namreč ni slavnost samo ene podružnice, ampak je slavnost cele organizacije. Vse se zanima za kampanjo, vse težko pričakuje izida, ter končno pazi kdaj bo izročitev te visoke odlike najpridnejši podružnici. Na slavnosti so bile več ali manj vse clevelandske podružnice zastopane, druge pa so poslale svoje čestitke. S častnim številom se je odzvala domača podružnica, tako da je zmanjkalo sedežev. Kamor sem pogledala, sami prijazni in smehljajoči obrazi; vsem je odsevalo navdušenje razlic. Navzoči so bili gostje, ki načeljujejo drugim organizacijam, ali zavzemajo častna mesta v slovenskem in ameriškem javnem življenju. Takale slavnost je največja reklama za Zvezo. Stroški, katere ima Zveza pri tem, so po drugi strani po dvakrat pokriti. Na lastna ušesa sem slišala ženske, ki so rekle: “Ja, pa nisem vedela, da je ta Zveza tako imenitna, da zna kaj takega pripraviti, da ima toliko članic in je tako navdušenje. Sedaj moram pa še jaz pristopiti.” — Slišala sem tudi članice, ki se dozdaj niso preveč za Zvezo zanimale, katere pa je ta slavnost navdušila, da bodo zanaprej aktivnejše kot so bile dosedaj. Vse to je seveda Zvezi v korist. — Nato lepi govori in krasne besede, izrečene od naših vodilnih mož. Vzelo bi celo Zarjo, da bi povedala koliko vspodbudnih, zaupnih, prepričevalnih besedi je bilo izrečenih o naši mladi organizaciji. Čudile bi se, če bi znale, kaj vse se pričakuje od naše Zveze, kakšno upanje se stavi v njo, kako je organizacija povsod ugledna, vpoštevana in priljubljena. Rada bi, da bi slišale iskrene besede našega duhovnega svetovalca Rev. Slajeta, duhovnega vodja pod. št. 25, Rev. Ponikvarja. Navdušene besede poznanega slovenskega narodnjaka Mr. Antona Grdine, dalje predsednika Slovenske Dobrodelne Zveze, Mr. Frank Černeta, ali pa zavednega slovenskega sodnika Frank Lauscheta. V spominu so mi priznalne besede našega priljubljenega pevca, g. Šublja in še več drugih uglednih mož, s katerimi sem se spoznala in ki cenijo Slovensko Žensko Zvezo celo višje, kot članice same. Človek se kar ogreje med ljudmi, ki imajo zaupanje v narodno delo, ki vidijo in cenijo požrtvovalnost naših žena in imajo zaupanje v uspeh organiziranega ženstva. Ker smo vajeni zahrbtnosti in neiskrenosti, se človeku neizmerno dobro zdi, ko naleti na možatost, is- krenost in plemenitost, o kateri je že mislil, da se je preselila s tega sveta. Podružnici št. 25 ni le samo čestitati na zmagi v zadnji kampanji, ampak tudi na talentiranih članicah, katere ima. Pri programu so nastopile članice s petjem, v narodnih plesih in pri izročitvi Spominske knjige. Njih nastop je bil dovršen, prisrčen in tako ljubek, da se nam kar ni hotelo oditi iz dvorane. Program je sestavila in vodila sestra Albina Novak, ki je v takih stvareh neprekosljiva. Ko je bil izročen čarter predsednici podruž-n ce št. 10, kot druga nagrada zadnje kampanje, ga je Mrs. Milavec s ponosom sprejela in takoj naznanila, da njena podružnica v prihodnji kampanji ne bo na drugem mestu, ampak daleč spredaj in sicer že zato, ker je št. 10 bila prva, ’llllllllII III lili III IIIlllllllIIlllllllIIIIIIIMIllllllllII Hill III IIIlllllllili III III Milili II IIIlllllllliliIIIIIIMI 'im hi n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii hi luninimi minili m n iiiiiiiiiiiiiiiii n imiiiiitiiii m mini n imun ZAHVALA Ker sem bila za časa mojega obiska v Clevelandu deležna nepričakovane ljubeznivosti in gostoljubnosti, se čutim dolžno izreči javno zahvalo sledečim: Podružnici št. 25 za prisrčen sprejem in poklonjeni spominek. Dalje sem zahvalo dolžna za izkazana naklonjenost in gostoljubnost: Odbornicam podružnic št. 25 in 10; Mr. in Mrs. Anton Grdina; Mr. in Mrs. Smoli le; uredništvu Ameriške Domovine; Mr. in || Mrs. Rojtz in hčerki; Mr. in Mrs. Plevnik; H Mr. in Mrs. Zakrajšek; Mr. in Mrs. Marinko; || Mrs. Makovec; Mrs. Longar, ter sestri ured- il nici, ki mi je bila ves čas mojega obiska prijazna spremljevalka. Vsem skupaj najtoplejša zahvala. Upam samo to, da bom kdaj imela, priliko vam vsaj delno povrniti vašo ljubeznivost. Kadar potujete po Wisconsi-nu, ne pozabite mi napraviti veselje z vašim obiskom. Hvaležne pozdrave, MARIE PRISLAND. iiiiiiiiimmmmmmiimiimiimmiiiiiiimimiii ki se je v clevelandski okolici ustanovila in se že radi tega “šika,” da enkrat dobi Spominsko knjigo. Tajnica podružnice št. 25, sestra Otoničar, je bila zelo vesela res krasno izdelanega prstana s zvezinim znakom, katerega je prejela kot prva zmagovalka v kampanji. Tudi tajnica podružnice št. 10, sestra Sušel, je bila zadovoljna z drugo nagrado (ček za $5.00); videla pa sem, kako je po strani pogledala na prst Mrs. Otoničar in sta-v.m, da je v srcu sklenila: “drugo leto pa jaz dobim ravno tak prstan!” Kaj ne, da ste tako mislili, Mrs. Sušel? Zlate broške je odlikovanim članicam podružnice št. 25 in št. 10 izročila druga gl. podpredsednica sestra Barbara Kramer, ki je za to slavnost prispela iz daljne Kalifornije in ki nas je vse s svojim obiskom presenetila. Z zlato broško je bila odlikovana tudi sestra urednica, ki je s svojim praktičnim urejevanjem Zarje, gotovo privabila več kot pet članic v Zvezo. V Clevelandu so me vprašali, kdaj zopet pridem. Rekla sem, da takrat, kadar katera w-med podružnic doseže tisoč članic. Takoj se oglasi Mrs. Otoničar in pove, če razpišemo kampanjo, jih bo podružnica št. 25 v dveh mesecih imela tisoč. To je pa korajža, kaj ? Prav zelo me je veselilo, ko sem se sestala z nekaterimi odbornicami in članicami clevelandskih in sosednih podružnic, ki so na slavnost prihitele. Bila je lepa udeležba članic iz Loraina, Girarda, West Park, Garfield Heights, Nottingham, Newburgh, Euclid, Noble in Collinwood. Hvaležna sem jim, ker so same prišle do mene, ker bi jaz nikakor ne mogla vseh obiskati radi prevelike razdalje. Obiskala sem uradnice podružnice št. 25 in podružnice št. 10, kjer mi je bilo predloženih nekaj zapletenih slučajev. Drugih uradnih obiskov nisem napravila, ker vseh ni bilo mogoče posetiti, če bi pa obiskala samo nekatere, bi morda ostalim ne bilo prav. Glede podružnice št. 10, naj rečem to, da me je zelo veselilo videti lep red in složnost, ki pri tej podružnici sedaj prevladuje, kar je zasluga odbornic in članic, ki vedo da le v slogi je moč in napredek. Obisk v Clevelandu, kjer sem videla toliko navdušenja, tako nesebično delo in požrtvovalnost, zaupanje in zanimanje za našo žensko stvar, me je znova prepričal in utrdil v veri, da je bila ustanovitev Slovenske Ženske Zveze zelo potrebna. Spoznala sem, da ni nobena žrtev prevelika, nobena borba pretežavna, samo da koristi skupni ideji, ki bo rasla, se razcvitala in uspevala, dokler bo živela slovenska žena in dekle na svobodnih ameriških tleh. MARY BESAL: GOSPODINJSTVO -STANOVANJE 1TANOVANJE naj bo kolikor mogoče pre-_____ prosto in le z najpotrebnejšo opravo oprem-llill ljeno, kajti čim manj je reči v sobi, tem lažje in hitreje se lahko pospravi in očedi. Stanovanje bodi zdravo, to je zračno, suho, svetlo in dovolj prostorno. Nato mora gledati posebno gospodinja, katera si stanovanje izbira. Zračno je stanovanje, ako ima kolikor mogoče prosto lego na vzvišenem kraju ter se da zračiti s tem, da se odpro vrata in okna, ali pa še celo s posebno prezračevalno napravo. Nova, nanovo pobeljena stanovanja ter ona po kletih niso suha, ampak vlažna in zato zdravju jako škodljiva. Stanovanje je svetlo če ima dovolj primerno velikih oken, zlasti proti jugu. Za zdravje je neobhodno potrebno dovolj prostorno stanovanje, to je, stanovanje, ki je obširno in ne prenapolnjeno z ljudmi in opravo. Pri izbiranju stanovanja naj ne bo gospodinja preveč varčna, kajti od stanovanja je odvisno zdravje družine. Ponavadi ima vsako večje stanovanje po več prostorov, kakor razne sobe, kuhinja, shramba, klet, vežo in podstrešje. 1. Sobe in pohištvo Stanovalna soba, kako bodi urejena? V sobi stoji miza s stoli, ki je dovolj velika za vso družino. Ako ima miza miznico, naj bo v njej mizni prt, posodica za sol in namizno orodje. Po stenah naj vise podobe. Najbolj pri- merna je pač poleg križa podoba “zadnje večerje.” Ta naj vzbuja vsem, ki pridejo k mizi, čuvstvo pobožnosti in hvaležnosti. V sobi za stanovanje je navadno tudi peč. Poleg velike mize je treba tudi manjše, tako-zvane šivalne mize. V posebnem predalčku naj bodo ondi shranjene različne potrebne reči, kakor: igle, naprstniki, škarje, nožki, klopčič volne, sukanec, gumbi ,itd. Nadalje bodi v predalčku shranjen jerbašček z volno in z iglami za pletenje. Še enega jerbašč-ka je treba, kjer se shranijo platnene, volnene in suknene krpice, ker se tudi ta dajo dobro porabiti. Ako ima miza več predalov, jih bo gospodinja znala odločiti za to ali ono stvar. Predali naj bodo zaklenjeni. Lepa soba ali soba za goste. V tej sobi je navadno najlepše pohištvo. V take sobe gospodinje rade denejo stvari, ki so jih dobile v dar pri poroki itd. Stene so okrašene z lepimi podobami in z zrcalom. V taki sobi se nahaja navadno omara za knjige z domačo knjižnico. Okna zagrinjajo lepa zagrinjala. Pridna, varčna gospodinja ne bo skrbela preveč za hišni blesk, pač pa za red in snago. Spalnica. Spalnica naj bo kolikor mogoče na zračnem in solnčnem kraju, nikoli ne blizu mokrih prostorov, na primer: kleti. Tudi močno dehteče rastline ni zdravo imeti v spalnici. Ni res, kar menijo nekateri, da je za spalnico dobra vsaka luknja. Spalnica tudi ne sme biti prenapolnjena z ljudmi. Perilo na postelji mora biti vedno snažno, postelja podnevi lepo pogrnjena. Spalnica naj bo okrašena s sv. razpelom, na eni strani postelje naj visi Marijina slika, na drugi pa podoba angela varuha. Pri vratih bodi kropilnik z blagoslovljeno vodo. Spalnica se mora prezračiti vsak dan, najbolje precej zjutraj, ko se pospravlja. Poleti ob lepem solnčnem dnevu je okno lahko ves dan odprto, pozimi ob hudem mrazu zadostuje eno uro. GALENUS: ZDRAVNIŠKI NASVETI Prehrana ali dijeta NOGO smo že brali in slišali o prehrani ali dijeti, to je o raznih jedilih, katera so priporočljiva za zdravega ali bolnega človeka. Vsi vemo, da moramo jesti različne jestvine v gotovem pravem razmerju, da si ohranimo zdravje. Ob samem kruhu in vodi bi ne mogli dolgo živeti; prav tako ne, če bi vživali le tolščo ali le sočivje in sadje. Hrana mora biti mešana, kar ljudem že nekak prirojen nagon sam pokaže. Najbolj nas zadovolji kosilo, če sestoji recimo iz koščka mesa, iz gotovih prikuh in peciva. Zaželimo si včasih tudi jajc in sira, o mleku pa vemo, da je skoro najpopolnejša hrana, ker vsebuje vse sestavine drugih jestvin. Čeravno se nam morda zdi, da nam ni potreben še poseben pouk, kaj in kako naj jemo, rtazen o posebnih primerih bolezni, vendar sel prav lahko zmotimo in ne vživamo hrane, ki je najboljša za vsakega posameznika izmed nas. Včasih je kaka jestvina dobra jed za enega, a je strup za drugega. Ali pa ne vžijemo zadostne množine ene ali pa pojemo preveč druge. Sedanja depresija je pokazala, kako važno je imeti ne le zadostno pač pa tudi pravilno hrano. Človek lahko malo je in nekoliko shujša, pa je končno telesno zdrav. Lahko pa ima precej živeža, pa je od neprave hrane bolan. Pelagra je bolezen, ki je bila od nekdaj epidemična (stalna) po mnogih južnih državah med črnci in revnimi belimi prebivalci; mnogo primerov so našli v Italiji. Dokazano je, da je pelagra v prvi vrsti posledica pomanjkanja beljakovine (albumin), kakršno dolbimo v mesu, v jajcah, ribah itd. V južnih državah se veliko ljudi preživlja skoro edino s koruzno moko; prav tako v Italiji, kjer je polenta in nekoliko slanine redna hrana. Zadnja leta se je pokazala pelagra že po severnih mestih; reveži so živeli ob samem kruhu in morda ob slabi juhi ali ob kavi dan za dnevom; zboleli so za pelagro. Ta bolezen pokaže znake po celem telesu. Bolnik ne sme na solnce; ga takoj opeče. Ustnice in jezik so mu rdeče; koža, zlasti na izpostavljenih udih, kakor so roke do komolca, je tanka, rjava in zgrbančena. Bolnik pogostokrat pride ob pravo pamet, je slaboten, trebuh mu oteče, ker dobi vodenico. Celo med našimi ljudmi sem zadnja leta videl več primerov; nekateri so bili v hudem stanju. Veliko revnih ljudi pa trpi na lahki pelagri, kakršno še najboljša zdravnikova preiskava težko dožene. Zdravilo zoper pelagro je v prvi vrsti meso, jajca in mleko. Vživanje kvasa (yeast) pospeši ozdravljenje. Res je mleko najbolj popolna hrana, vendar bi bilo veliko dojenčkov ob prekuhanem ali pa-steuriziranem mleku umrlo vsled skorbuta. Zato zdaj dajemo vsem dojenčkom, bodisi da so pri prsih ali umetno hranjeni s kravjim mlekom, sveže sokove sadežev, iz oranže ali paradižnika. Skorbut (scurvy) je bila še pred par sto leti prava kuga za mornarje na dolgih vožnjah na počasnih jadrnicah. Na nekaterih raziskovalnih ladjah je polovico moštva umrlo sredi morja, preden so dospeli do kopne zemlje. Izpadli so jim zobje, krvaveli so iz ust, dobili so grižo. Neki angleški zdravnik je slučajno našel pravi vzrok skorbuta: pomanjkanje svežih jedi zlasti sadja. Saj so jedli večinoma kruh in nasoljeno suho meso. Ko hitro so si mornarji preskrbeli z lemonami in drugim sadjem, je skorbut izginil iz ladij. Na letil sem v svoji praksi ne le na otroke, pač pa na več odraslih rojakov, ki so kazali znake pravega skorbuta: majali so se jim zobje, ki niso bili gnili in pokvarjeni. Dlesna so jim bila rdeča in so krvavela. Vživanje sadja, par oranž na dan, jih je ozdravil ob dveh tednih. Bravcem je bržkone znana takozvana “angleška bolezen” ali rahitis (rickets). Videli smo otroke s skrivljenimi nogami, z veliko glavo, ozkimi prsi, na katerih so se poznali otekline reber v bližini prsne kosti, takozvan “paternoster.” Otrok je slaboten, se rad poti zlasti na čelu, težko prebava in pogostokrat trpi na kratkih krčih (convulsions). Če bolezen dlje traja, se pojavijo še drugi znaki: slabi zobje, grba zapeka, črevesni katar, pleša. Za preprečenje in zdravljenje te bolezni dajemo otrokom, zlasti po zimi, ribje olje, ki vsebuje vitamin D, poleti jih izpostavljamo nage na solncu. Uporabljajo se lahko pozimi ali poleti umetne solnčne luči (quartz mercury lamp, M carbon arc lamp). V šestih tednih se ponavadi rahitis ozdravi. Včasih običajna hrana ne vsebuje dovolj za pravo telesno preosnovo potrebnih minerali j. Moramo jih pridati hrani, da otrok ali odrasel vživa pravo zdravje. Dobimo otroke, včasih že dojenčke, ki že po naravi ne morejo prenesti mleka. Občutljivi so za albumin, ki se nahaja v mleku; bljujejo, dobijo izpuščaje na životu (milk eczema), so podvrženi driski. Seveda moramo take otroke zrediti brez mleka. Mleko je pa glavna zaloga apnenca, katerega zlasti otrok potrebuje pri razvoju kosti in zob ter sploh za normalno preosnovo. Otrok, kateremu primanjkuje apnenca v hrani, je močno razdražljiv, strašljiv in slaboten. Ponoči kriči v spanju ali skoči pokoncu pri vsakem hujšem ropotu. Takemu otroku je treba dajati apnenec (calcium) dnevno v obliki tablet ali praška (calcium lactate, calcium gluconate itd.). Priporočljivo je seveda, da naj zdravnik določi zdravilo in količino. Zanimivo je opazovati takega otroka, kako spremeni v kratkem svoj značaj: prej boječ in čemeren, se umiri, dostikrat se lažje uči in je pripravljen se udeleževati iger z drugimi otroki. Za slabokrvne otroke in odrasle priporočamo vživanje železnih preparatov v raznih oblikah, tabletah ali v tekočini. Za otroke je dobro pridati majhne količine joda (iodine), da preprečimo poznejši razvoj golše, zlasti če žive ob velikih mi-šiganskih jezerih. (Syrup of Iiodide Iron je primeren lek). DANILA: VLJUDNOST—LEPO VEDENJE LJUDNOST je čednost, ki jo večina nas pričakuje od svojega bližnjega. Toda pomnimo, da z vljudnostjo lajšamo in slajšamo življenje sebi in drugim in zato mora izvirati iz naše notranjosti. Posebno ljubezniva vljudnost je tisti čar, tisti mik, ki nam družabno življenje oplemeni, kultivira in nam napravi ljubega in prijetnega. Koliko laglje je otrokom in odraslim ubogati, če je zapoved ali prepoved vljudna in prijazno izrečena. Seveda, vljudnost ne sme biti samo zunanja prijaznost. Izvirati mora v istih globinah, kot ljubezen in dobrohotnost. Resnica je, da ne moremo imeti vse ljudi enako radi, in ne čutimo do vseh iste prisrčnosti, toda dobrohotnost ni tako nemogoča, kakor se nam zdi na prvi pogled; treba je namreč malo dobre volje in človek marsikaj doseže in premaga. Ako bi pri nas bilo več vljudnosti, bi bilo življenje marsikdaj bolj prijetno, v marsičem pa manj grenko. Vljudnost, ki zahteva neprestano samopre-magovanje je torej stalna vaja ljubezni do bližnjega. Pri vzgoji otrok je zelo važno, da jih že od malega navadimo vljudnosti. Navaditi jih moramo, da se za vsako stvar zahvalijo; da se ne prepirajo med seboj in sošolci; da se nikomur ne posmehujejo; da ne gledajo drugih neprijazno; da se lepo obnašajo in da so zmerni pri jedi. Dobro je, da že otrokom preide v meso in kri zlato pravilo: “Vse, kar hočete, da store ljudje vam, storite tudi vi njim!” Ljubezen do bližnjega mora biti globoko zasidrana v srcu vsakega kristjana! Pri vseh narodih je navada pozdravljati svojega bližnjega, ker s pozdravom izražamo svoje spoštovanje do njega. Zato nikdar ne spustimo prilike pozdraviti svojega prijatelja, znanca ali sorodnika. Dobra navada je, da človek nikdar ne čaka, da bi ga drugi prvo pozdravili, temveč takoj ob vsaki priliki kar sam od sebe odda svoj pozdrav. Kolikokrat bi si prihranili jezo in nezadovoljstvo, ako bi se navadili pozdravljati svoje prijatelje, znance ali sorodnike brez, da bi čakali prvo pozdrava od njih. Olikan človek se glede pozdravljanja nikdar ne drži nazaj, marveč je uslužen s pozdravi in rad in hitro pozdravi. Odzdraviti je sploh dolžnost vsakega, toda prvi pozdraviti, to je lepa čednost. Ako si ravno v razgovoru in gre kdo mimo, ki ga hočeš pozdraviti, prekini za trenutek razgovor in prijazno pozdravi. Kadar greš mimo hiše znancev ali dobrih prijateljev, poglej proti hiši in ako vidiš, da je kdo zunaj ali pri oknu, pozdravi s tihim poklonom. Lepa navada je tudi, ako s pozdravom združiš tudi ime z naslovom, kakor na primer: Dober dan, Mrs. Rojc; hello, Mr. Zupan; Bog živi, gospod župnik, itd. Pozdrav ima veliko več pomena in dobrega utiša, ako je oddan na ta način. In ker se ne rabi skoraj nič več časa ali truda od naše strani, zato bodimo kolikor mogoče vljudni s pozdravi. Ta pot je ena izmed onih, ki nas vodi do vljudnega in lepega vedenja, zato se je poslužimo in naše družabno življenje bo ljubo in prijetno. U. A.: ZAHVALNI DAN V četrtek dne 29. novembra je Zahvalni dan. postavni praznik v Zedinjenih državah. To je en dan v letu, kateri je določen po postavi, da se Bogu zahvalimo za vse darove, ki - jih prejmemo vsaki dan od Njega. Zato drage sestre, sedaj ko se nam bliža ta pomembni praznik, ustavimo se za nekaj časa in razmišljujmo nekoliko o dobrotah in blagoslovih, katerih smo bile deležne v tem letu. Lahko rečemo, da ako bi me v svojih srcih gojile pravi pomen hvaležnosti, potem bi bil za nas vsaki dan v letu dan zahvale Bogu. Gotovo ni na svetu človeka, ki bi imel vse kar si poželi. Vsak izmed nas mora nekaj žrtvovati za Boga, zato ne hrepenimo preveč po tisti sreči, ki je mila enim in ne drugim. Ravno to hrepenenje po sreči na tem svetu nam mnogokrat greni življenje in povzroča marsikatero ne-priliko, ki bi se je lahko izognili, ako bi se zadovoljili in potrpeli s življenjem kakoršno nam je bilo odločeno. Človek je že tako ustvarjen, da vedno koprni po ciljih in stvarih, do katerih je težko priti in v velikih slučajih skoraj nemogoče. S tem prizadevanjem si nakopamo mnogo skrbi in včasih tudi bridkosti. Toda pomislimo nekoliko ob tem času, kaj bi bilo bolj pravično od nas, kakor da vsaka izmed nas sklone svojo glavo in se zahvali Bogu za svoje življenje, svoje zdravje ter za dobrote, katere lahko dosežemo. Ni je članice v naši sredi, da bi se ne imela za kaj zahvaliti. Kaj je bolj dopadljivo Bogu, ka-kor skromnost in poštenost na tem svetu ter da smo pripravljene druga drugi pomagati v pomanjkanju. V teh resnih časih se je naselila bleda beda v marsikatero družino. V naj večjih slučajih je krivo sedanje brezdelje. Zato, drage sestre, bodimo dobrosrčne v teh časih in poskrbimo za naše bedne članice in njih družine in jim napolnimo košarico jestvin in ako mogoče tudi kaj obleke in jih razveselimo vsaj na Zahvalni dan, da se bodo vsaj na ta dan pošteno najedli. Povsod je še zadosti članic, ki radevolje prispevajo v takih slučajih tako, da ne bi bilo potreba kršiti društvene blagajne. Ali ne bi bilo primerno, da bi na novemberski seji pri vsaki podružnici razmotrivale nekoliko o temu priporočilu? Lahko se na seji imenuje odbor, ki bi vzel to nalogo in jo po svoji najboljši previdnosti izpeljal. Premislimo koliko veselja bi to bilo za one, ki so v potrebi ,in za nas, ki jim lahko pomagamo. S tem dobrim delom bi se zkazale hvaležne Bogu in obenem zbudili hvaležno čuvstvo potrebnim. Storimo torej vsaka po svoji najboljši moči, da bomo letošnji Zahvalni dan obhajale kolikor mogoče svečano. ANGELA BEGG, D. C.: GOJIMO DRUŽABNOST Lepa jesen se poslavlja od nas, ter nas izroča hladnejšemu vremenu. Skoro so že vse posode za shrambo sočivja in sadja za zimsko prehrano napolnjene, in me se bomo pa oddahnile od tega napornega in vztrajnega dela z zadovoljstvom, da je zopet nekaj preskrbljenega za zimo. Spet se bomo zavijale v gorke obleke in držale v hišah, kjer mraz do nas ne more. Toda družabnost si bomo držale vseeno z našimi sejami in sestanki bodisi zabavnimi ali podučnimi. Zveza nas bo držala skupaj in nas vspodbujala na prijateljstvo in skupnost. Marsi-kako veselo urico si bomo priredile z lepimi zabavami ter tako imele skupen užitek. Odmev lepih dramatičnih iger se bo glasil od vseh strani, kjer se naše žene in dekleta zanimajo za te vrste razvedrilo in izobrazbo. In kako blagodejno vpliva v resnici lepo prirejena drama na gledalce in občinstvu sploh, ako je prirejena, da poleg materijalne koristi da tudi duševno. Zraven nam te vrste delo da dosti opravka s šivanjem in ročnimi deli sploh, tako, da nam ne pusti dosti prostega časa. Pri tem celo pozabimo na naše vsakdanje križe in težave, ki se nam uriva j o vsak dan, in se jih tako na lep način odkri-žamo. Zraven nam te vrste delo da dosti opravka s bra naprava svoje težkoče, tako ima tudi naše gibanje svoje nasprotstvo ponekod. Toda vztrajnost je še povsod zmagala in zamore tudi tu pokazati, da Zveza je ustanovljena z namenom, nikjer ne škodovati, ampak povsod koristiti skupnemu napredku našega ženstva in slovenski javnosti v splošnem. Zato pa naj bo Slovenska ženska Zveza v vsaki naselbini zapisana z zlatimi črkami in namesto težkoč, naj se ji izkazuje ugled in spoštovanje. FINANČNO POROČILO DOHODKI: S. Ž. Z. ZA MESEC SEPTEMBER 1934 Št. Podružnica Mesečnina Pristopnina Razno Zarja Skupaj Št. članic 1 Sheboygan, Wis $ 11.60 —.— —.— $ 17.40 $ 29.00 116 2 Chicago, 111 10.70 —.— —.— 16.15 26.85 108 3 Pueblo, Colo 21.90 $ 1.50 —.— 32.85 56.25 219 4 Oregon City, Ore 3.80 —.— —.— 5.80 9.60 39 5 Indianapolis, Ind Barberton, O 9.40 .75 —.— 14.10 24.25 94 6 10.50 —.— —.— 15.75 26.25 105 7 Forest City, Pa 8.50 .75 —.— 12.75 22.00 85 8 Steelton, Pa 4.80 —.— —.— 7.20 12.00 48 9 Detroit, Mich Collinwood, O 6.40 .75 —.— 9.85 17.00 65 10 43.00 .75 —.— 64.70 108.45 431 12 Milwaukee, Wis 29.60 —.— —.— 44.40 74.00 296 13 San Francisco, Cal 11.30 —.— —.— 16.95 28.25 113 14 Nottingham, 0 28.90 —.— —.— 43.35 72.25 285 15 Newburg, 0 12.60 —.— —.— 19.00 31.60 114 16 South Chicago, 111 7.90 —.— —.— 11.85 19.75 79 17 West Allis, Wis 21.50 1.50 —.— 32.25 55.25 211 18 Cleveland, O 7.00 —.— —.— 10.50 17.50 70 19 Eveleth, Minn 6.30 —.— —.— 9.75 16.05 66 20 Joliet, 111 30.10 .75 —.— 45.65 76.50 306 21 Cleveland, O 6.80 —.— —.— 10.30 17.10 68 22 Bradley, III 2.00 —.— —.— 3.00 5.00 20 23 Elv, Minn 19.80 —.— —.— 29.70 49.50 198 24 La Salle, 111 11.00 .75 —.— 16.80 28.55 113 25 Cleveland, O 70.30 1.50 —.— 106.05 177.85 705 26 Pittsburgh, Pa 10.80 —.— —.— 16.20 27.00 108 27 North Braddock, Pa 5.70 —.— —.— 8.65 14.35 58 28 Calumet, Mich 9.00 —.— —.— 13.50 22.50 90 29 Broundale, Pa 2.10 —.— —.— 3.15 5.25 21 30 Aurora, 111 Gilbert, Minn 1.20 —.— —.— 1.90 3.10 13 31 6.40 —.— —.— 9.60 16.00 49 32 Euclid, 0 12.80 —.— $ .25 19.20 32.25 128 33 New Duluth, Minn 3.60 .75 —.— 5.50 9.85 37 34 Soudan, Minn 1.40 —.— —.— 2.50 3.90 18 35 Aurora, Minn 4.10 —.— —.— 6.35 10.45 42 36 McKinley, Minn .... 4.30 .75 —.— 6.45 11.50 45 37 Greaney, Minn 1.90 —.— —.— 2.85 4.75 19 38 Chisholm, Minn 14.20 —.— —.— 21.70 35.90 146 39 Biwabik, Minn 3.50 —.— —.— 5.35 8.85 36 40 Lorain, 0 Cleveland, O 5.70 —.— —.— 8.85 14.55 58 41 23.60 1.50 —.— 35.40 60.50 237 42 Maple Heights, 0 3.60 —.— —.— 5.40 9.00 36 43 Milwaukee, Wis 8.70 —.— —.— 13.05 21.75 87 45 Portland, Ore 2.50 —.— —.— 3.75 6.25 25 46 St. Louis, Mo 3.20 —.— .50 4.80 8.50 32 47 Garfield Heights, 0 9.20 1.50 —.— 13.80 24.50 92 48 Buhl, Minn 1.70 —.— —.— 2.55 4.25 15 49 Noble, 0 9.20 —.— 13.80 23.00 92 50 Cleveland, O 6.40 .75 —.— 9.60 16.75 64 51 Kenmore, 0 1.90 —.— —.— 2.85 4.75 17 52 Kitzville, Minn 4.30 —.— —.— 6.45 10.75 43 53 Brooklyn, 0 3.20 —.— —.— 4.80 8.00 32 54 Warren, 0 2.50 —.— —.— 3.75 6.25 25 55 Girard, O 4.00 —.— —.— 6.00 10.00 40 56 Hibbing, Minn 11.20 4.50 —.— 16.80 32.50 112 57 2.80 4.20 4.20 7.00 28 28 58 Portland, Ore 2.80 # 7.00 59 Burgettstown, Pa 1.90 —.— —.— 2.85 4.75 19 Skupaj $585.10 $18.75 $ .75 $881.90 $1,486.50 5846 Dodatne obresti od vpoklicanih bondov ($2,000) Redne obresti od Treasury bondov ($3,000)... SKUPNI DOHODKI STROŠKI: Za umrlo Barbi Hrovat, podr. št. 24 (roj. 2. dec. 1878, prist. 3. jan. 1932, umrla 7. sept. 1934) Ameriška Domovina, za tiskanje in razpošiljanje septemberske Zarje .................................... Znamke za pošiljanje Zarje............................................................................. Raznašanje in pošta septemberske Zarje v Clevelandu.................................................... Ameriška Domovina, 500 kuvert s znamkami, za glavno predsednico ....................................... Prva in druga nagrada v zadnji kampanji................................................................ W. A. Pfister, broške in prstan v zadnji kampanji...................................................... Mr. Frank J. Jones, na račun za inkorporiranje Zveze................................................... Zavarovalnina bondov ($5,000) poslana v Washington za registriranje ................................... Dodatni kovinski predali za imenik (kartice)........................................................... 3,000 kartic za imenik (brez tiska).................................................................... .$ 50.00 . 239.65 8.86 30.00 19.75 7.50 96.60 300.00 7.50 6.50 4.20 Papir in druge pisarniške potrebščine.......................................................................................... 7.92 Telegram, registriranje pisem in ekspress za večje pošiljatve............................................................ 1.38 Znamke za glavni urad......................................................................................................... 8.00 Uradna soba .................................................................................................................. 10.00 Federalni davek na čeke, in strošek za izmenjavo v septembru.............................................................82 Uradne plače (gl. predsednica $25, urednica $50, gl. tajnica $60) .................................................... 135.00 SKUPNI STROŠKI V SEPTEMBRU.................................................... $933.68 Bilanca v blagajni 31. avgusta 1934...............................................$40,050.76 Dohodki v septembru 1934.............................................................. 1,558.25 Skupaj ..........................................................................$41,609.01 Stroški v septembru 1934................................................................ 933.68 Preostanek v blagajni 30. septembra 1934......................................$40,675.33 NOVE ČLANICE V MESECU SEPTEMBRU 1934 Podr. Ime nove članice Ime agitatorice Podr. Ime nove članice Ime agitatorice 3 Krall Angela Frances Raspet 36 Larich Mary Amalia Tahija 3 Novak Mary » »» 41 , Novlan Anna Anastazija Husta 5 Qualiza Ida , Mary Qualiza 41 Tomazic Anna Anna Prisel 7 Strekelj Agnes Anna Kameen 47 Rusjan Mary Mary Železnik 9 Ursic Frances Katherine Kotzian 47 Zadnik Jennie >> J» 10 Malečkar Marion Mary Malečkar 50 Jeglich Josephine . Josephine Zakrajšek 17 Osojnicki Annie Josephine Schlossar 56 Chihoratich Angeline Ursula Zajc 17 Hrlevich Mary Theresa Zajc 56 Klobučar Mary >» » 20 Sega Mary Miss Mary Kunstek 56 Milinovic Katherine ” ” 24 Dornik Mary Mary Ambrose 56 Phillips Mary » >» 25 Orehek Jennie Mary Otoničar 56. Versich Helen » »* 25 Stirn Louise Mary Simončič 56 Zuvela Mary »* » 33 Brula Dorothy C. Katherine Brula Josephine Kačič, gl. tajnica. Št. 1, Sheboygan, Wis. — Sporočati moram, da sem bila prav vesela na zadnji seji, ko vas je bilo navzočih tako lepo število. Le tako naprej, drage sestre! S skupnim sodelovanjem bomo veliko lahko koristili svoji podružnici. Saj enkrat na mesec si vsaka lahko odloči, da pride na sejo. Naj povem vsem, ki ste bile odsotne, da je bila naša zadnja seja zelo zanimiva. Slišale smo veliko lepega, ker je bila med nami naša druga glavna podpredsednica, sestra Kramer iz Californije. Pripovedovale so ona in naša glavna predsednica, kako lepo so bile sprejete v Clevelandu in kako na krasen način je bila izročena Spominska knjiga št. 25. Bilo je kar lepo za poslušat. Potem je bila navzoča tudi glavna uradnica, sestra Yurchich. Iz Milwaukee so bile med nami sestri Kopach, Mesarich in Žužek, ki so nam povedale kako se imajo pri št. 12. Rekle so, da so z vsem zadovoljne, samo po Spominski knjigi jim je žal. Sestra Kopach se je izrazila, da bi me dobile Knjigo. Da bi Vas vsaj Bog uslišal! Na sejo so prišli tudi naš č. g. župnik Rev. Ardas, ki so nas pozdravili in navduševali v lepih besedah za S2Z. Isto lepo nam je govorila naša spoštovana glavna predsednica, sestra Marie Prisland. Vsem skupaj izrekamo kar najlepšo zahvalo za poset in lepe besede. Bog vas živi! Bolni sta sestri Merver in Razbor-nik. Želimo jim ljubo zdravje ter da bi kmalu prišle na sejo. Pozdrav vsem skupaj! Theresa Zagožen, predsednica. Št. 2, Chicago, 111. — Naša zadnja seja je bila prav dobro obiskana kar znači, da se naše članice zavedajo svojih dolžnosti. Le pridite prav vse k sejam, vsaj sedaj ni ne vročine in ne piknikov. Sklenile smo, da priredimo Bunco party. V ta namen nam je naša blagajničarka ponudila njene gostilniške prostore, zakar se ji že sedaj prisrčno zahvaljujemo. Bunco party se ho vršil v torek večer dne 20. novembra ob sedmi uri v gostilni sestre Mary Tomažin na 1903 W. Cermak Rd. Zato vas prosim drage sestre, katerim razmere dopuščajo, da bi prinesle kak dobitek. Dobitke lahko prinesete na dom sestre Tomažin ali pa na prihodnjo sejo dne 1. novembra. Vstopnice ne bom pošiljala na dom, ampak pridite vse na sejo in jih bostel tam dobile. Lahko se oglasite tudi pri meni na domu, katera bi jih želela kaj razprodati. Uspeh bo toliko lepši, ako se boste vse odzvale. Pred par tedni se je nahajala v našem mestu druga glavna podpredsednica, sestra Barbara* Kramer, ki se je pripeljala tam iz daljne zlate Californije na proslavo št. 25 v Cleveland ob priliki izročitve Spominske knjige, katero si je pridobila podružnica v počast njih pridnosti, ker so pridobile največ novih članic v zadnji kampanji. Sprejmite tudi naše čestitke, slavna podružnica clevelandska! Torej sestra Kramer, izrekamo Vam našo zahvalo za obisk in lepe pripovedke, katere sem si precej dobro zapomnila! Ponovno vabim vse naše članice, da pridete na prihodnjo sejo in na bunco party pa pripeljite vse, kar leze ino gre! Vas vse prav lepo pozdravljam, Annie Frank, tajnica. Št. 3, Pueblo, Colo. — Najprvo se moram zahvaliti vsem sestram, katere so tako pridno pomagale pri card party in kino party dne 9. septembra. Posebna hvala vsem onim, ki ste šle nabirati grocerije in prodajale tikete, ker to delo ni bilo baš prijetno. Ponosna sem na naše članice, ki tako rade sodelujejo v vseh ozirih. Ko sem prejela dodatne prošnje iz glavnega urada za izpolniti po članicah, sem jih takoj razdelila nekaterim sestram ter jim naročila kam naj gredo in na ta način je bilo delo hitro dovršeno. Škoda, da niso tako storile tudi pri drugih podružnicah; ako bi, potem bi bile gotove že vse listine v glavnem uradu. Toda po zadnjem poročilu glavne tajnice, nima še vseh listin na rokah. Pohvaliti se moramo, da je bila naša podružnica ena izmed prvih, ki je dobila nove izkaznice, katere sem razdelila nai zadnji seji. Vse, ki niste prišle na sejo, jih dobite prihodnji mesec na seji. Pridite v velikem številu na sejo, ker to je dolžnost vsake članice brez izgovorov in prihranile boste tajnici veliko sitnosti. Posebno one, ki dolgujete na mesečnini, prosim, da pridete na sejo poravnati zn ostalo, ker naša blagajna ni zadosti močna, da bi mogle preveč zakladati. Seja se prične ob sedmih zvečer, in po vsaki seji imamo prijazno zabavo, da se skupno poveselimo vsaj enkrat na mesec. Veliko vas je, ki prihajate redno vsaki mesec, ampak lepše bi bilo, ako bi nas bilo še več, saj dvorana je dosti velika za vse naše članice. Naznanjam vam, da sta se poročili dve naši članici. Daniella Petkovšek se je poročila 7. oktobra in se je selila v solnčno Californijo. Anna Mau-sar se je poročila pa 14. oktobra. Pristopili sta v SŽZ avgusta, 1934. Želimo jima mnogo sreče v novem stanu! Sporočam vam tudi, da bo naš prihodnji Kino party dne 18. novembra ob sedmih zvečer. Imamo še veliko stvari od zadnje prireditve, zato vas prosimo, da pridete v polnem številu in pripeljete tudi svoje prijatelje. Pridite tudi vsi oni, ki živite po farmah, ker sedaj nimate več toliko dela in ste potrebni nekoliko razvedrila in zabave. Po igranju se bo vršil ples. Kdaj pa pridemo do tistih 6000 članic? Iz zadnjega poročila smo uvide- li, da nas je zopet nekaj manj. Po tem takim ne pridemo do zaželje-r.ega števila. Treba bo drugače rokave zavihati ter iti na delo, da se pomakne število naprej. Kaj ne, Mrs. Prisland? Pozdrav vsem članicam S2Z! Frances Raspet, tajnica. št. 4, Oregon City, Ore. — Naj po pravici povem, da sem bila na zadnji seji dne 7. oktobra zelo vesela. Udeležba ni bila velika, ampak luštno je bilo pa že tako, da ne morem pozabiti. Bilo je smeha na koše. Vsaka po vrsti je imela nekaj veselega za povedati. Nekaj posebno smešno je pa povedala sestra blagajničarka. Vsi obrazi so se topili v smehu. Pripetilo se je tudi nekaj novega. Že skozi sedem let se udeležujem sej in ta je bila prva seja kar pomnim, da se je vsaka odzvala s kvodrom, ko je bilo klicano njeno ime. Bile smo vse veselo presenečene. Zato vas sedaj prosim, drage sestre, poprimite se te lepe čednosti in tako delajmo vsak mesec od sedaj naprej in bomo vse zadovoljne. Potem bo gotovo tudi vedno luštno pri sejah. Novemberska seja se bo vršila pri sestri Plantan; decemberska seja pa pri sestri Brezar. Lepe pozdrave celokupnemu članstvu S2Z! Mary Papež, predsednica. Št. 5, Indianapolis, Ind.—Drage sestre SŽZ! Ker vedno čitam razne zahvale in dopise, ki se tičejo naših članic ob času zadnje konvencije K. S. K. J., ki se je vršila v našem mestu, zato se zavedam, da je čas, da se tudi od tukaj zahvalimo za vso prijaznost, katero so nam izkazale dele- gatinje in članice S2Z. Posebno se želimo zahvaliti urednici, sestri Albini Novak za vso njeno prijaznost in poklone kakor tudi za lepe besede ob priliki party ali sestanku, katerega je pripravila št. 5. Vaše jedrnate besede, Vaša prijaznost in odlični nastop nam je pokazal, da ste žena odličnih zmožnosti in uradnica na svojem mestu, ki zaslužite vse priznanje, sestra Novak! (To ste vse preveč povdarjali. Ne vem, ako v resnici odgovarjam vsem tem poklonom. Lepa hvala! A. N.) Srčna hvala glavni uradnici, sestri Angeli Begg D. C. za vso prijaznost in krasno petje, s katerim ste nas naravnost očarali. Ker sem tudi jaz prijateljica lepega petja, sem se na mah vdomačila v Vaši družbi in bila vesela kot že dolgo ne. Zahvala tudi sestri Juliji Brezovar iz Clevelanda za prijazno družabnost in veselo petje. Pesem “Pri Taljan-čku” sem si dobro zapomnila. Le tam, kjer ste napravili dolgo pavzo — tam se tudi meni pesem ustavi in ne morem naprej peti. Prisrčna hvala vsem delegatom in delegatinjam, kateri ste nas ta večer posetili na družabnem sestanku, ki je bil prirejen v počast naših gl. uradnic S2Z. Med navzočimi so bili Rev. Trunk iz Leadville, Colo. in Mr. John Prisland, soprog naše glavne predsednice. Vsem najlepša hvala za poset in prijaznost. Hvala tudi Mr. in Mrs. Donas, ki sta nam dala prostor, pijačo in razne okusne dobrote vse brezplačno. (Dovolite, da se tudi vsi mi pridružimo k tej zahvali, ker Vajina gostoljubnost nam bo za vedno ostala v prijetnem spominu! Prav prisrčna hvala od vseh skupaj!) Sedaj pa moram omeniti nekoliko še o veselem dogodku pri naši podružnici, ki se je vršil dne 7. oktobra. Pripravile smo veselo presenečenje v počast naših sester, ki so skupno obhajale 25 letnice poroke. To je gotovo redek slučaj. Obe sta naši u-stanovni članici pri podružnici in to ste naši vrli in spoštovani članici Mary Mervar in Josephine Mausar. V sorodu sta si svakinje. Vsaka ima dve hčeri pri SŽZ. Torej šest članic v dveh družinah! Ali ni to lepo in vsega priznanja vredno! Več kot teden dni smo hodile okrog članic in jih vabile s sestro tajnico Mrs. Gerbeck. Na pomoč sta nam prišli tudi' sestri Josephine Barbarič in Mary Koss. Skoraj vse sestre so nam z veseljem obljubile, da pridejo. Pridružili so se nam tudi sinovi in hčeri obeh družin, da smo delali vsi skupno in tajno. Prišel je določen dan 7. oktobra. Popoldne ob treh smo imele mesečno sejo. Po seji smo šle takoj na delo, da pripravimo vse potrebno, članice naše podružnice so pa pridno kot čebelice nosile skupaj vsakovrstne dobrote za jesti in tudi pijače ni manjkalo. Ob šesti uri zvečer so bile vse mize bogato obložene z okusnimi jedili. Vse je zgledalo tako vabljivo. Sedaj je pa nastala skrb: kako dobiti slavljence med nas, ker niso prav nič vedeli o tem. Nato so nam priskočili na pomoč sinovi, hčere in zeti, ki so šli takoj na delo in jih privedli na prav zvit način. Pri vratih sta jih čakali dve mali deklici, belo oblečeni. Bili sta Anna Koss in Thelma Česnik in vsaka je držala košarico lepih cvetlic. Ko so vstopili naši slavljenci med vrata, smo vsi skupaj zakričali: “Surprise!” Male deklice sta jih pa sprejele z lepim nagovorom v slovenščini, ki se je glasilo: Dragi nam jubilantje! Let petindvajset je preteklo, kar ste stopili pred oltar; nosili vse trpljenje in veselje ljubemu Bogu v čast in dar. Bog vas živi in ohrani mnogo let v zadovoljstvu, zdravju in v veselju, to vam želi podružnica številka pet. Sprejmite malo to darilo od sester zvestih vam v dar, ki spadajo pod Zvezino okrilje in ne pozabijo vas nikdar! Čestitke srčne za srebrni jubilej pa tudi zlatega včakatl Bog Vam daj! Potem sta jim deklici poklonili cvetje, med katerim je bilo zataknjenih deset srebrnih dolarjev, darilo podružnice. Nato smo se takoj vsi zasedli k obloženim mizam in članice so začele servirati večerjo, nakar so se nam slavljenci zahvalili v lepih besedah za prijazno presenečenje. Glasila se je tudi lepa slovenska pesem. Prepevali so z nami tudi ta mladi, da je bilo kar veselje jih poslušati. Le tako naprej mladina! Večkrat sem že slišala, da kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš! , Plesalo se je tudi. Prav vesele akorde in srebrno zbrane glasove je izvabljal iz svoje harmonike Mr. Joe Turk, zet sestre Mervar. Vso čast in hvalo našim članicam, ki vedno prihitijo in rade pomagajo, kjer je treba. Bilo je tudi toliko več zabave, ker so nekatere pripeljale tudi svoje boljše polovice s seboj. Navzoča sta bila tudi dva para mladih poročencev, in sicer Mr. in Mrs. Stanko Barbarič ter Mr. in Mrs. PODRUŽNICA ŠT.Ž5.S.Z.Z OB PRILIKI IZROČITVE SPOMINSKE KNJIGE 23.SCPTEMBRft- lxll. $ | Cena je samo 60c, poštnine prosto. Knjiga za ko- S i košjerejo pa je 75c. 5 1 FRANK LUKANCICH £ 2 Box 6, Midway, I’a. (Washington County). Jj “Ameriška Domovina” NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. DR. JOIIN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN and SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 W. 26th STREET 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 AT 1858 W. CERMAK RD. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tel.: Crawford 8440 IF NO ANSWER—CALL AUSTIN 5700