t gotovini. Leto LXVL, št. 263 Ljubljana, petek 17. novembra 1933 Cena Din 1.- lahaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrat a Din 2.-, dO 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat & Din S.-, večji inserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulic* it. 0 Telefon št. 8122, 3123, 3124, 8125 in 8126 PAKT O NENAPADANJU MED POLJSKO IN NEMČIJO Varšavski komentar o pomenu vzhodnega Lokama, ki sta mu Poljska in Nemčija postavili temelj Varšava, 17. novembra. AA. Po sestanku, ki ga je imel nemški kancelar g. Adolf Hitler s poljskim poslanikom v Berlinu g. Lipskim, je VVolffov urad objavil komunike, v katerem pravi, da sta pri tej priliki govorila o poljsko-nemških odnošajih in ugotovila popolno soglasje berlinske in varšavske vlade, da se vprašanja, ki se tičejo Nemčije in Poljske, rešujejo v neposrednih razgovorih, da bi se s tem okrepil evropski mir in pokazala volja, da se Poljska in Nemčija odrečeta nasilnim metodam v svojih medsebojnih odno-Šajih. »Gazeta Polska« komentira ta VVolffov komunike in pravi: Nastopil je pomemben dogodek. To je prva ugotovitev, ki se nam vsiljuje pri čitanju te vesti, iz katere se vidi, da sta Nemčija in Poljska izmenjali izjave o medsebojnem nenapadanju. Važnost tega dogodka je tem večja, ker je svetovno javno mnenje doslej videlo v poljsko-nemških odnošajih eno izmed bolnih točk evropskega miru in možni izvor nezaželjenih zapletljajev. Poljsko-nemška izjava o nenapadanju je svečan sklep obeh držav, da ne bosta izzvali kakih zapletljajev. Kar se tiče Poljske, tam njena izjava ne pomeni ničesar novega. Svet bo videl pomembnost in novost le v tem, da je ta izjava sedaj dvostranska. Važno je nadalje, da je do te izjave o nenapadan^ prišlo po odhodu Nemčije iz DN, to je v času, ko izpadajo najvažnejši problemi, ki se tičejo poljsko-nemških o d no saje v, ali pa bodo v skorajšnji bodočnosti izpadli iz pristojnosti pakta Društva narodov. Takšen položaj je zahteval razči-ščenja. Rešitev se je našla v vzajemni izjavi o nenapadanju. Oe pogledamo dosedanje poizkuse za ureditev poljsko-nemških odnošajev v zadnjih 15 letih, ki so obrodili kot edini sad lo-carnski dogovor o arbitražnem postopku, moramo priti do zaključka, da je sedanja ureditev mnogo popolnejša od preišnje locarnske, ki je bila ne samo nepopolna, temveč celo nevarna. Odpoved napadom med sosedi je zmerom pomembno dejanje. Locarnski dogovor je vseboval vzajemno izjavo o nenapadanju med Nemčijo in Francijo. Včerajšnja izjava je ustvarila isto med Nemčijo in Poljsko. Zato smemo brez pridržka reči, da se je izpopolnila ena izmed najobčutljivejših vrzeK lo-carnskega sistema. Zato je akt od 15. novembra velevažen za svetovni mir. Važnost tega akta bo v toliko vse večja in večja, v kolikor se bo v nadaljnjih vsakodnevnih odnošajih med obema državama kazala želja za okrepitev miru in v kolikor bo našel čim večjega odmeva v psihologiji obeh narodov. Ta poljsko-nemška izjava o nenapadanju bo pa pomembna tudi s stališča splošne obnove zaupanja in varnosti v Evropi. Dočim je bil poljsko-ruski pakt o nenapadanju sklepna točka dolgega procesa postopnega pornir-jenja. medsebojnega zaupanja in čim dalje večjega medsebojnega spoznavanja, utegne berlinska izjava o nenapadanju pomeniti začetek takšnega procesa. Mogoče se lahko smatra za prvi korak v tej smeri izjava, ki jo je podal državni kancelar Hitler meseca maia. za drugi korak pa včerajšnja izjava o nenapadanju. Toda ta drugi korak je že odločnejši in konkretnejši. Bodočnost bo pokazala, ali bo včerajšnji akt za vse čase ostal pomemben zgodovinski dogodek. Čeprav mogoče ni potrebno, da se izrecno pove, je vendar jasno, da poljsko-nemška izjava o nenapadanju prav nič ne izpremi-nja smeri dosedanje poljske politike nasproti ostalim državam. Z njo se ne izpremeni niti vejica v dogovorih o zavezništvu, ki jih je Poljska podpisala s posameznimi državami. Sicer pa tudi zveze, ki jrih je Poljska sklenila, in vob-če poljska politika nikoli niso bile naperjene proti nikomur. Včerajšnja izjava o nenapadanju sama predstavlja najlepše potrdilo tega dejstva. Ta akt, zaključuje poluradni organ poljske vlade, utegne postati bistven stvariteljski činitelj na polju obnove svetovnega miru in dopolnjuje kar naj-skladneje poljsko politiko, ne da hi ji s tem izpremenil smer. Pariz, 17. novembra. Ves francoski tisk komentira zbližanje med Poljsko in Nemčijo in z zadovoljstvom ugotavlja dalekosežni pomen tega dogodka. Obenem poudarjajo listi, da pomeni ureditev odnošajev med Poljsko in Nemčijo silno razbremenitev Francije, ki je doslej smatrala za svojo dolžnost čuvati tudi interese svojiih zaveznikov. Z direktnim sporazumom med Nemčijo in Poljsko bo ta dolžnost glede Poljske odpadla in Francija se bo mogta posvetiti izključno ureditvi odnošajev med FranciV> in Nemčiik). Zakon o obvezni telesni vzgoji sprejet Narodna skupščina je danes končala razpravo in z aklamacijo odobrila predloženi zakon Beograd, 17. novembra, p. Narodna skupščina je danes končala razpravo o zakonskem načrt« glede uvedbe obvezne telesne vzgoje naroda ter je v znak odobravanja te akcije sprejela zakon v načelu in podrobnostih z aklamacijo. Seje skupščine so odgođene do četrtka, dne 23. t. m. Seja se je pričela ob 10. dopoldne. Po rešitvi nekaterih manjših zadev in prečitanju nekaterih interpelacij je skupščina prešla na dnevni red teT je nadaljevala razpravo o telesni vzgoji naroda. Danes sta govorila še dva govornika. Narodni poslanec dr. Ante Kuntarić je v svojem govoru podčrtal velik pomen tega zakona v socialnem, gospodarskem in nacionalnem pogledu. Poslednji govornik dr. Miroslav Stojadinović je v jako lepem govoru prav tako naglasil neprecenljivo važnost telesne vzgoje naroda, združene z moralnim in kulturnim povzdigom, vendar pa je izrazil dvome, da bi se mogel ta zakon v vsem svojem obsegu pravilno izvajati. Ministrstvo za telesno vzgojo ima mnogo premale kredite. Zato bi bilo potrebno, da se dajo temu ministrstvu na razpolago večja sredstva. Debato je zaključil minister za telesno vzgojo g. dr. Lavoslav Hanžek, ki se je v svojem govoru zahvalil za vse podane inicijative ter izrazni trdno prepričanje', da se bo kljub stopsi nekaterih govornikov ta zakon izvajal tako, da bo rodil koristne sadove. Izvajanje tega zakona bo v prvi vrsti poverjeno učateljstvu, ki je izvršilo v preteklosti že tohke zgodovinske naloge. Zato je prepričan, da tudi sedanja učiteljska generacija ne bo zaostajala za svojimi predniki. Nato bi se moralo vršiti glasovanje v načelu, toda narodni poslanci so odklonih' poimensko glasovanje ter odobrila zakon v načelu in podrobnostih brez glasovanja z aklamacijo. Seja je bila nato ob 1130 zaključena. Angleška akcija za rešitev razorožitvene konference Zunanji minister Simon je nepričakovano odpotoval v Ženevo, da pripravi konferenco štirih London, 17. novembra. Angleška vlada je osredotočila vso svojo akcijo sedaj na to, da zopet poživi razoroži t veno konferenco in da pridobi Nemčijo za zopet no sodelovanje. V to svrho }č danes odpotoval zunanji minister Simon v Ženevo, kjer bo zastopal to stališče angleške vlade. Spotoma se bo ustavil v Parizu, kier se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Paul Boncourjem t^r z njim izmenjal misli, nakar bosta oba Iržavnika skupno odpotovala v Ženevo. — Torning Post vidi v tem dokaz, da so se nesoglasja, ki so se v pogledu razorožitvene konference pojavila v zadnjem času t angleški vladi, vsaj za enkrat wp^t odstranila. T~ ^a je tudi zadnji poizkus za regitev razdane konference. >Dail7 Telegraph< označuje misijo Simona in po-* da bo Simon v Ženevi oficijelno predlagal sklicanje konference Štirih velesil, kateri bi se pritegnil tudi zastopnik manj-Sih držav, najverjetnejše eden izmed predstavnikov Male antante. Ta konferenca se bo na vsak način vršila v Italiji in bo imela predvsem nalogo proučiti nastali položaj in pridobiti Nemci io za nadaljnje sodelovanje. List piše. da bi bila zelja angleške vlade, da bi p1 tej konferenci zastopal Nemčijo Hitler osebno, ker bi to najboli pripomoglo k razčiščen ju položaja. >New Cronicle« pise, da je angleška vlada izpremenila svoje dosedanje stališče v prvi vrsti pod pritiskom favnega mnenja in angleškega pritiska, žrtev novega kuna angleške razorožitvene politike pa bo ostal zunanji minister Simon, čeprav je vlada doslej njegovo politiko brez pridržka odobravala. Parim, 17. novembra. Vest, da bo angle- ški zunanji minister Simon odpotoval v Ženevo, je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih živahno zanimanje. Zaradi tega 9© je tudi francoski zunanii minisl^r Paul Boneour odločil, da potuje v Ženevo. London, 17. novembra. Ze deli fesa pričakovani izstop levičarski liberalcav iz tabora vladne večine se je sinoči ureeničiL Voditelj levičarskih liberalcev sir Herbert Samjel je sinoči v radiu napovedal, da bo nf^ova frakcija prešla v opozicijo in bo ie na prihodnji seji parlamenta zavzela opozicijske prostore. Kot vzrok je navedel ne razpoložen je njegove frakcije zaradi razorožitvene politike vlade, ki je vse rasocarala. Iz državne službe Beograd, 17. novembra, p. S kraljevim ukazom je napredoval iz VI. ▼ IV. skupino pri mari j državne bolnice v Ljubljani dr. Josip Hebein. — Z odlokom finančnega ministra so postavljeni za pomožne davkarfe, in sicer Maks Bajuk v Šmarju pri Jelšah, Henrik Bartel v Dolnji Lendavi in Teodor Ve-dernjak v Ptuju. Hudi viharji na morju London, 17. novembra. AA. 7)**wto -viharjev, ki divjajo na Atlantskem oceanu, sta dva angleška parnlka zašla v hudo stisko. Posadka parnlka >3axilby« se je morala vkrcati v rešilne čolne in zapustiti parnik, ki se je kmalu nato potopil. Zadnje klice na pomoč je >Saxilby« oddal včeraj zjutraj. DrugI pazniki v njegovi bližini so se mu zaman skušali približati. Med temi je bdi tudi prekooceanski parnik »Berengaria«, ki je moral zmanjšati hitrost. Oficirji tega parnlka se boje. da rešilni čolni s parnlka >SaxUby« ne bodo mogli dolgo vzdržati v tem viharju. V stiski je tudi angleški parnik 5 Salu t Quen-tmc, cigar lastniki na izjavljajo, da parnik ni v nevarnosti. Na pomoč mu je prtila križarka >Exeter<. Podrutnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Peter Grasselli Ljubljana, 17. noventfft-a. Davi je izdihnil eden naših naknarkant-nejsih meščanov, ki njegovo delovanje sega nad 70 let nazaj, ko se je udejstvoval v najrazličnejših društvih, organizacijah in rv politiki v dobi naše^j narodnega prebujenja. Od svoje najzgodnejše mladosti je bil Peter vitez Grasselli na prvih mestih v narodnih in kulturnih bojih ter ni po!o-i'A rok križem tudi v svoji visoki starosti, ko se je bližal že 90. letom. Ob vseh po-kretih našega naroda ;n tudi pri vseh delih za napredek našega mesta je Peter Gras-se-EH inicijativno udeležen, da ga lahko smatramo za enega največjih mož v zgodovini že davno preteklega :,» rudi še skoraj sedanjega časa. Pravi patrijarh našega mesta je dosege! tudi patrijarhalno starost 93 let, ter užival v Lj-ub.jani v vseh »krogih največje Časti kot vedno svetal sim-bol požrtvova'rM-r za naSe mesto in n}e-fT n ■ ■ n slo v en 'k • ■ * Kujen je o.i Peter Urabseui junija meseca 1841 v Kranju kot sin uglednega trgovca. Po gimnazijskih in JuridSčnih študijah v Ljubljani, Gradcu ter na Dunaju je prišel v Ljubljano ter se takoj z največjim navdušenjem vrgel v boj za tedaj silno ogrožene slovenske pravice. BU je med ustanovnlki Južnega Sokola, ki mu je b>l tudi odbornik, pozneje je pa postal seveda rudi častni «an Sokola. Zlasti se je pa mladi inteligent zavzel za napredek slovenske gledališke umetnosti ter je bil ustanovitelj m prvi predsednik dramatičnega društva že leta 1870, ko je tudi sam kot igralec redno nastopal na CitaLniŠkem odru in v gledališču ter vodil »predstave In sploh nosil vse delo za gledališče na svojih ramah. It leta 1872 ga spet vidimo med ustanovitelji Glasbene Matice, ki ga je večkrat izvolila za svojega predsednika in podpredsednika, agodaj je pa postal tudi predsednik Matice Slovenske, ki se mu ima zahvalit: za svoj obstoj, ker jo je uspešno branil zlasti v vojnih časih, ko so ji grozila razipust in konfiskacija pree stear Franc Jožef vendar, povzdignil v viteAki etan. Ko nam je zasvetila zarja svobod«, je bil pa odlikovan z najvišjimi redovi sv. Save II. in III. reda ter s nedom Jugosloven-©ke krono III. red«. Večna mladost mu je omogočila, da y* lahko nad pol stoletja koristil evojemu narodu. Do kraja svojega življenja si je obranil najduhovitejši humor in vro6* srce sa vaa kulturna vprašanja našega mesta in naroda. Prvega svoj aga stovenslkega župana Petra Grassellijc pocaMi Ljubljana s tem, da jutri dopoldne prenero njegovo truplo v častitljivo meotr.o M5o, kjec ga polože na mrtvaški oder. V mestni hiši bo torej veem 6e-stilcam velikega mota dana prilika, da. mu izkažejo zadnjo čast, nato ga pa spremijo v nedeljo ob 14.SO k zadnjemu, počitku v Sv. Krištofu. Petra Grassellifu: Slava! Hitlerjevi pogoji Dollfussu Dunaj, 17. novembra. AA. Monakov&ka radijska postaja je včeraj nadaljevala propagando proti Dollfussu. Hitlerjevski govornik je izjavil, da bo moral Dollfuss odgovarjati za svoja dejanja pred narodno socialistično stranko in pred zgodovino, če pa bo pristal na to, da se Izvrše v Avstriji svoboine volitve kakor v Nemčiji, bo našel milost pred svojimi sodniki. Upravniki itartjanskrti pokrajin pri .Mnssofftifjh! Rim, 16. nov. d. Včeraj je ministrski predsednik Mussolini v Beneški palači sprejel prefekte iz vseh 95 italijanskih pokrajin. Na konferenci so podrobno obravnavali no-tranje-politični položaj s političnega in gospodarskega stališča. Mussolini je nato dal prefektom navodila za nadaljnje delovanje. Napovedal je, da se bo raport prefektov vršil odslej vsako leto takoj po obletnici fašističnega pohoda na Rim. Korziški razbojnik Spada v umobolnici Pariz, 16. nov. AA. Iz Ajaccia na Korziki poročajo, da kaže znani razbojnik Spada v zadnjem času znake duševne zmedenosti. Zato so ga te dni prepeljali v kaznilnico v Montpelieru, kjer ga bodo pregledali psihiatri. V kaznilnici je Spada opravljal ženska ročna dela. Newyork, 17. novembra- AA. Lasti prinašajo obširne komentarja o gradnji bojnih ladij na Angleškem. >Newyork Timeat vidi v tem programu japonsko nevarnost. Dokler bo v Toklju na oblasti vojaška stranka, pravi Mat, evropski narodi in Zedlnjene države ne morejo ostati brezbrižni nasproti japonskim težnjam. Velika Britanija občuti japonsko konkurenco tja notri do Indije, zato mora braniti svoje interese in trgovske ladje. Zedlnjene države so na Istem, kar m tiče Filipinov, razen tega pa zagovarjajo načelo politike odprtih vrat na Kitajskem. Na Japonsko se da izvajati pritisk le s oborožitvijo • morju. London, 17. novembra. AA. Odgovarja joč na vprašanja, kakšne pomorske efektive imajo velesile v primeri z 1. 1914, je prvi lord admirali tete Izjavil, da so Zedlnjene države zvišale svoje efektivno stanje za okroglo 39.700 mož, Japonska za 40.000, dočim jih je Velika Britanija znižala za SMO* LJUBLJANSKA BORZA. De vise: Amsterdam 2307.07 — 2318.43 Berlin 1362.36 — 1373.16. Brusni 798.02 -801.96. Curib 1108.36 — 1113.85. London 183.84 — 185.24, Newvork 3463.as - 3492.0*) Pariz 223.85 — 224.97, Praga 169.90 -170.76. Trst 301.13 — 308.53 (premija 2K" odst). Av«tri»ski Siline v privatnem klirinir 8 95 INOZEMSKE BORZE Curlh. Pariz 20.1975, London 16.60, N* m York 315__, Bruselj 72__, Milan 27 1. Madrid 41.90. Amsterdam 20S.15. Ber • 123.10, Dnnaj 57.50, Pra*a 16.33, Varftr Stran ? »SLOVENSKI N A R O D«, dne 17. novembra 1933 lev 't 3 Naši čevljarji za svoje pravice Velik protestni shod proti Bat4! — Vse čevljarske delavnice In trgovine zaprte Ljubljana, 17. novembra. Danes mo zaprte po vaej LJubljani vse trgovine • čevlji in vse Čevljarake delavnice v znamenje protesta naših Čevljarjev, mdustrljcev in trgovcev s Čevlji to usnjem proti inozemski konkurenci, a v Delavski zbornici se Je dopoldne vrfill protestni shod, ki so se ga razen vseh naših čevljarjev in njih pomočnikov, udeležili lastniki in lastopniki vseh naSih tovarn in tudi trgovci s čevlji in usnjem, razen tega so pa poslali svoje delegate tudi industrija z dožele in čevljarske združbe iz škofje Loke, Tržiča, žirov, Kočevja in drugih krajev. Nabito polna dvorana Delavske zbornice je ves čas odmevala v najburnej-šem ogorčenju in glasnih protestih proti inozemski konkurenci, predvsem pa seveda proti BatMnim tovarnam, trgovinam ln ">opravljalnicam. Protestni shod Je otvoril predsednik ljubljanske Združbe Čevljarjev, Jernej Perdan ter pozdravil zastopnika ZTOI tajnkka dr. Pretnarja, predsednika Okrožnega odbora obrtnih združenj Filipa Prislova s tajnikom Subicem, vse delegate z Ježole, zlasti pa industrljce, trgovce ter čevljarske mojstre in pomočnike. Ko je opisal namen zborovanja, je tudi opozoril, la so v znamenju protesta danes zaprti v Ljubljani vsi Čevljarski obrati ter omenil, da Je neposreden povod zborovanja ' est, da hoče Bat'a otvoriti podružnice tudi v ŠLškl in Mostah. Združba čevljarjev je protestirala proti otvoritvi teh podružnic, vendar so pa oblasti na pritožbo odgovorile, da po zakonu ni mogoče ničesar storiti. Mojster Kristan Je v obširnem referatu opisal, kako se naši industrijski trgovci ln čevljarji že skoraj 10 let bore proti BatM brez uspeha. To podjetje je po vsakem našem protestu oznanilo znižanje cen, a naši protesti niso bili nikjer uslišani, zato je pa na mestu edino še samoobramba. Po izjavi ministra dr. Kramerja, da upravičeno zahtevamo zaščite, imamo tudi upanje, da bomo dosegli svojo pravico in Fe ubranili popolnemu propadu vsega stanu Zato pa zahtevamo od ZTOI, da pri banski upravi izdejstvuje prepoved Bat'inih popravljalnic. Zakaj naj bi na tisoče podjetij skrahiralo in na desettisoče družin gladovalo na lastni zemlji in v lastni državi zaradi enega samega tujca. Boj moramo nadaljevati solidarno in z združenimi močmi ter ga moramo razširiti tudi po vsej državi. Ko se je poleglo viharno odobravanje, sta predsednik Perdan ln referent Kristan povedala, da je danes zaprta tudi Bat'ina trgovina, ki je izobesila celo napis, da je zaprta v znak solidarnosti z našimi mojstri v boju proti Inozemski konkurenci. Dvorana se je tresla burnega ogorčenja in čuli so se vzkliki, da ta Bolidarnost pomeni najhujše izzivanje. Delegat Hafner iz Škofje Loke se je za-avalil za sklicanje protestnega shoda, obenem je pa zahteval, da se mora Bat'a obdavčiti prav tako, kakor domači čevljarji in podjetniki, a če se to ne zgodi do januarja, odlože vsi čevljarji svoje obrtne liste. V Skorji Loki je 14 čevljarskih mojstrov obdavčenih g 34 tipoč dinarjev, Bat'a pa samo s 65 Din 32 p. K tej konstataciji je predsednik Perdan še dodal, da v Ljubljani Bafe sploh ni niti v imeniku obdavčenih, češ, da je Bat'a obdavčen v Zagrebu, od koder pa o tem na vprašanje Združbe čevljarjev ni nobenega odgovora. Mojster Ložar iz Šiške je opozarjal oblasti na dolžnost, češ, da jugoslovenski čevljarji nočejo postati sužnji tujega kapitalizma. Predsednik Perdan nato zagovarja delovanje okrožnega odbora, ki se z vsemi sredstvi bori proti šu&marstvu, vendar so pa čevljarji sklenili, da toliko ča-ea ne plačajo okrožnemu odboru članarine, dokler ne bodo odpravljene Bat'ine po-pravljalnice, ker zaradi te konkurence mnogi mojstri plačati članarine tudi več ne morejo. Zastopnik ZTOI dr. Pretnar je opozarjal, da so čevljarji s svojimi protesti nastopili prepozno, zato pa morajo skupno z ZTOI popraviti, kar je zamujenega. Ze pred 8 leti smo pričeli protestirati proti Bafi, vendar sc pa ljudje protestu niso pridružili, čeprav je Bafa stal že pred vrati Beograda. ZTOI je predlagala, da se družbam prepove izvajanje obrti, vendar je pa proti tej zahtevi oscala brez pomoči drugih banovin, da je bil sprejet paragraf 9 obrtnega zakona, pri katerem ni mogoče prej otvorjenih Bafinih poprav-Ijalnic. Na kongresu v Celju je bilo konstatirano, da ima obrtni list le za gumijaste čevlje, vendar je pa svoje poslovanje raztegnila na vse izdelke, ZTOI je dosegla, da je prepovedano ustanavljanje novih Bafinih popravljalnic, treba je pa tudi protestirati proti novim trgovinam. Na velesejmu je ZTOI razstavila Bat'ine čevlje in izdelek domačega mojstra, da so ljudje videli ogromno razliko. Dosegli smo sicer nekaj proti šušmarstvu, vendar se pa te uredbe ne izvršujejo tako, kakor bi bilo treba. ZTOI vedno nastopa z vso energijo, kadar je kdo proti obrtniku, ter s tem, ker s tem škoduje vsemu narodu, zato pa: ali Bata ali naš čevljar. Trgovci, industrijci in obrtniki naj enodušno zahtevajo, da se proti Bati uporabijo najstrožje mere, kakršne se uporabljajo v Nemčiji in drugod. Uspeh je zagotovljen le v solidarnosti mojstrov in vseh interesentov le v solidarnosti z ZTOI in sodelovanjem drugih banovin. Predsednik Perdan je konstatiral, da je ZTOI v resnici mnogo storila za čevljarje, vendar se pa tam ni nikdo brigal za mojstre, ko je bilo izdano dovoljenje Bafi, ker nikdo ni pomislil, kako usodne posledice bo to imelo za naše čevljarje. Mojster Sajovic je opravičeval čevljarje, da se niso mogli pred leti postaviti za svoje pravice, ker niso vedeli, kdaj je Bafa prišel v Beograd. Sami ljubljanski trgovci s Čevlji pošteno plačujejo več davkov, kakor jih plačajo Bafina podjetja v vsej naši državi. Izgovori na trgovske pogodbe in konvencije ne smejo veljati, ker ne sme v nasi državi propasti pol milijona ljudi samo aaradi enega tujca. Ravna-tovarn »Peko« Kutter iz Trtica je iz-solidarnost Induttrijcev s Čevljarji, o je pa obširno pobija! obzire prof* Drisva ne trne jemati v zaščito ene-ijegs kapitalista, da zato propadajo desettisoči delavcev. Zagovorniki naših pravic so predlagali maksimiranje produkcij tovarn, da ne bi nobena tovarna v državi smela izdelati Čez 1500 parov čevljev na dan, vendar kontingentiranje produkcije ni uspelo. Češ, da zanjo ni zakonite podlage. Ce ni zakona, pa ga naredimo, saj je tako storila rudi Poljska. Kar se Bafinih cen tiče bo z njimi kmalu uničil naše tovarne in obrtnike, nato pa svoje cene dvignil, kolikor visoko bo hotel. Da našnji shod je resen opomin vsem faktorjem, da Bafa mora plačevati enake davke, iste socialne davke in enako izpolnjevati vse zakone, ki se tičejo delavstva, kakor domaći čevljarji in podjetniki in trgovci. Ed mo pri nas ima Bafa še svobodne roke, da uničuje naše delavstvo, obrt, trgovino in industrijo. Po temperamentnem govoru g/. Kusterja Je govoril g. Praprotnik. Zanteval je, naj bi se določila deputacija, ki bi šla v Beograd na dvor. v imenu okrožnega odbora obrtniških združenj je zagotavljal njegov predsednik g. Filip Priatou, da se je okrož- ni odbor zavzemal za interese čevljarske obrti. Za delavstvo je podal solidarnostno izjavo tajnik Splošne delavske zveze g. Ja-komin, naflašajoč, da tudi delavstvo zadeva to vprašanje ter se aato priključuje protestu čevljarjev. Načelnik mariborske čevljarske zadruge g. Kreuaer je omenjal borbo čevljarjev proti Bati, ki jo vodijo naai čevljarji te dolga leta in dqT»ft*«Jl protestni shod ni prvi. V imenu celjskih čevljarjev je fovoril g. Jager, naglasujoč, da so čevljarji le siti prošenj in obljub. V imenu velikolaške ln ribniške zadruge je govoril g. Campa ter dokazoval, da je čevljarska obrt v območju te zadruge povsem uničena. Govoril je Še g. Krejčič za zasavsko zadrugo ln g. Kristan, Ko je predsednik g. Perdan dejal, da čevljarji ne morejo nastopiti korporativno pri banski upravi, ker nido javili obhoda po mestu, j« nastal v dvorani viharen nemir. Večina je zahtevala obhod. Končno so se zedinili za deputacijo zastopnikov čevljarjev, tovarnarjev, trgovcev in čevljarskih pomočnikov. Načelnik je prečita! resolucijo, ki se pa zborovalcem ni zdela dovolj ostra. Oglašalo se jih je čedalje več z radikalnimi zahtevami. Tako je n. pr. eden zahteval, da naj čevljarji odlože obrtne liste korporativno, če ne bodo čez mesec dni ugodili vsem njihovim zahtevam. Glavna zahteva je, da Bat'o izženo iz države. Regulacijski načrt za bohinjsko kotlino Kaj pravi tehnični oddelek banske uprave v dopisu g. banu Ljubljana, 17. novembra, V zadevi naprave regulacijskega načrta za regulacijo bohinjske jezerske kotanje se je obrnil načelnik tehničnega oddelka ing. M. Kraje na bana dravske banovine z dopisom, v katerem pravi med drugim, da je banska uprava z odlokom z dne 17. novembra 1930 odredila, naj ji županstvi Bohinjska Bistrica in Srednja vas v bodoče predlagata vse prošnje glede gradbenega dovoljenja v jezerski kotanji zapadno od črte, ki veže vzhodno rob vasi Laški rovt s Studor vrhom ter v spodnjem delu doline Voje. Od takrat banska uprava v vsakem posameznem primeru odloča, če, v katerem obsegu in pod kakšn:mi pogoji smeta občini oz. odkar velja novi gradbeni zakon, sresko načeistvo gradbo dovoliti. Obenem je banska uprava s tem odlokom odredila, naj predloži občina Srednja vas že pred vojno napravljeni regulacijski načrt, ki ga pristojna oblast sploh še ni obravnavala, od katerega pa si je obetala pri svojih začasnih ukrepih izdatno pomoč Na žalost se je pokazalo, da načrt niti po splošnem konceptu, niti v detajlih ne odgovarja estetskim in ekonomskim zahtevam sodobne urbanistike. Po tem načrtu naj bi se smel zazidati Vrtovin in vsa okolica edinstvene cerkvice Sv. Janeza, za pokrajino med jezerom m Staro Fužino pa ima načrt zamišljeno šabionsko zazidavo brez ozira na obstoječa pota in karakteristično terensko konfiguracije ter na poplave, ki nastopajo po daljšem deževju. Tudi »v Ukancih« zelo malo upošteva obstoječe zveza, okoli jezera pa predpisuje široko cesto, ki bi bila ne samo iz estetskih razlogov popolnoma nepotrebna. Načrt torej v nobenem pogledu ni mogel koristiti intencijam banske uprave ln zato je tehnični oddelek pri presoji posameznih prošenj za gradbena dovoljenja postopal po novih temeljnih načelih in se pri tem po možnosti držal obstoječih potov ter se czir&l na konfiguracijo terena Dopuščena je bila Izdaja gradbenega dovoljenja 5 '4 za taka poslopja, ki v ničemer ne Nevarnost« ki nam grozi iz zraka Letala postajajo poosebljene višje Izpod Ljubljana, 17. novembra S strahom je človek vedno gledal proti nebu. Ali je že od njega dni slutil nekaj strašnega, nedopovedljivega, da mu grozi v daljni bodočnosti pogin izpod neba? S strahom je zrl v nedogledno vesolje, miri-jade zvezd, čital je v njih svojo usodo ter usodo človeštva; zvezde so mu napovedovale vojne in velike elementarne nesreče, pred repaticami Je pa trepeta! kot pred neposrednim zlom ter kruto slio Vedno je smatral, da prihajajo vse višje sile »od zgoraj«, izvor vsemu nedognane. mu je iskal v vesolju in si predočeval >drugi« svet nekje uedoločmo nad seboj će se je obračal k božanstvom, je povzdigoval oči proti nebu. In mogočne naravne sile, blisk in grom, so mu usmerjale oči proti nebu. Poosebljene višje sile je gledal v grozečih oblakih in v slepilnem blisku. Tudi solnca 6e je bal, ker se je pokazalo včasih krvavo ter napovedovalo strahote in ker je včasih potemnelo, da je človek mislil na konec sveta. Zdaj ne gledamo več proti nebu s takšnimi predsodki, toda še vedno s skoraj etiakimi občutki, še vedno grozi človeku uevarnost izpod neba. Zdaj ta nevarnost niso več višje sile, ampak temne sile, ki so izšle iz človeka. Človek je začel ogrožati človeka. Fizične sile je ukrotil, da jih je vpregel prav za prav proti samemu sebi. Zdaj te sile že prete, da ga uničijo, če se ne bo znal braniti proti njim, če ne bo neprestano mislil na nje ter če se ne bo oziral s strahom proti nebu. Ni več razpeta mavrica nad obzorjem, ki bi napovedovala mir med narodi, ki bi nas družila vse v bratsko občestvo, črni, kovinski ptiči, ki dihajo z oglušujočimi motorji, roje nad nami, grozeča, mračna je njihova pesem, podobna je že rjovenju zveri, blaznemu kričanju Ln predsmrtnim krikom. Nejasno te slutimo, da postajajo letala zdaj tiste poosebljene višje sile, ki nam bodo pošiljale smrt izpod neba in ki bodo odločale o naši usodi. In s tem se morajo ljudje sprijazniti.. Ves svet pretresajo krči blaznosti. Majhen, ubog je človek pred temi grobim! dejstvi Tako Je majhen, kot da ne sme o njih niti razmišljati In jutri nam bodo pričarali vizijo strašne bodočnosti, bodočnosti, ki je plod sedanjosti. Jutri bo fln-giran napad na Ljubljano izpod neba. Ne v zabavo meščanom, temveč v zelo resen pomislek. Zato, da bi ljudje spoznali zna čaj In možnost nevarnosti, da bi vaja Vpil vala na nje takorekoč vzgojno in da bi w hkrati vadili za primer resne nevarnost Seveda se ljudje čudijo navodilom, ka motijo čara romantične pokrajine. Sčasoma je bilo vedno težje presoditi, če in pod katerimi pogoji se morejo posamezne gTadnje dovoliti in tako je nastala nujna potreba, da se napravi za vso jezersko kotanjo regulacijski in zazidalni načrt. Občini Srednja vas in Bohinjska Bistrica na stvari nista direktno zainteresirani. Zato ni mogoče pričakovati, da bi si prostovoljno naprtili breme, ki ga jima predpisuje novi gradbeni zakon. Jasno je, da je to stvar širše javnosti. Zato predlaga tehnični oddelek, naj napravi regulacijski in zazidalni načrt banska uprava sama in sicer po naslednjih vidikih: 1. Slika, ki jo kaže jezero potniku, prihajajočemu iz Bohinjske Bistrice, naj ostane tudi v bodoče pod vsakim pogojem načelno nedotaknjena. 2. V nasprotni smeri naj ohrani cerkvica Sv. Janeza z Vrtovinom neokrnjeno podobo, kakršno pozna ves turistični svet kot standardno znamenje Bohinja, in 3. Prav tako naj ostane očuvana vsa okolica cerkvice Sv. Duha. Iz teh temeljnih načel sledi potreba, da uredba k regulacijskemu načrtu prepove vsako gradnjo nad jezerom in cesto, ki pelje južno od jezera in ob obali med mostom pri Sv. Janezu in vilo Pire. Prav tako naj bo izključena vsaka gradnja pod Plešivcem v odseku nekako med Bretlovo parcelo in med Ukanci. Južno ceste sv. Janez—Ukan-ci na zemljišču direkcije šum bi se smela graditi samo posamezna poslopja na takih krajih, ki iz jezera in po možnosti tudi s te ceste ne bodo vidna. Ob severni jezerski obali naj se ne zgradi cesta, temveč kvečjemu samo steza, ki pa naj bo speljana tako. da z južne obali ne bo vidna. Vsa drevesa in vse rastline sploh na zemljišču med cesta Sv. Janez—Ukanci in obale naj se zaščitijo. Naselja naj bodo dopustna le ob severovzhodnem koncu jezera kot naravni podaljšek Stare Fužine in v Ukancih okoli hotela ^Zlatorog«. Za stvar je treba zainteresirati tudi SirSo javnost. znakih je takoj ugotovil zastrup4jenje zaradi odprave telesnega plodu. Da bi jrreia peteršiijeva bilka tako čudežno moč, mu ni znano in je povsem izključeno. Zagovor babice je naravnost smešen. Pri aretaciji je babica orožnikom izJ»-vjla, da je odprava fJodu sedaj v modi in da delajo to tudi druge babice, ker le kriza velika. Sodišče zagovoru babice ni verjelo in jo ie obsodilo na 1 leto in 6 mesecev robije, čel, da je v tem pogledu nepoboljšljiva in je biia zarad; odprave plodu že večkrat predkaznovana na več iet ječe. Izgubila je bodi Častne pravice za dobo 3 let Fant je bil obsojen na 3 mesece zapora pogojno za 3 leta. sile, ki nam bodo pošiljale smrt neha ko se naj ravnajo ob vojni vaji, a bodo nedvomno sprevideli, kakšen pomen in namen ima vse to. Organizatorji naše obrambe nas hočejo prepričati, da skrbe za našo zaščito ter da jim lahko zaupa mo Zato bo imel fiiigiran letalski napaok';can k GeVeti dva fttf pred meno smrfo. * izlivi! da mu ie ■> ^niea sama prizna'a. da >e ranica nre bodla plod. Po raznih okornostih in značilnih Edmund Kocbek na zadnji poti Kranj, 17. novembra Turobno je predvčerajšnjim odjeknila po Kranju vest, da je nenadoma umrl v Ljubljani obče znani in priljubljeni industrijalec Edmund Kocbek. Ko je bila krsta s pokojnikovimi zemskimi ostanki prepeljana z avtom pogrebnega zavoda v Kranj na dom na Glavnem trgu, so se včeraj in danes doooldne zbirale v hiši žalosti trume pokojnikovih Častilcev, da Izkažejo svojemu dobrotniku ln prijatelju zadnjo čast. Pokojnikova krsta je bila kmalu zasuta s cvetjem in obložena z venci, črne zastave skoro raz vseh javnih poslopij so oznanjale tužno vest in pred krsto so se vrstili vsi sloji; poleg znanega tovarnarja je stal ponižen delavec, ki se Je s pobožnostjo spominjal tako naglo preminulega, a ako težko pogrešanega dobrotnika Malo pred 15. uro se je napolnil Glavni trg z ogromno množico, ki je prišla spremit ca zadnji poti visoko Čislanega pokojnika Ko je dospela pred hišo žalosti duhovščina, je zapel pevski zbor kranjskega sokolsl.ega društva turobno žalo-stinko »člove.i, glej<. Nato se je razvrstil sprevod, na čelu močna četa Sokolov in Sokolić s praporom, nato četa gasilcev, za njimi s praporom Narodna čitalnica, nato nosilci Številnih vencev, med katerimi so bili posebno lepi oni mestne občine z napisom: >Svojemu dolgoletnemu odNorni- kn _ mestna občina«, dalje krasen venec tukajšnjega sokolskega druStva, ki šteje pokojnika med svoje največje podpornike, venec Jadranske banke, katere cenzor je bil pokojnik in krasen venec uslužbencev, katerim je bil pokojnik pravi oče. Za z venci obloženo krsto &o stopali globoko potrti sinova in hčerke z ostalim sorodstvom, sreski načelnik dr. Ogrin, predsednik mestne občine g. Pire Ciril 8 celokup. clm občinskim odborom, nato pa nepregledna vrsta dam in gospodov, saj ga ni meščana, ki bi ne žaloval za blagopokojnim, žalostno se je vil sprevod akozi v zimsko odejo zaviti Kranj tja na pokopališče, kjer bo počival neumorni delavec v rodbinski grobnici poleg svoje soproge. Solnce je zlatilo ponosne Kamniške planine, po zasneženi pokrajini so se razlegali akordi žaiostinke >Nad zvezdami« in marsikatero oko 6e je zarosilo, ko so grude prsti padale na krsto. Edmunda Kocbeka, mecena Številnih društev, velikega dobrotnika ponižanih in razžaljenih, ni več. A njegova dobra dela so postavila v srcih tisočerih siromakov trajen spomenik ljubezni in hvaležnosti Ave antana eandirta! MARLENE DIETRICH m :©:®:®:®:@:©:®:®:®:©:@:©! Maše ^dališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 17. novembra: Zaprto. Sobota, 18 novembra: Praznik cvetočih češenj Premijera Tzven. Nedelja. 19. novembra oV 15.. Okence. Izven Glohoko znižane cene. — Ob 20.: Sveta Ivana. Izven. Znižane cene. Premijera Klabundove igre v petih slikah »Praznik cvetočih češenj« bo v ljubljanski drami v soboto dne 18. t. m. Glavne vloge prekrasne drame, ki je napisana po stari japonski igri iz devetega stoletja, so naslednje: učitelj Gemzo igra g. Gre-Sorin, njegovo ženo Tonani ga. Marija Vera, tiranovega kanclerja Mat*ua g. De-bevc. tiranovega vazala Gembo g. Skrbin-*ek, Chivo ga Saričeva. Kotaro ga. Vida Juvanova in mladega mikada. učenca Kwana g. Jan. Režija je Ciril Debevčeva. Klabundove igre so imele na našem odru vedno velik uspeh, predvsem opozarjamo na ogromen uspeh »Kroga s kredo* Pre pričani smo, da bo imela tudi ta drama isti uspeh Predstava je izven abonmija. V nedeljo od gra dramsko osobje kar tri predstave. V drami popoldne ob 15. je veseloigra »Okence«, v operi sto-časno velezabavna burka »TurSke kumare«. Zvečer ob 20 pa se igra v dram Shawova »Sveta Ivana«. To je maksimum dela tekom enega dneva odkar obstoji slovensko gledališče OPERA Začetek ob 20 Petek, 17. novembra- Ob 15. uri Halka. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. Sobota, 18. novembra: Tosca. Gostujeta ga Zinka Kunčeva In K trma Franci Izven. Znižane cene. Nedelja, 19. novembra ob 15.: Turške kumare. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Traviata. Izven. Ponovno opozarjamo na današnjo dijaško operno predstavo. Poje se opera Halka v znani izvrstni zasedbi: ga. Djun-gjenac ga. Ribičeva ter gg. Banove. Primožič. Marjan Rus, Magolič. Skabar :n Dermota Dirigira dr Svara. režija je Debevčeva. Pred začetkom ouverture govori o poljsk kulturi prof dr Mole. Začetek točno ob 15 Veljajo globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Tosca v ljubljanski operi Jutri v soboto dne IS t m se poje v naši operi Puce n*jeva Tosca Naslovno vlog poje ga Zinka Kunčeva iz Zagreba tenorsko ->artijo ps c Ivan Franci barona Scarpio g Tr mož ć Angelottiia k> lanko. cerkovnika g. Zun:n Predstava je ;zven in ve-!pju muzane «nerne cene Operu Trav'tiij je imela na prerni-leri izreden isneh Ponovi se v prenrjer-ski zasedbi v nedelio dne 19 t. m. ob 20. zvečer izven abonmaja. KOLEDAR Danee: Petek, 17. novembra: katoličani: Gregor, Ljubava; pravoslavni: 4. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Noč velike ljubezni Kino Ideal: past. Kino Dvor: Dve sirot;. ZKD: >Sveta gorat Ob 14.30 t kinu Ma tlel. TK Skala: Pređtvauj< o Durmitor . ob 20. v Delavski zbornici. Udruionje Juooslovensklh Inženjorjev arhitektov: Zaključno predavanje g. Zora na Hribarja ob 20. t društvenem loka: . na Kongresnem trgu 1*11. Občni zbor Starešinske družine pr. morskih akademikov ob 20. v restavracij Cinvkole. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. KuralL Gosposvetska cesm 10; Su§nik, Marijin trg 6. if — Nagla smrt vzornega pedagoga. V Svečini pri Mariboru je davi zadela kap splošno znanega in uglednega nadučitelja g. Josipa Berceta. Pokojnik je bil vzoren pedagog in zeJo priljubljen pri mladini Star je bil šele 45 let. Za njim žalujejo žena, ki je nadučiteljica v Svečini ter dva otroka. PogTeb bo v nedeljo. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naSe sožalje! Btta Gospod urednik! Vaša debata o cenah m prešičku jc močno zanimiva in tudi račun ni napnčen Tista družba, ste pisali, da je bila ogorče na. ker so ji v restavraciji pre\eč zaraču nali večerjo, čeprav je prinesla prešička v seboj Prav se ji je zgodilo, pa naj bi jedla krompir in kislo zelje — hočem reč in močnik. Nič se ni treba zgražati ti*t, družbi, k večjemu bi se lahko zgražal rc stavrater. da je sedem ljudi pojedlo C9it ga prešička. M porcij zeljnate solate s tla nino in kislega zelja. 14 kruhov, 4 pomnu chipes, za 14 Din slanine k prešičku in ie 7 serviet povrhu, popito pa 4 litre vin., skoraf cel liter vermutha. 3 mala piva, turških kav in še en vrček piva. ki jim g* je velikodušno odstopil prešiček. ker se % bil napil ie lastne raztopljene maščobe Kdor toliko poje in popije, naj tudi po steno plača. Tolikih porcij jedače in piju če bi niti sedem Trebušnikov nc sprm-ilt) vase. To se mi je zdelo potrebno pripomnit: k Vaši debati. Vse je v računu v redu, /t serviet nisem mofel najti na nohem-m jc dilnem listu, čeprav sem obhodil vse ljubljanske restavracije Morda jih je zmunj kalo, morda so ljudje vse pojedli, ko so zvedeli, da so samo po dinarju. Sicer pa kako bi jih ne. ko sta se pa zeljnata soluii, in kislo zelje tako podražila še sreča, da so jih lahko zalili, te preklicane serviete, ker je cviček tako poceni in tudi vermuth ni drag; drugače hi lih mučVc zdaj mof nje v prebmfi. Pa dober tek. gospod urednik! Radie kotiček Ljubljana, 17. novembru. Današnji popoldanski radioprogram ie prične ob 18. s smučarsko gimnastiko. Predaval bo naš znani športnik, absolvent berlinske visoke š Ae za telesno kulturo g. Drago Ulaga. Zadnja leta smo se začeli tudi pri nas zanimati za smučarsko 0;mn:i-stiko in prav je tako, saj imamo vgfi pogo je. da se smucarstvo tudi pri nas lepo razvije. Pa tudi naša mladina se je oklenila tega lepega sporta s tako vnemo, da uspe hi ne morejo izostati. Potrebno je le siste mat'čno delo n zato je treba pozdraviti misel, da smo dobili tudi v radiu pouk v smučarski gimnastiki. Odslej bo smučarska gimnastika redno vsak tedm oh l s. v našem radiu. Ob 18 30 bo predavanje Narodne uu brane, ob 19. nam bo predaval br. Poharc o sokoTstvu, ob 19.30 nam pa da g dr. Andrejka nekaj praktičnih nasvetov za nedeljske izlete. Ob 20. bo predaval g. t!r Dolinar o glasbenem oblikoslovju in pridavanje bo ilustriral raJio orkester. Ob 20.30 nam zapoje priljubljeni Bajde nekaj sočnih kupletov, ob 21. pa zapojeta gdč. Kristanova in Rudolfova operne duete (Čajkovski in Korsikov). Ob 21 50 bo kun cert radio orkestra: na sporedu so M izar tove skladbe. Iz Celfa i Zanimivo predavanje na LtmhLcni vseučilišču. V ponedeljek 20. t. m. ob '20. bo predaval v riealnici meščanska K.»la um v prof. 2. dr. Boris Zamik iz Zagreba o vprašanju >Od kdaf je življenje na zeml|i.' Predavanje, ki bo gotovo privabilo uinoa<» poslušalcev :n poslušalk, bodo spremljal -akioptične slike. —c Umrla \$ v sredo 15. t. ui. v eeljeki bolnici 281etna Ivana Hraatnikova, žena te* sar|a iz Nove cerkve. —c Zborovanje načelnikov in aaeelaiti M kolkih društev bo v nedeljo 10. t. ni. ob 10 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma ■ C^lju. Popoldne bo predelava prostih vaj /n leto 1PS^4. A&oriztni Nasprotniki sprememb so nasprotniki napredka. * Smisel in smoter življenja ie samo stremeti za boljšo bodočnost vseh. Človeški problemi so najkočljivejši. a samo zaradi te^a. ker ne smemo mnogo govoriti o n::h. Ce imajo ljudje preveč časa. ponor Dokler se bomo delili na narode. I cvetela vojna industrija. Človeško je, da smo neumni, vei ni odpustljivo. Zmote kronajo skoraj vsa člo\v dejanja, ne smela ni pa dejanja kr zmot. Niso vsi s^emi sistematični. ZuL. bi tega ne smeli trditi o gospodarskem sistemu?! >tev 2t>3 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. aovMnbm 1033 9tns %. JARMILA NOVOTNA MOC veijfre ljubezni NARAVNI POSNETKI CARIGRADA. BOŽANSKO PETJE NOVOTNE Godba: ROBERT STOLZ Režija: GEZA BOLVART GUSTAV FRoHLICH To je film razkošja in bogastva kakršnega Ljubljana še ni videla Rezervirajte vstopnice. Predstave vsak dan ob 4^ 7.Vi in 9.y4 uri zvečer. Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Dnevne vesti — Dela- Higijenskega zavoda. Državni Higijenski zavod v Ljubljani vzorno nadaljuje pred leti započeto delo in akcijo za popolno asanacdjo slovenskih vasi, mest in trgov. Posebno pozornost posveča zlasti deželi ter v prvi vrsti skrbi, da dobe vsi kraji dobro pitno vodo. kar je predpogoj ■dravja. Tudi letos je Higijenski zavod, ki mu načeluje kot direktor g. dr. Petrič, izvedel razna asanacijska in druga dela. Tako je zgradil vodovod v Jastroblju, občina Spitallč pri Kamniku, vodovod v Rečici, zdaj gradi kapnico v Podgradu, srez Novo mesto, vodovodno zajetje in rezervoar v Dolenjem Srilju v kočevskem sre-zu, vodovodno zajetje z veliko cisterno v Grčaricah pri Kočevju, začel je pa tudi graditi vodovod v Stranjici. srez Kočevje ter vodnjak v Rejcu, srez Brežice, obenem pa tudi tri vodnjake v Beli Krajini. Za prihodnje leto je v načrtu več takih naprav. Seveda je pa vprašanje, če bo za ta dela potrebni kredit dveh milijonov tudi odobren. — Odlikovanje Češkoslovaških častnikov. Krali Alek^.uider je odlikoval z r*dom Belega Orla IV. Ptonfne general^tnbnega podpolkovnika F. Rakovrika, z r^dom Jugoslo-ven^ke krone IV. ?topn;e cr^neralštabn-isra podpolkovnika Prokopa Kumpošta in majorja L. Strašika. z redom sv. Save IV. srtonni* majorja J. Ružička, z zlato kolajno za zvesto službovanje pa praporščaka B. Bartonka in J. Novaka. — Dr. Pivko v Brnu. V sredo dopoldne jf prispel v Brno naš poslanec prof. dr. Ljudevit Pivko. Na kolodvoru so ca pozdravili v imenu m39ta višji ravnatelj Janik. v imenu C J lige nj?n predsednik naš konzul prof. Filkuka, dalje zastopniki vojaških oblasti, podružnice Zveze Častnikov, sokolskih žup, italijanskih lecionarjev in jugoslovenski Študentje. Opoldn? se je dr. Pivko odpeljal v Jih lavo, kj^r je im^i zvečer predavanje. — Razpisana služba acrarnfga uradnika. Poljedelsko ministrstvo razpisuje natečaj za mesto uradniškega pripravnika pri kmetijski ogledni in kontrolni stanici. Prošnje je treba vložiti do 15. decembra. — Slavna ameriška pianistka v Zagrebu. V petek -4. t. m. priredi v Zagrebu koncert najslavnejša ameriška pianistka Esther Johnson. Nekatera večja evropska mesta io že poznajo. Znamenita je zlasti po svojih interpretacijah Mozarta. _ Smrt admirala Antona Račića. V Solinu v Dalmaciji je umrl v starosti 76 let kontreadmiral bivše avstro.ogrske mornarice Anton Račič. Pokojni je bil1 Slovenec, vzgojen je pa bi! v nemškem duhu. V bivši avstrijski mornarici je zaradi svojih sposobnosti dosegel čin kontreadmirala. V službi je bil korekten in je Jugoslovene vednb ščitil pred preganjanjem. Po vojni je bil nekaj časa admiral v Šibeniku. Po polomu je optira! za Avstrijo, naselil se je pa najprej v Splitu, a nato v Solinu Tam je imel majhno posestvo, kjer je živel v popolnem zatišju e svojo rodbino. Pokopali so ga včeraj. _ Koroške novice. V Podlipi pri Vov- brah je umri zuani posestnik Aleš Gril Na Lukeževem, onstran Ljubelja je umri stari posestnik Strah. V Draganči na Žili je umrl vrli slovenski gospodar, p. d. Papežev. — Krajevni odhor Rdečega kriza na Jezici uprizori v nedeljo 19. t. m. ob 15. v cerkveni dvorani iero ^Mrak«. K?r \e čisti dobiček namenien poplavljencem, pričakuje odbor polnoštevilne udeležb* občinstva. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme Včeraj i? po večini krajev naš? države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skopi ju 18, v Splitu 16, v Sarajevu 15, v Zagreb j 9. v Mariboru 8.4, v Ljubljani 4.8. Pavi je kazal barometer v Ljubljani 765. temperatura je znašala 2.4. _ Samomor Ljubljančana v Murski So- boti. Nedavno je prišel iz Ljubljane v Mursko Soboto sprevodnik Anton Žagar iz Ljubljane obiskat Marijo M., ki je pred tednom pobegnila od njega Ko se je pojavil na njenem domu, se je Marija skriia. To je moža silno razburilo in potrlo. Odšel je v Turkovo gostilno, kjer je naroči: četrt vkia, v katerega je naglo stresel bel prašek in ga popil. In že je planil iz sobe na ulico, kjer je začel kričati in tuliti, da so ljudje mislih, da je zblaznel. Gostilničar, ki je videl, kako je primešal prašek vinu, je takoj pomislil, da se je mož zastrupil. Tekel je za njim in ga s pomočjo mimoidočih ujel. čeprav se je obupno branil, so ga ukrotili in odpeljali v bolnico Pred bolnico se jim je znova iztrgal, pa so ga zopet ujeli. Zdravniku Žagar ni hotel ničesar povedati, pozneje je pa povedal, da se *e zastrupil z arzenikom. V bolnici so mu izrali želodec, kljub temu Je pa naslednjega dne zastrupljenju podlegel Pokojni, ki se je pred pol leta ločil od že ne, je zapustil štiri nepreskrbljene otroke _ Nesreča. Jože Hace, 251etni delavec iz Tuhinja, je včeraj sekal v gozdu drev je. Veja padajočega drevesa, kateremu se ni dovolj hitro umaknil, ga je pa oplazila po levi nogi in mu Jo zlomila. Prepeljali so ga v bolnico — Pred usmrtitvijo morilca Meta I brani mi Meta Ibrahim v Drenovcu blizu Peči je bil dolžan trgovcu Abduramu Sešu 30 tur skib lir. Ker mu jib ni mogel vrniti, sta se posodila, da bo imel trgovec v njegovih hiši prodajalno, doki ar mu denarja ne vrne. Nekega večera se |e pa Ibrahim dogovoril z dvema razbojnikoma, da so trgovca umorili. Ze napol mrtveca so odnesli daleč od trgovine, kjer mu ie Meta 6 sekiro razklal glavo. Morilec je bil obsojen na smrt in kasacij6ko sodišče j? smrtno obsodbo potrdilo tako. da bo mož usmrčen. Čim prispe krvnik. _ Najmlajša žena v Jugoslaviji. V Bera-ni sta se te dni poročila diplomirani slušatelj trgovske akademiie Bogdan Dianić in 131etna Kosara SajČič. Kosara nima očeta, vzgajal jo je stric in ko io ie Bogdan zasnubil, mu io prvotno ni hotel dati, ker pa fant le ni odnehal, se je stric končno omehča! in tako je zda i njegova nečakinja najmlajša žena v Jugoslaviji. — Ugrahil ženo. ki ima že 10 vnukov. V vasi Maietiču blizu BihaČa so imeli v sredo popoldne zanimivo ugrabitev. Faia MajetiČ l"e že nad 27 let omožena in je stara že 50 M. na se ii vendar š? kri ni ohladila. Za hotelo se ji je ljubavnih pustolovščin in dogovorila se ie e svojim li.ibčkom Munibom. da io bo ugrabil. Seveda se> je vsa vas smejala, ko ie prišel Munib po njo. Osramočeni mož fe pa vendar odšel k Munibu ter mu razbil okna in vrata. Pustolovska Žena je pobegnila z otrokom na polie. kjer ie oetfala na dežju do jutra, tako da se je poŠtam oMadila Faja ima že lo vnukov. živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolez/ii je uporaba »Franz Jose-fove« fcreneice pri težkih obolenjih možganov in hrhtpecrp mo^a naitordeie priporočati. »Franz Josefova« ffrenčloa se dobi v vseh lekarnah, drosrerijah in špecerijskih treovinah. Iz Lfublfane —lj Spored koncerta Slovenskega vokalnega kvinteta, ki bo v ponedeljek, dne 20. novembra ob 20. uri zvečer v FilharmoniČni dvorani. Prvi nastop kvintetov obsega Pav-čiČevo Kmečko balado. Rie»to Savinovo Koso in LajovČeve Megle. Za tem zapoje član kvinteta g. Jug Milan naslednje samospeve: Risto Savin: Skala v Savinji, Zepič: Poljska pesem in Gazela. IT. nastop kvintetov ie po Bveoen našemu glasbenemu velikanu Jakob-i Petelinu - Gallusu Kvintet zapoje 3 moške zbore, in sicjr Preparate corda vestra. Civi tatem ietam Tu ciminda Domine in Aseendi Deuf! in iubilatione. Naslednji nastop ima solist PetrovČič Tone. Zapoje Risto Savinovo: Maškerado in dve narodni po zapiskih Stanka Vraza po štritofu predelani: Priša je cesarski pot in Hodi da. Minka. Sklepni nastop ima zop-e4 kvintet, in sicer poje Mokranj-čevo I. rukovet in Adamičev zbor Za olo-tom. Oba solista spremila na klavirju g Gallatia. Predprodaia vstopnic v knfigarni Glasbene Matice. Na koncert opozarjamo vse ljubitelje lepega zborovskega pHja. —li Ureditev okolice trnovske^* mostu Trnovo je dobilo v kratkem času tri lep* že Iezobeton«ko mostove, s čimer je ta del me sta pridobil mnogo v estetskem in promet rrem pogledu. Toda hkrati z regulacijo Gra-daščice in gradnjo mostov je bilo treba ure diti še nabrežja odnosno okolico mostov ter regulirati ceste. Dolgo je ostala okolica ob Gradaščici zanemarjena, zlasti nabrežje pod Dobrilovo ulico. Jeseni so pa začeli nasipa vati c^isto v Dobrilovi ulici, da so io zrav nali z višino trnovskega mostu. Cestišče je bilo treba nasuti precej visoko, skoraj meter. Zdaj je cesta že utrjena in ob nji je nasut hodnik. Glavno delo je pa ureditev obrežja ob visoko ležeči cesti. Prej ie bil ob cesti nekakšen prepad, čigar dno je bila smrdeča mlaka, breg pa kupi slabega materijala s srrre-trni. Zdaj je ob cesti položna strmina, obložena e travno rušo. Pri mostu se začne spuščati med strugo in cesto vzporedno s strugo lepa not, ki bo hkrati sprehajališče in po nji bodo hodile perice k peri-šcu. Pri nerišču se not začne vzpenjati zopeH v rahli strmini. Na ta način bodo perice lahko prišle k vodi od mostu ali višje iz ulice Zdai grade Še not naorei proti* drugemu mostu na koncu Groharjeve ceste. Okolica Gra-daščioe ob Dobrilovi alici bo urejeno tako lepo. da bo ostala naravna lepota neokrnjena, a da pa tudi ne bo več ob vodi kričečih smetišč in smrdečih luž. Delajo delavci mestnega vrtnarstva. Razen tega pa Se delajo ob trnovskem mostu delavci mestnega cestnega nadzorstva v Gradaški ulici, kjer nasipavajo cestišče, da bo zravnano z višino obeh mostov. Izpopoln ju jejo tudi cestno kanalizacijo. Dvignjeno bo tudi cestišče Emon-eke ceste, e čimer bo znatno omiljen klanec med Mirjem in trnovskim mostom. —li Ljubljanskega Sokola je zadela težka nesreča, preminil je najstarejši niegov Član in odbornik, soustanovitelj »Južnega Sokolac in dolgoletni noslovodeči namestnik staroste Ljubljanskega Sokola brat Peter Grasselli. Odličnega Sokola in vnetega sobornika za svetost sokolskih idealov in do poslednjega navdušenega brala spremimo na njegovi poslednji poti korporativno v svečanem kroju s praporom. Žalni sprevod bo kremi izpred hiše na Mestnem trgu v ned°l'0 ob ool 15. uri. Zbirališč-* ob 14. uri pred Narodnim domom. Bratje in sestre, veže rras častna dolžnost, da se odzovemo vsi! Upravni odbor. 590-n —li Na ribjem trgu gospodinje danes zopet niso bile povsem zadovoljn2. ker ni bilo dovoli vseh vrst rib. ki so si jih želele. Morskih rib ie bilo malo. Avtomobil tvrdke iz Ljubljane, ki vozi ribe ob petkih od morja se Is vrnil prazen, le nekaj kilogramov rib ie prispelo, ki jih pa niso ujeli preteklo noč. Lubenj in svolje (morski list) so prodajali po 40 Din, ciplie po 32 in sardelice po 16 Din kg. Gospodin}* so se lahko tem bolj zalagale z rečnimi ribami, ki so bile porsem sveže, nekatere tudi žive. Somiče so prodajali po 16 Din, Ščuke po 24, lipana po 40 in smuč po 30 Din. Druge rečne ribe imajo nespremenjene cene. Tudi žabje vedno dovoli po stalnih cenah, četjdi >e vreme kakršnokoli, in sicer jih prodajajo po 75 par komad do Din 1.25. —lj Že deveti petek zaporedno ie danes deževalo. Barometer se ie ponodi precej dvignil, toda nihče še ne pričakuje z vso zanes-ljivosPod 5*taro tioo< na Borštnikovem trgu predavan ie ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca. ki ie pa preloženo na poznejši čas. Pozor! — Sncikef Velika izbira vseh vrst snežnih čevljev in škornjev >Tretorn«. »Meteor< itd. po zelo solidnih cenah, trgovci popust — pri znani veletrgovini s čevlji Aleks. Oblat, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 18. 1196? —lj Cagtniki ljubljanske gamisije prirede jutri zvečer v prostorih Oficirskega doma družabni vefter. Rezervni častniki naj smatrajo to za vabilo. Obleka poljubna. —lj Letalski tečaj bo najbrž zaključen že prihodnji teden Vreme sicer trdovratno nagaja in ovira mlade letalce pri treningih, toda vseh pet kandidatov je doslej že toliko napredovalo, da samostojno letajo. Prihodnji teden prispe komisija Iz Zagreba. _lj Šentjakobsko gledališče ? soboto in nedeljo. Predvidoma zadnjič se uprizori IS. in 19. t. m. narodna igra v desetih slikah >I>eseti brate, ki je zaradi svoje prelepe io-mantične vsebine silno priljjbljena pri nb-č nstvu. Saj ie pa tudi znal pisati Jurčič Iju-dom iz srca. Nova dramatizacija se drži dosledno romana. — Vabimo cenjeno občinstvo, da si ogleda to lepo narodno igro. — Vstopnice se dobe -d 10 — 12. in od 15. — 17. ure pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. MARLENE DIETRICH —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone Zaradi koncerta Slovenskega vokalnega kvinteta je ponedelikova vaja mešanega zbora prestavliena na torek zvečer. — Sokol na Viču priedi v soboto 18. t. m. ob 20. v Sokolskem domu pod okriljem ZKD in Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov prosvefni večer s predavanjem dr. Cemielja ter s celotnim ©porodom, ki ee ie izvaial dne 10. t. m. v ljubljanski operi. — Dramski oddsek pa ponovi v nedeljo 19. t m. ob 20. Finžgarjevo narodno igro >Divji lovec«, ki je že pri premijeri dosegla popoln uspeh. K obema prireditvama vljudno vabimo. _lj Louis Trenker se nam predstavi ob 14.30 v Elitnem kinu Matici. Videli ea boste vsak dan v filmu ZKD. Film se imenuje Sv. Gora. ker je izrazito planinski film, poln krasnih prizorov Smučarji bodo videli never jetna vratolomna izvajanja na smučeh ter drzno plezanje po tirolskih ledenikih. Za te predstave so cene globoko, znižane in sicer 3 in 5 Din. _lj Jarmila Novotna in Gustav Frdhlich sta si osvojila srca Ljubljane. Se nikdar ni bila naša publika tako zadovoljna, kot pri tem filmu Novotna poje božanski, kakor igra Froblich dovršeno. Ljubljanska publika si želi se dosti takih filmov kot je >Noč velike ljjbezni«. Predstave vsak dan ob 4.. 19.17S in 21.15 v Elitnem kinu Matici. CHIIIIIIDIBIB Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Premiera velefilma po znanem romanu A. D' Ennervi DVE SIROT? FIlm lepote in razkošja. Film, ki si ga mora ogledati vsak. Režija: Mamice TOURNEUR Sodelujejo: Rente Saint-Svr, Kosine De-rean in Oabriel Gabri o Predstave danes ob 4^7. in 9.36 Cene Din 2.-. 4.-. in 8.- Dir Iz Kranja _ Svetovni tenorist Jan Kiepura končno le v Kranju. Ko je pred dobrim mesecem zgorela nekje na Hrvatskem kopija grandijoznega velefilma >Pesem zate«, ki bi morala priti v Kranj, smo mislili, da ne bomo videli m poslušali odličnega igralca tn svetovno znanega tenorista Ja na Kiepuro. A tedaj nam je ta redka pri lika dani In ne smemo je zamuditi. Vče. raj je bila premijera. Kino Narodni dom pa predvaja ta velefilm. v katerem poje Kiepura krasne ..rije iz oper Aida la Trubadur, dva dlvna siagerja Ninon In O M*-dona ter molitev A ve Msria, ie danes. Jutri in v nedeljo. Nocojšnja predstava se prične ob pol 21. uri. Pozni Jo. Ona: Ce se mi še enkrat izneverH, se ubijem. On: Kaj pa storiš drugič? Naši gasilci zborujejo Volitve novih odborov ki zaprisega članstva po novem gasilskem zakonu Novo mesto, 17. novembra. Na podlagi novega zakona o gasilcih sta v nedeljo zborovali v svojih domovih dve gasilski društvi, iti sicer novomeško ter šmihelsko. Občni zbor novomeške čete so je vršil ob 10. Otvoril ga j« predsednik g. Mikollč, ki je podčrtal pomen gasilstva po novem zakonu. Po iscrpnom dnevnem redu so sledile volitve in jo bil izvoljen sa predsednika zopet g. Ferdo MikoliČ, za poveljnika Franc Reitz, za njegovega namestnika Ivan Ferdič. za tajnika Franca Hočevar, za blagajnika Franc Bernard, za četnike Franc Jericijo, Franc Valentinčič in Rlbard Twrdy, za orodjarja Franc Bernard io za namestnika Jakob Stelcer. Is-voljeno jo bilo tudi novo nadzorstvo ter delegati za župno skupščino. Z občnega zbora je bila Nj. Vel. kralju poslana vda-nostna, ministru dr. Hanžeku pa pozdravna brzojavka. Ob 16. so zborovali femihelaki gasilci. Predsednik g. Plevnik Jih Je toplo pozdravil, opravičil odsotnega župana g. Matica, ki je odšel na Ganglovo proslavo v Metliko, in preSel na duevni red. Uvodoma je poudarjal, da je bilo društvo zaradi terjatev v velikih težkočah. Sledila so poročila funkcijonarjev, med katerimi je zlasti omeniti blagajniško g. Mlfijaka. Drufitvo je imelo 10.280 Din dohodkov in 8864 Din iz-datkov, na motorki je se nad 6000 Din dolga Blagajniku in vsemu odboru je bila izrečena zahvala. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Plevnik, za poveljnika Jože Barantin, za njegovega namestnika F. Ude. za tajnlKa A. Bele, za blagajnika Anton Mlšjak, za četnika L. Zupančič ln Aloj3 Hrovat, za orodjarja pa Viktor Bele Po volitvah nadzornega odbora in slučajnostih je predsednik zaključil zborovanje. Zvočni kino Ideal Mady Christians in Paul j Hartmann v velefilmu PAST Napete scene iz industrij. Spi-jonaže. Kontrašpijonaža. Ljubezen zmaga nad denarjem. Režija: HENRIK GALERN Godba: FRANZ G KOT H A Predstave danes ob 4., 7. in 9. Iz Nove«? mesta — Prireditve v decembru. Kot vsako leto, bo tudi letos praznoval Sokol praznik ujedinjenja kar najslovesaeje. V ta namen se sokolski tratje in sestre prid. no vadijo v telovadnici. 9. decembra pa bo prireditev dijaškega društva Prosvete Igrali bodo >Zakonske zmešnjave< v Cesarjevi priredbi. Režira dolgoletni režiser Prosvete g. podžupan Paučič J. 16. decembra je velik mladinski koncert naše meščanske šole v korist dijaške kuhinje. — Ganglova proslava v Smihelu. • Sokol, ska četa v smihelu Je skupno z osnovno šolo kar najelovesneje praznovala trojni Jubilej podstaroste E Gangla Proslava se je vršila v ljudski šoli, kjer so nastopali Sokoli ln malčki II in -111. razreda osn. šole. O zaslugah ln pomenu trojnega ju bileja sta spregovorila br nadučitelj Kalan ln br Lilija Učenci pa so imeli na sporedu nekaj deklamacij, njegovih pesmi H koncu pa je zapel pevski zbor poi! vodstvom br Kalana, kl je pokazal velik napredek. _ Gostovanje ljubljanske drame. V torek zvečer so gostovali člani Dramskega gledališča iz Ljubljane Igra.: so znano Krleževo dramo >V agonijic 2e sama inie na Danilova. Sancin, Nablooka. Gregorin ln Potokar govore, da Je bila predstava taka, kakršno Novomesčani redko vidijo. Neumestno bi bilo torej spuščati se v kritiko. Pač pa se lahko ostro kritizira abstinenca, ki jo je pokazalo občinstvo Procentualno je bilo več gledalcev iz žabje ln Gotne vasi, kot pa Jih Je dalo mesto. Oni pa, ki so prišli, so odšli s predstave z željo, da pridejo umetniki kaj kmalu zopet v naše mesto na sokolski oder _ Predavanja prosvetnega odaoka Sokola je bilo zopet eno onih, ki zadevajo predvsem današnji čas in njegove zahteve. O sodobni ženi je predavala ga. Marica Koželjeva, učiteljica osnovne šole, ki je govorila o vseh potrebah, zahtevah in željah sodobne Žene. _ šipe so mu pobili. V torek zvečer to prikolovratili do gostilne Robek v Got ni vaai trije, bržkone malo okajeni fantje, ki so nadaljevali s popivanjem v Robkov goBtilni Vprašali pa niso, kdo bo plačal, temveč so se hoteli kar lepo po francosko« iamuzniti. Previdni krčmar jim Je pobral klobuke in jih nagnal iz krčme. Kmalu pa so se* začuli robati glasovi in vpitje: >Klobuke nazaj, če ne boš videl, kdo so Kočevarji! Jutri boš zaklan!< Gostilničar še seveda za njihove grožnje ni zmenil. Naenkrat pa so v prvem nadstropju xazvenele sipe in v izbo je začelo padati kamenje. Razbili so gostilničarju okno nad vhodom. Razgrajače bo sodišče naučilo pohlevnosti in plačevanja. _ Ljubitelj kokoši. Neznan uzmovič je pokradel vse kokoši in peteline g. Kun tori, stanujoči v Smihelu. Včasih so tatovi hodili na obiske samo k bogatejšim ljudem, ta pa, ki je okradel že itak revno žensko, zasluži, da se eksemplarično kaz nuje, ko pride pravici v roke. _ Stroj ga jo zagrabil. V Gotnr vasi je čistila na poda mizarja Hrastarja žena ajdo Pri tem Ji je pomagal po svojih močeh 91etnl sinček Franc Ko je bila skoro ie vsa ajda očiščena, je fantek, ki se je trnu k al okoli stroja, vtaknil med telesna kolesa roko. Kolesje mu Je »drobilo kazalec ln sredinec desne roke Na vpitje ms. lega ponesrečenca in jokajoče matere je prlhltel oče. ki Js fanta takoj odpeljal ▼ bolnico. Ima zdrobljene kosti !n mu bođo bržkone morali oba prsts odresatt Poljčane, 17. novembra. V sredo so zborovali tndl poUčanski gasilci. Občni zbor gasilske čete se Je vršil v hotelu Bauman, otvoril ga Je g. Bau-man, ki je obširno tolmačil pomen novega zakona o gasilcih ter naloge, ki čakajo gasilce. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je društvo v minulem letu bLk> pozvano 16krat na pomoč. Tajnik g. Pepel-naa je omenjal, da Šteje društvo 21 rednih In 163 podpornih članov. Za predsednika Je bil zopet Izvoljen g. Bauman, za poveljnika župan Medved, za tajnika Martin Zebec, za blagajnika ln vodjo brizgal-ne Adolf Bauman, za vodjo plezalcev Gaj-šek, t nadaoTBtvo upravo pa Kari SLmon, za društvenega zdravnika dr. Hronovsky. Po volitvah nove uprave so gasile! avečano prisegli. LaAko, 17. novembra. Prostovoljno gasilsko društvo v Laškem je bilo ustanovljeno leta 1870. in je eno najstarejših v državi. V soboto js polagalo bilanco svojega delovanja v preteklem .** tu. Predsednik g. Košir je uvodoma poudarjal, da je današnji dan mejnik v razvoju vsega jugoslovenskega gasilstva, nato je pa spregovoril župan dr. Franjo Roš, ki Je podal kratko zgodovino društva ter podčrtaval pomen novega gasilskega zakona, ki daje gasilstvu še večji delokrog as vseh poljih. Zaključil je z željo, da bi bilo društveno delovanje tudi v bodoče tako vzorno ter v čast ne samo mestu, temveč vsemu srezu. Izčrpmim poročilom posameznih odbojnike v so sledile volitve. Soglasno Je bila Izvoljena vsa dosedanja uprava, ki }e bila izpopolnjena z nekaterimi mlajšimi močmi Nj. Vel. kralju je bila poslana vda-nostna, ministroma dr. Hanžeku ln dr. Kramerju pa pozdravni brzojavki. _ Glede preiskave o umoru Ane Gor- šetove vlada zlasti med vašcani kn okoličani 8latnlka veliko zanimanje. Niti pri Malijevem procesu, ki je vzbudil dosti zanimanja, ni bilo toliko ljudi, ki hodijo neprestano v lokal naše podružnice apra-ševat o Rohrmanovi ln njeni usodi. Iz Trbovelj _ Smrt rudarja. Včeraj, 16. t. m., je umrl v najlepši moški dobi 47 let rudar Knez Ivan, stanujoč v Sušnikovi koloniji v Retju. Kakor mnogi bojevniki Iz svetovne vojne, Je tudi pokojni dobil bolezenske kali na bojnih poljanah. V današnjih težkih dneh trpljenja, ki ga preživljajo naši rudarski trpini, ae taki bolezenski pojavi iz vojnih let oživljajo in napredujejo in tako so te bolezensko kali težkega vojnega trpljenja te dni tudi rudarju Knezu pretrgale nit življenja. Za nJim neutolažljivo žaluje vdova in nepreskrbljena hčerka, ki sta Izgubili skrbnega očeta ln radnika. Trboveljski bojevniki so pokojniku izkazali zadnjo čast s tem, da so mu postavili ob mrtvaškem odru permanentno žalno stražo. Jutri ob 16. url pa se trboveljska skupina bojevnikov korporativno udeleži pogieba prer no preminulega dragega tovariša, kateremu ohranimo časten :-;.>. ni;n, težko prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. — Za vojne obveznike. Vojaški oddelek tukajšnjega županstva razglaša, da se morajo javiti do 15. decembra v pisarni vojaškega oddelka v Trbovljah med uradnimi urami vsi v Trbovlje priatojnl vojni obvezniki, ki doslej še niso prejeli vojaške Isprave (vojaške knjižice), kakor tudi oni, kj so bili klicani na orožne vaje po prevratu 1. 1918. Vsak obveznik naj prlneae 8 seboj vojaške dokumente. Kdor bi se temu pozivu ne odzval, bo Btrogo kaznovan. _ Nogometne tekme v nedeljo. Prvenstveno tekmovanje za jesensko prvenstvo Zre h kraju. V nedeljo popoldne ob pol 8. uri bosta na igrišču SK Amaterja merila svoje sile SK Amater tn mladi SK Retje, ki se je letos tehnično Jako dvignil, kajti nedavno je porazil neki klub, ki ullva v spoitni javnosti sloves kot prvovrsten klub. želeti je le, da se bo do nedelje dosedanje neugodno vreme Bpremenllo na boljše, tako da bo medtem tudi igrišče osušeno, ker bi sicer blaten teren, kakršen je bil zadnje nedelje, občutno oviral igralce v borbenosti. Tudi trenata je na razmočenem terenu Igrišča Jako otez-kočena ali pa sploh nemogoča, zato je v takih razmerah odvisna Igra ln rezultat največ od trenutnega razpoloženja igralcev in postave moštva SK Amater se >e zadnje čase nekoliko popravil Ln utegnejo vsi oni, ki že stavijo na izid nedeljske tek. me. doživeti razočaranje. Iz Ptuja — Požar uničil domačijo. Pred dnevi je nenadoma izbruhnil ogenj na strehi hiše posestnika Antona Žafrana v Nji-vercih. Domači so že počivali. Ogenj 60 zapazili ljudje z bližnje banovinske ceste, in so takoj alarmirali domače m sosede Ker pa je bila hiša krita s slamo in v bližini stoječa kolarnica iz lesa, je bil ves trud zaman. Plameni so opravili svoje ter posLpje uničili do tal. Razen tega je zgorelo Še vse žito, rž, oves, krompir, kad zelja, sodi. poljedelsko orodje, postelje, kuhinjska posoda in 17 kokoši, doc m so živino še pravočasno rešili. Skupna škoda znaša nad 20000 Din. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Lastnik trdi. da je ogenj morala zanetiti zlobna roka, dočim trdijo drugi, da je bil kriv slab dimnik. O vsem se vodi preiskava. — Vlom. Nedavno je bilo vlomljeno v stanovanje mizarskega mojstra Bauca Ivana na Ptujski gori. Vlomilec se je splazil po lestvi na streho, ki jo je razkril ter se skozi odprtino splazil v notranjost ter odnesel v času, ko je bil Bauc s svojo ženo na obisku pri sosedu, iz spalne sobe iz nezaklenjene omare Din 300. ki jih je istega dne Bauc dobil kot zaslužek. Vlomilec je nato stanovanje zapustil skozi okno. ki je ostalo odprto. Bauc je tatvino takoj opazil, ko je prišel domov ter zade vo prijavil orožnikom, ki imajo na sumu nekega fanta, ki se je kritičnega večeri sumljivo vedel na trgu. — Sokohko društvo v Ptuju proslavi v soboto zvečer ob 20. v Narodnem domu oOletnlco rojstva I. podstaroste SKJ br Gangla fn 501ernico staroste ptutskega So kolt br. dr. Franja Šalamuna- Bratje, se str^ In sokolstvu naklonjeno občinst-•'. vabljen! k proslavi »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. novembra 193S otev. 64 A. O rnoery; (D 22 ve strott Toda od dneva, ko je odkril dom, kjer je bila našla Luiza zavetišče, je potrpežljivo prenaiaJ vse, kar je počela pijana mati. Revčku se je zdelo, da iahko zdaj vse prenese; našel je zadostno nagrado v zavesti, da vidi vsak dan svojo drago Luizo. Povedati moramo še, da se je vračal Peter vsak dan pozneje v svoj brlog, ker se je vedno težko ločil od grofove palače. Končno se je že več ctoi tzprehajaJl pod oknom oooževanega dekleta, ko se je nekega večera zgodilo nekaj nepričakovanega. Peter je našel starko doma v napadu besnosti, kakršnega dotlej še ni videl. Frochardka je stala vzravnana v svojih cunjah; v svoji bolni domišljiji je misMla, da jo preganjajo bdriči, in posnemajoč kruto borbo z njimi je srdito trgala s sebe cunje, ki je v njih hodila beračit. V strašnih krčih se je vsa tresla. Zdelo se je, da je razlilo žganje, ki je razjedalo njeno teflo, po njenih žilah ogenj in da jo vsa kri tako strahovito peče, kot da so jo inkvizitoni poliM z raztopljenim svincem. Njen že itak ostudni obraz je bil postal še ostudnejši. Nesrečna starka je besnela sama proti sebi tako strastno, da si je razpraskala vse telo. Njene oči so bile zalite s krvjo, da bi Človek mislil, da vMi pred seboj divjo zver. In dočim se je obračalo njeno besnela sama proti sefoi tako strašno, divje tulita in preklinjala nevidne sovražnike. Cim se ie pojavil Peter na pragu, je hotela planiti nanj. Toda zdelo se je, da so njene noge prikovane fk tlom. Opotekla se je in zagugala, potem jo ie pa zaneslo v steno. Pri tem je neprestano tukla in stokala od bolečin. Kaj takega Peter še ni videL Poskusil je pomagati nesrečnici, ki se mu ie v dno duše smilila. Revček je pozab?! na vse muke, ki mu jih je prizadejala, in hotel ji je olajšati grozno trpljenje. Toda kad storiti, da bi se pomirila, ko je pa vedno bolj besnela? Skočil je k nji, hoteč zadržati jo. Frochardka ga je pa zgrabila za roko m potegnila na vso moč za seboj. Zaman se je Peter oprijemal mize, stopnišča, vrvi in celo sten, ki je butal ob nje v divjem plesu. Končno se mu je posrečilo iztrgati se iz starkinega objema. In ne da bi se prav zavedal, kaj ga žene, je hitel k doktorju Hebertu. Na koga naj bi se sicer obrnil? Dobri zdravnik mu je nekoč sam dejal, naj se zateče k njemu, če bo v stiski. Spotoma je Peter pomislil, da zdravnik gotovo ne bo odrekel svoje pomoči ubogi starki, stoječi na robu smrti ali blaznosti. Preveč je veroval v njegovo dobrotljivost, da bi ne upal, da se ga bo usmilil in uslišal njegovo prošnjo. In tako je potrkal na vrata zdravnikovega doma. Prosil je, naj takoj obveste zdravnika, da je prišel brusač iz Loucineske ulice, da bi rad govoril z njim, ker gre za človeka, ki utegne zdaj zdaj umreti, če ne bo pravočasno zdravniške pomoči. Zdravnik ga je takoj sprejel. Ves zasopel mu je brusač kratko povedal, za kaj gre. Zdravnik je velel zapreci in Peter je moral sesti k njemu v kočijo. In kočija je oddrdrala proti Louci-neski ulici. Ko je Peter zaprl vrata brloga, da bi hitel k zdravniku, se je Frochardki-na besnost izpremenila. Starka je naenkrat padla in zadela z glavo ob pručico; bolesten krik se ji je izvfl iz grla. Padec je ohladil Fro-chardkino besnost. — Na pomoč... na pomoč... Peter! — je zaklicala. Potem je pa poskusila vstati. Toda njeno prizadevanje je bilo zaman in starka je padla nazaj še z večjo silo. Na tleh se je začela zvijati in njene drhteče roke so iskale oporo, da bi se moglo izčrpano telo dvigniti. Plazila se je po tleh, obenem pa tulila in preklinjala. Kmalu so jo pa moči tako daleč zapustile, da je iztegnila roke in nepremično obležala. Človek bi mislil, da je mrtva. To je bila onemoglost, ki bi ji moglo slediti novo razgrajanje in kričanje. Frochardka ni dolgo čakala na to prebujenje. Čim se je zdramila iz tre- nutne omedievice, je znova napela vse sile, da bi vstala. In še enkrat so zaplesale pred njo prikazni. Slepa mučenica je brla v njenih pijanih očeh še vedno na podstrešju, kamor jo je bila zaprla, ker ni hotela beračiti. Po glavi U ie rojila misel, da pride njen Jakob io da mu mora pripraviti večerjo. Odmajala se je k mizi, kjer je našla košček zakajene sveče, zataknjene v grlo prazne steklenice. Njena krčevito drhteča roka se je premikala, kot da pogrinja mizo, kjer je ležala prevrnjena steklenica. Potem je pa naenkrat iztegnila vrat in prisluhnila, kot da se je spomnila, da ima na podstrešju zaprto trmasto siroto. Srdito je kriknila in zatulila krčevito stisnjenih pesti: — Le čakaj, mrha grdaI... Le počakaj, te že naučim plesati! Nič se ne boj, da bi ne dobila svojega obeda, ti beštija, ki mi kradeš krvavo zasluženi kruh. V eno roko je prijela prazno steklenico, v drugo pa steklenico, služečo za svečnik, in tako je stopila na stopnice. Toda hoditi ni mogla trdno. Pijanost jo je napadla znova, še močneje. Zasukala se je in zaletela v steno. Kar je kriknila in izpustila vse, kar je držala v rokah. Sveča ji je zdrknila na raztrgano krik). Plamenček je obliznil preperelo blago in že je krilo na starki gorelo. Potem je švignil plamenček po krilu proti p*su in kmalu je bila Frochardka vsa v plamenih. Kar je vročina dosegla njeno telo. Bolečine so ji za hip pregnale pijanost in uboga starka se je v trenutnem svitu jasnega razuma zavedla grozne nevarnosti. Vsa iz sebe od groze je zakričala: — Rešite me!... Rešite me!... Hotela je strgati s sebe goreče cunje, pa ni mogla. Kar so se vneli še 5asje in starkina glava je zasijala v okroglem svitu. In vsa iz sebe od groze je planila k vratom ter jih odprla. Bila je na ulici. In čim bolj je bežala, kričala m otepala okrog sebe, tem bolj so švigali okrog nje plameni. Stanovalci bližnjih bajt, ki so bili že davno zaklenili vrata, so zaslišali obupne klice na pomoč. Vljudnost izdala roparja Ker se mu je oropana družina smilila, ji je nekaj denarja velikodušno vrnil Dobra vzgoja se kaže povsod, celo pri ljudeh, ki so zašli med zločince. Nedavno je stal pred sodiščem v Lyo-nu Frederic Masolmat, obtožen roparskega napada. Mož pa tudi kot zločinec nikoli ni pozabil, da je sin bivšega občinskega svetnika in da je bil dobro vzgojen. Upravitelj gradu Saint Caprais, stoječega blizu Toulousa, se je vrnil letos v maju z ženo in hčerko od znancev. Bilo je že pozno ponoči in okna na vrt so bila odprta, ker je bilo ze'o toplo. Rodbina je sedla k večerji. Naenkrat je pa skočil skozi okno v sobo neznan moški. Se predno se je upravitelj zavedel, je skočil neznanec k vratom in jih zaklenil. Potem je pa potegnil iz žepa revolver m zakMcal »Roke kvišku!« Dajte mi denar ali pa vas ustrelim!« Prestrašenemu upravitelju ni preostajalo drugega, nego dati roparju denar. Potegnil je iz žepa denarnico, vzel iz nje tisočak v manjših bankovcih in jih vrgel na mizo. To se je pa zdelo maskiranemu roparju premalo. V desnici je še vedno držal na upravitelja namerjeni revolver, z levico je pa naglo segel v denarnico in potegnil iz nje dva tisočaka. Potem je ukradel še zlato uro, upraviteljevi ženi pa prstan. Upraviteljeva žena se je ta čas počasi pomikala proti vratom. Ropar je pa pokazal tudi kluče in jo vprašal ironično, kam je namenjena. Otrok, ki je videl, kaj s- godi s starši, je začel bridko jokati, za njim je pa zaplakala še mati. Sklenila je roke m začela bridko tarnati: »Izgubljeni smo, sestra leži v bolnici v Toulousu, pa ne bomo mogli plačati za operacijo! Usmilite se nas, nikar nas ne pogubite!« In res se je roparjevo srce omehčalo. »Da vam dokažem, da nisem tako krut. kakor mislite,« je dejal, »vam vračam tisoč frankov. Beda me sili, da pridem po tej poti do denarja.« V naslednjem hipu je bil že zopet na oknu, kjer se je za hip ustavil, rekoč: »Zdaj odhajam! Zunaj me čaka pajdaš. Ce se kdo izmed vas v naslednjih 10 minutah gane, boste vsi ustreljeni.« Potem je pa izginil v noč. Prestrašena rodbina je nepremično čakala 10 minut, potem je pa planil upravitelj v sosedno sobo k telefonu in obvestil policijo Policija pa ni hotela posredovati, B* naj se obrne upravitelj na orožnike. Cas je pa hitel in predno so bili poklicani orožniki, je bil ropar že na varnem. Napadeni sr> pri zaslišanju izjavili, da jih je presenetila roparjeva uglajenost in njegov kavalir ski nastop, zlasti napram upraviteljev-ženi. To je zadostovalo orožnikom, da so roparja takoj izsledili. Frederic iMa-solmat je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Njegov stari oče je bil župan v Toulousu. Slaba družba je spravila Frederica med zločince. Ker je bi' že predkaznovan, ga je sodišče obsodilo na štiri leta težke ječe. V ječi se bo gotovo naučil žargona francoskih zločincev, da ga prihodnjič ne bodo tako hitro zasačili. Celega mamuta so našli Iz Moskve poročajo, da so naši: blizu Obdorska nasproti polotoka Je-malsk v Sibiriji velikega mamuta, čigar meso je tako sveže, kakor da b: bila žival šele nedavno poginila. V tem kraju Sibirije se zemlja nikoli ne od-taja. Znanstvena ekspedicija je tam nedavno ugotovila, da krmijo Samojevi svoje pse z mesom predhistorične.: kita. Doslej so našli samo dva cela hl. -muta, eden je nagačen v Parizu, (km pa v muzeju Akademije znanosti v Leningradu. Ko so našli drugega mamuta leta^ 1902. je poslala ruska akademija sveže mamutove zrezke Francoskemu institutu. Člani Francoskega instituta so priredili banket, na katerem so prišli na mizo mamutovi zrezki. Na banketu so zatrjevali, da so zrezki sicer sočni, toda nekoliko pretrd'. • Mož in žena. — Rada bi samo vedela, če so vsi možje tako neumni, kakor si ti. — Vsi ne. Nekateri so ostali samci. MORSKE RIBE Danes v veliki Izbiri fine ribe, skampi, morski pajki, brancini, sfolje, barboni itd., rižoto od skampi. — Dobe se vsako sredo, četrtek in petek. GOSTILNA LJUBLJANSKI DVOR LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28 Pristno vrbničko vino žlahtnina z otoka Krka se toči v gostilni Draga Guštin, LJUBLJANA, Kapiteljska ri-ca A t. 3. PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme pekarna Petek, Pesje it. 35. 4466 MLAD GOSPOD pošten in zanesljiv, iSče službo sluge ali inkasanta. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod > Vesten 4444c na upravo v SI. Naroda«. IRISOBNO STANOVANJE lepo, solnčno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski it. 33 (pred gostilno >Pn Plan-karju«), 4278 PECI NA ŽAGOVLNO izdeluje Jakeij, Bled. 4432 SLABOTNI MOŠKI: Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakih pilul, tablet ln drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti poSiljatvi Din 5.- v znamkah. — >Salus«, Zagreb. 67SN, Savska br. 10. 83/L NARODNA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI, Javlja tužno vest, da je danes preminul njen soustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod (petet %tabbettt Bodi mu lasten spomin l V Ljubljani, Vj. novembra 1933« UPRAVNI SVET. Kar naravnost brez oklevanja po blago za novo obleko hi zimski plašč k star oznani trgovini a. MIKLAUC (poleg škofije) Prosimo pridite, ne boste razočarani! Modna konfekcija Najboljši nakup PRUSKER. LJUBLJANA Petra cesta 14. 11 fl Glasba je vaše razvedrilo! Par dinarjev, in mi vam izposodimo najlepše plošče in gramofon, ako ga nimate. „S L A G E R" Aleksandrova cesta 4, »rehod »Viktorije« TRGOVSKA HI S A na periferiji mesta Ljubljane, na zelo prometni točki, naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4470 JAZZ-TAMBURICA (Damenkapela) Slobodni 1 December. — Ponude: Jurišić, Kavana »Zagreb«MOgulin. 4465 TRG. SOTRVDNICO sprejme Zanier, Sv. Peter, Savinjska dolina. 4467 SPERANO SPALNICO (ptičji javor, imitacija* poceni proda — A. Bitenc, mizarstvo, Ljubljana, Gosposka ulica 10. 4471 GOSTILNO oddam v najem. — Poula, Novo mesto. 4469 ČEVLJAR. POMOČNIKA sprejme štiftar. Sv. Peter, Savinjska dolina 446ft DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«! Dobra znamka Dober kopist Dobra kuharica 3t>6i Erika 40S5 Hvaležna 4402 Malenkost Mehanik Nujna pomoč 4402 Soliden 4044 Vknjižba 3042 mm PROKOP, MIRKO, LEON, ANICA GRASSELLI in PETER CAPEK naznanjamo žalostno vest, da je nas blagi oče, odnosno stari oče, gospod bivši ljubljanski župan, odlikovan z redoma sv. Save II. in III. vrste in redom Jugoslovanske krone III. vrste danes sklenil svojo dolgo življenjsko pot in zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. novembra 1933 ob l/j 3. uri popoldne izpred cestnega magistrata na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. novembra 1933. -mm:. t Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tlakam©«: Fran J mm Za opravo Id lq*cx»uaj aei Usta; utoo onmiioi — Vat v Ljubljani .v»-v«5r\ r.' .*.A,J,%i *". ...» MP