PRIMORAJO DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 167 (9169)	TRST, torek, 22. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, rtfcnnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ZAKLJUČENA RAZPRAVA 0 TAJNIKOVEM POROČILU Nfl VSEDRŽAVNEM SVETU KD
Večina bo danes predložila resolucijo o nezaupnici Fanfaniju
Moro in ForSani pa bosta predložila svojo resolucijo, ki odobrava delovanje političnega tajnika - Kdo bo novi tajnik?
RIM, 21. — S posegom zvestega	Fanfanijevega prijatelja
obrambnega ministra Forlanija se je nocoj zaključila splošna razprava o poročilu političnega tajnika na vsedržavnem svetu krščanske demokracije. Takoj nato je predsednik vsedržavnega sveta Zaccagnini prekinil zasedanje in sporočil, da se bo nadaljevalo jutri ob 10. z odgovorom Fanfanija na posege in s predložitvijo in glasovanjem zadevnih političnih dokumentov. Za tem formalnim potekom zasedanja vsedržavnega sveta krščanske demokracije se skriva oster zarotniški boj med strujami za vodstvo v stranki.
Na zasedanju državnega sveta še ni prišlo do dejanske politične razprave o Fanfanijevem poročilu, ki so jo mnogi pričakovali. Nastopilo je zelo malo število strankinih veljakov. Večji del se je odpovedal razpravi. Glavni del boja se torej vrši za kulisami, na ožjih sestankih predstavnikov struj, na katerih je dorotejska večina skupno z levico že sklenila odstaviti Fan-
fanija s tajniškega mesta, ni pa še prišlo do gotove kandidature novega tajnika, čeprav je bil v preteklih dneh najresnejši kandidat predsed-
Izvolitev štirih predsednikov deželnih svetov
RIM, 21. — Večje sterile novoizvoljenih deželnih svetov je imelo danes prvo sejo. Do največ-lega presenečenja je prišlo v Reggio Calabrii, kjer je bil za Predsednika deželnega sveta iz-v°l.ien socialist Consalvo Aragona * glasovi KPI, PSI, PSDI, PDUP in PRI.
V	Toskani pa bo prvič predsedovala deželnemu svetu ženska. Z večino glasov je bila v Firen-neh izvoljena za predsednico deželnega sveta komunistka Loretta Montemaggi Sandonnini. Dobila je glasove levice, ki ima v toskanskem deželnem svetu večino.
Prav tako so za predsednika deželnega sveta v Piemontu izvolili komunista Dina Sanlorcn-za. V piemontskem deželnem svetu imajo komunisti in socialisti 30 od 60 svetovalcev. Značilno je, da je predsednik dobil 31 glasov, se pravi enega več kot jih imata KPI in PSI.
V	Bologni pa so za novega predsednika deželnega sveta E-milie - Romagne izvolili bivšega Predsednika socialista Silvana Ar-marolija. Pri tem glasovanju ni bilo nobenih težav, saj imajo komunisti in socialisti absolutno Večino.
nik demokristjanske poslanske sku-P'ne Piccoli.
. važno je bilo današnje sre-canje predstavnikov dveh dorotej-skm skupin («iniziativa popolare» in «impegno democratico») z dvema levima skupinama («forze nuove» in «base»). Dogovorili so se, da po go-voru Tavianija ne bo nihče od vo-oiteljev štirih skupin govoril, da se cimprej zaključi splošna razprava, a .se jutri dopoldne posluša Fan-anijev odgovor in da se nato gla-9iejo zadevne resolucije. Dogovo-1 , se tudi, . da bodo povabili . sastavnike struj, naj se oglasijo esedi ob predložitvi resolucij.
zas^0'*- po zaWjiičku današnjega nnn„,anJa vsedržavnega sveta so se va n 00, sestali svetovalci «iniziati-tri žn-°uare>> in razpravljali o ju-za tì*1 ,zaključnih resolucijah. Gre našel1 d°kumente: prvi se bo na-vladi .Podporo sedanji Morovi bodo bo
za katerega pričakujejo, da nH asovale vse struje; drugi dežpi„;uav?lava^ vprašanje sestave iuniic/n. ln .kra.ievnih odborov po bale e'*1, vobtvah in bo prav tako mem u-0 odobren; tretji doku-dorotejcev Z f • priPravile struje našai ln ^evice Pa se bo na-
strankeVeafrn-tev Poročila tajnika 2aupnic0F' faniJa’ 56 pravi na ne'
Forhfn-610 Se j0, da tudi Moro in s kat * pripravljata svojo resolucijo, z nriJf0. Pa kosta podprla Fanfanija unfr-a Pntvijo njegovega poročila. To 36",1’ da se bo spopad v vil
se je, da i s po ve;
dejanski politični krščanski demokraciji raz-0 Predložitvi teh dveh resolucij, nijo j_r*mskib političnih krogih me-
Zato v
da se zasedanje baje jutri ne
, ca 0 in da ga bodo odložili j. a 24 nekaj dni. To pa tudi zavora	*ier *e “ Prišlo do dogo-
demokrarijeh0 tajnik krščanske
]P,?Ìedf imenovanja novega tajnika je skupina «forze nuove» sporočila,
iziav^ nJlhtŠ^ vedno velja nedavna 0JaVa °onat Cattina v zvezi s pred-^ogom dorotejcev (ki so kandidirali ohja), aa pri tem ne gre za
didat°’ temve0 da bo morala biti kan-mdatura podprta z jasno politično linjih p najvažnejših osnovnih vprašani m Podoben odgovor je dal tudi mi-Dravf f kmetcijstvo Marcora. Zato.
PostavrtrUJa !.forze nuove>>- Je bila Postavljena zahteva za odprto pohtič-
no razpre ob glasovanju o resolu-‘Ji o Fanfanijevem poročilu v pri-nimi zavrnitve poročila.
Tudi Fanfani je imel sinoči takoj
po zasedanju ločene pogovore s For-lanijem, Colombom, Antoniozzijem, s predsednikom vsedržavnega sveta Zaccagninijem, s predsednikom vlade Morom in z ministrom Sartijem. Prav tako se je Moro pred odho-odom srečal s Colombom, medtem ko se je Piccoli pogovarjal z De Mito. Vsi ti pogovori so se vrteli o-krog jutrišnjega dne, predvsem o-krog vprašanja, ali bodo jutri sploh lahko zaključili razpravo.
Današnja pozornost je bila posvečena skoraj izključno govoroma bivšega dolgoletnega notranjega ministra Tavianija in sedanjega obrambnega ministra Forlanija. Prvi, ki pripada struji «iniziativa popolare», je odkrito povedal, da se ne strinja s poročilom tajnika Fanfanija in da je treba menjati sedanje tajništvo. Taviani je zahteval popolno spreme-
Paolo Emilia Taviani
nitev strankine politike do razvoja italijanske družbe. Čeprav je soglašal z ostalimi voditelji, da ni mogoče neposredno sodelovanje s komunisti, je vendar opozoril, da niso več časi ideoloških križarskih vojn in diskriminacije proti komunistom ne samo v parlamentu, ampak tudi v celotnem vsedržavnem političnem življenju. Ostro je napadel Fanfani-
jevo politiko in možnost obnovitve javno upravo; ljudje_ zahtevajo_ od sredinske koalicije, ki je že leta '
1972-73 popolnoma propadla in bi predstavljala pravi samomor za stranko. Ob zaključku je še dejal, da mora postati krščanska demokracija laična stranka, ki odklanja in-tegralizem in konservativno politiko.
Po posegu predsednika demokri-stjanskih senatorjev Bartolomeia, ki je dejal, da so krivične obtožbe proti političnemu tajniku, ieš da se ni znal bojevati proti s um in ke je ob zaključku zavzel za razcisčenje odnosov na kongresu, je govoril o-brambni minister Forlani. Začel je z ugotovitvijo, da mnogi govorijo o spremembah v stranki, v resnici pa mislijo, da je dovolj odstraniti političnega tajnika. To je popolnoma zgrešena pot, je dejal Forlani, ki dejansko nima izhoda. Ljudje zahtevajo, «da prenehamo s strahopet-stvom; ljudje zahtevajo učinkovito
nas enotno politično linijo, disciplino in čut odgovornosti; ljudje hočejo, da jim jasno povemo, kdo smo in kaj hočemo. Torej ljudje hočejo nekaj več kot samo zamenjavo političnega tajnika». Forlani je nadalje očital dotorejcem, da naj ne mislijo, da bodo z zamenjavo tajnika in s še kako drugo manjšo spremembo «obnovili stranko in ji dali novega zagona». Očital jim je tudi, da ne bodo nič spremenili, če bodo še naprej nadaljevali s politiko dogovorov voditeljev posameznih struj, kot so to delali doslej. Na kratko povedano, je Forlani popolnoma podprl Fan-fanijevo poročilo. Ob zaključku današnjega zasedanja se mu je Fanfani zahvalil. Izjavil je časnikarjem, da je ugotovil v Forlanijevem govoru «bistrost političnega razuma in potrditev prijateljstva, ki mi je zelo drago».
Ri
I MJ
Navdušenje v ameriškem kontrolnem centru v
mm
Houstonu ob
uspešnem pristanku sovjetske
iiifci
ladjice soju/,.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
TEDEN DNI PO STARTU S KOZMODROMA V BAJKONURU
I «mehkim» pristankom sojuza v kazahstanski stepi uspešno zakijučen sovjetsko‘ameriški vesoljski polet
Leonov in Kubasov sta prestala točno ob določenem času le deset km od izbrane točke - Pozitiven obračun vesoljskega podviga - Ameriški kozmonavti se vrnejo v četrtek opolnoči
MOSKVA, 21. — S povratkom sovjetskih kozmonavtov Leonova in Kubasova se je danes zaključil prvi skupni sovjetsko-ameriški polet v vesolju, ki pomeni tudi prvi korak na poti mednarodnega sodelovanja pri osvajanju brezkončnega prostora, ki obdaja naš planet. Sojuz je mehko pristal v kazakstanki stepi 500 km od Bajkonura ob točno predvidenem času. Ladjico so v zadnjih desetih minutah pristajanja spremljali helikopterji, s katerih so, prvič v zgodovini sovjetske kozmonavtike, oddajali povratek kozmonavtov v neposrednem televizijskem prenosu.	---------------
Zadnji del poleta se je za Leonova in Kubasova začel okrog poldne, ko sta vesoljca prižgala motor modula za pristajanje in postavila ladjico na parabolani tir za povratek. Modul se je «otresel» nepotrebnih delov (vesoljskega modula in delavnice), ki so se sežgali ob vstopu v gostejše plasti atmosfere.
Ko je bila ladjica 80 km visoko se je začel radijski «black out» in zveza z vesoljci je bila prekinjena za sedem njinut.. Čeprav je pojav nor-
malen je bilo to sedem minut velike živčne napetosti, ki se je polegla šele, ko je iz zvočnikov nadzornega centra v Kaliningradu zazvenel Leo-novov gias: «Vsjo' harašo». Trinajst minut pred pristankom so se odprla padala, najprej manjše zaviralno, nato pa večje pristajalno in končno, ko je bila ladjica le 20 metrov nad stepo, se je še enkrat pnzgai raketni motor, ki je omogočil mehki pristanek kabine. Kdor je gledal pristanek v neposrednem televizijskem
Sovjetska kozmonavta Leonov (levo) in Kubasov (desno) takoj po povratku v Bajkonur.
.......................................
Še vedno ni gotovo, kdaj se bo pravzaprav zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije. Po včerajšnji končani splošni razpravi o Fanfanijevem poročilu, katere se ni udeležil skoraj noben veljak do-rotejcev in levice, se bo dejanski politični boj o razčiščenju odnosov v stranki začel danes po odgovoru Fanfanija, ko bodo predložene na glasovanje razne resolucije. Gre predvsem za resolucijo dorotejcev In levice, ki zavrača Fanfanijevo poročilo, se pravi daje Fanfaniju nezaupnico in za resolucijo Mera in Forlanija, ki odobravata Fanfanijevo poročilo. Razumljivo je, da bo Fanfani odstopil, če bo odobrena, kot je pričakovati, resolucija večine. Ni pa še jasno, kdo bo novi tajnik. Medtem ko je bil
BANr™
~ i

Piccoli še do včeraj glavni kandidat, se njegova kandidatura baje precej maje. Levica, ki nastopa skupno z dorotejci proti Fanfaniju, pravi, da mora kandi daturo spremljati jasen političn; program za obnovitev stranke.
Z uspešnim pristankom sovjetske vesoljske ladjice sojuz, ki je pristala včeraj ob 21.15 (po italijanski poletni uri) sredi kazak-stanske stepe, se je uspešno zaključil prvi sovjetsko-ameriški vesoljski polet. Čeprav z znanstvenega vidika polet ni odprl človeku novih obzorij, je obračun vesoljskega podviga pozitiven,
ker je že samo dejstvo, da je pet ljudi iz dveh ideološko nasprotnih svetov složno sodelovalo v vesolju že velik uspeh. Polet a-pollo - sojuz pomeni prvi korak na poti mednarodnega sodelovanja v osvajanju vesolja: kako velik in kakšen vpliv bo ta korak imel bo mogoče oceniti šele čez dalj časa, že samo dejstvo, -la je to prvi korak pa je že i io pomembno.
V Portugalski prevladuje mnenje, da bo ministrski predsednik Goncalves rešil vladno krizo še v teku tega tedna. Medtem je v teku ostra polemika med socialisti in gibanjem oboroženih sil, zaradi tiskovnega sporočila socialistične stranke, ki ga časopisi niso objavili. Socialisti zato sprašujejo, ali so vojaki ponovno u-vedli cenzuro.
I prenosu, se je ob pogledu na oblak dima in prahu, ki se je dvignil iz ! stepe, za trenutek zdrznil, šlo pa je le za oblak dima in prahu, ki ga je povzročil raketni motor.
Dve minuti po pristanku so bili prvi sovjetski strokovnjaki že na kraju: bežen pogled v kabino in takoj nato so začeli odpirati vratca modula za pristajanje; kozmonavta sta se medtem osvobodila pasov, ki so ju priklepala k sedežema in s pomočjo tehnikov prišla na dan, utrujena, vendar srečna, ob uspehu prvega mednarodnega vesoljskega poleta.
Kmalu po nujnem povratku iz vesolja so jima najvišji sovjetski voditelji, generalni tajnik komunistične partije Brežnjev, predsednik republike Podgorni in predsednik vlade Kosigin poslali brzojavne čestitke in se jima hkrati zahvalili za njuno prizadevnost ter poudarili delež, ki so ga k uspehu prispevali izkušeni ameriški vesoljci. Akademik Boris Petrov, predsednik komisije Inter-kozmos pa je s svoje strani poudaril, da se je s skupnim poletom apollo - sojuz začelo novo poglavje vesoljskega raziskovanja in da se je začelo obdobje mednarodnega sodelovanja.
čeprav se je skupni polet pravkar zaključil in čeprav bodo ameriški kozmonavti krožili okrog Zemlje še štiri dni, je že možen prvi obračun skupnega sovjetsko-ameriškega poleta. Kot smo že večkrat poudarili ta vesoljski podvig ni z znanstvenega vidika odprl človeku norih obzorij, njegov pomen pa je zelo velik s političnega vidika, saj je bila spojitev v vesolju otipljiv dokaz novih odnosov med SZ in ZDA. Kot je tudi nad vse pomembno dejstvo, da je v vesolju složno delalo skupaj pet ljudi, ki prihajajo iz ideološko nasprotnih svetov.
S tehničnega vidika pa je bil v poletu apollo - sojuz nadvse pomemben nov sistem za spajanje, ki so ga pre. izkusili ob tej priliki. Sistem pomeni vsekakor napredek v kozmonavtiki, saj je spajanje med ladjicami veliko lažje in uspešnejše, čeprav se je med drugo združitvijo nekaj zataknilo in ladjici sta se močno stresli. Za nevšečnost se je vzedelo šele po ločitvi apolla in sojuza, ko so strokovnjaki nadzornega centra v Kaliningradu priznali, da jim je za trenutek zastal dih: ladjici sta začeli krožiti okrog osi in nevarno je bilo, da trčita ter se medsebojno poškodujeta, čeprav se je izteklo vse po sreči, je to še dokaz več, da je vsak vesoljski podvig še vedno tvegan, navzlic vsem možnim kontrolam
Kot rečeno se za ameriške kozmonavte Stafforda, Slaytona in Branda polet še ni zaključil. Ameriška vesoljska ustanova NASA skuša iz zadnjega poleta v tem desetletju iztržiti čimveč in zato bodo kozmonavti še nekaj dni zaposleni z najrazličnejšimi znanstvenimi poskusi. Njihov povratek je predviden za 24. julija opolnoči.
Neuvrščenost v ospredju pogovorov Minic-De La Flor
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes v
Beli vili na Brionih sprejel perujskega zunanjega ministra Miguela de la Flora. V enournem prisrčnem in prijateljskem pogovoru sta, kot poroča Tanjug, izmenjala mnenja o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o pripravah na konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo konec avgusta v Limi. Perujski zunanji minister De la Flor in njegov gostitelj zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic sta predsednika Tita seznanila tudi s svojimi pogovori, ki sta jih vodila v Beogradu minule dni. Minister De la Flor je ob tej priložnosti predsedniku Titu posredoval ustno poslanico perujskega predsednika Velasca Alvarada. Predsedniku Titu je ponovil tudi poziv, naj obišče Peru, kar je jugoslovanski voditelj z zadovoljstvom sprejel.
O jugoslovansko - perujskih zuna-njeministrskih pogovorih so nocoj objavili tudi skupno sporočilo, ki med drugim poudarja, da sta Minic in De la Flor izmenjala mnenja o perečem mednarodnem položaju, še zlasti pa o vpraašnjih, ki so pove-zana_s pripravami in delom konference zunanjih ministrov neuvrščenih v Limi. V izmenjavi mnenj sta ministra ugotovila odločilen prispevek neuvrščenih držav k reševanju
najvažnejših mednarodnih problemov. Kot poudarja sporočilo, neuvrščene države s svojim vsakdanjim zavzemanjem za solidarnost, za enakopravno mednarodno sodelovanje in s svojim upiranjem politiki s pozicije^ sile in vsem oblikam neenakopravnosti, predstavljajo enega od najvažnejših tvornih dejavnikov v ohranitvi neodvisnosti in suverenosti držav in v boju za vzpostavitev nove pravične gospodarske ureditve v svetu.
Delovni obisk v Jugoslaviji je danes končal tudi zunanji minister Demokratične ljudske republike Koreje Ho Dam. Tudi o njegovih pogovorih z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem so objavili skupno sporočilo. Dokument pravi, da sta zunanja ministra med drugim razpravljala o uresničevanju tistega, kar sta se dogovorila predsednika dveh držav med obiskom korejskega voditelja Kirn II Sunga v začetku junija v Jugoslaviji. V pogovorih sta ugotovila, da so po tem obisku nastali ugodni pogoji za razvoj sodelovanja na vseh področjih, in da so dvostran. ški odnosi med dvema socialističnima državama stopili v nobo obdobje še uspešnejšega razvoja.
V. B.
FORD OBIŠČE JUGOSLAVIJO
Na povabilo predsednika Tita bo prispel v Beograd 4. avgusta
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Popoldne so u-radno sporočili, da bo na vabilo predsednika Tita ameriški predsednik Gerald Ford uradno obiskal Jugoslavijo 3. in 4. avgusta. Sicer pa je bila Bela hiša nocoj sporočila, da bo ameriški predsednik pred in po konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih med desetdnevno turnejo, ki se bo začela 26. julija, obiskal štiri evropske države in sicer Zvezno republiko Nemčijo, Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo. V Bonnu se bo mud'1 od 26. do 28. julija, v Varšavi še naslednji dan, v Bukarešti 2. in 3 avgusta, v Beogradu pa 3. in 4. Vsi obiski so uradni.
V. B.
Dolanc se je vrnil obiska v Tanzaniji
z
BEOGRAD, 21. — Tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc se je danes vrnil v Beograd, po večdnevnem o-bisku v Tanzaniji, kjer je bil gost centralnega komiteja stranke TA NU. Med obiskom se je Dolanc pogovarjal z vsem; vodilnimi osebnostmi političnega življenja Tanzanije, srečal pa se je tudi s predsednikom Juliusom Njererejem, kateremu je izročil osebno poslanico predsednika Tita. Ti pogovori so bili, kot sporoča Tanjug, koristna in vsestranska izmenjava mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o dejavnosti neuvrščenih držav in o nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Tanzanijo in med TANU in Zvezo komunistov Jugoslavije.
OECD o gospodarskem položaju v prihodnjih dvanajstih mesecih
PARIZ, 21. — Izvedenci organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD so objavili svoja predvidevanja za prihodnjih dvanajst mesecev. Ugotavljajo, da se bo gospodarska proizvodnja v tem obdobju v glavnem izboljšala, kar pa ne velja za Italijo, kjer, kljub nekaterim podatkom. ki govorijo o tem. da je sedanja kriza na tem da se konča, ni mogoče predvidevati nič, vsaj do polovice prihodnjega leta.
Kar zadeva število nezaposlenih u-gotavljajo izvedenci OECD, da bo v prihodnjih 12 mesecih ostalo v najboljšem primeru nespremenjeno. V Italiji se bo nezaposlenost še stopnjevala, predvidevanja pa so težavna, ker je skoraj nemogoče leciti med popolno in delno nezaposlenostjo.
Tragično naključje
HAMILTON (Bermuda), 21. — Mlada brata iz Hamiltona, žrtvi nenavadnega pa čeprav tragičnega naključja, sta umrla oba na isti način, na istem kraju in istega dne v razdalji enega leta eden od drugega.
Po sporočilu hamiltonske policije je 17-letni Erskine Lawrence Ebbin umrl včeraj v prometni nesreči. Podrl ga je isti taksist, ki je vozil isto vozilo in je imel istega potnika kot lani, ko je podrl in do smrti povozil Ebbinovega brata.
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiinmnuiimmnmHHimmmmmmuututuumHiHtmmnmiuunmuiHiiimmuummiiuuiiiiuiHtmnuMBP
IZJAVE MINISTRA ZA INFORMACIJE JESUINA
Goncalves bo ta teden rešil vladno krizo na Portugalskem
Odmevi na socialistične shode - Obtožbe komunistov socialistom
LIZBONA, 21. — Minister za informacije Jesuino je v svojem poročilu o poteku posvetovanj ministrskega predsednika Goncalvesa dejal, da bodo vladno krizo po vsej verjetnosti rešili se v teku tega tedna. Imenoval: bodo tudi nekaj ministrskih podpredsednikov, kar pa nikakor še ne pomeni omejitve avtoritete predsednika vlade Goncalvesa. Jesuino je podčrtal, da bo nova vlada nekoliko decentralizirana v svojih strukturah ter je potrdil, da bodo v njej tudi nekateri civilni izvedenci, ki niso povezani z nobeno stranko. Minister za informacije je dejal, da sta socialistična stranka in komunistična partija zelo pomembni, da pa nikakor ne gre podcenjevati prispevka drugih političnih sil.
V Lizboni je trenutno velika polemika v zvezi z nekim tiskovnim sporočilom socialistične stranke, ki ga noben dnevnik ni objavil, kljub temu, da je prispel v uredništvo relativno zgodaj zvečer. S tem v zvezi je generalni tajnik socialistične stranke Mario Soares danes zjutraj poslal ministru za informacije Jesui-nu brzojavko, v kateri zahteva pojasnila v zvezi z izjavami vojaškega glasnika, ki je dejal, da ni bilo mogoče objaviti sporočila, ker ga peta divizija, dejansko glasnik oboroženih sil, še ni prebrala. V svoji brzojavki vprašuje Soares, ali ta izjava pomeni, da je bila v Portu-
galski spet uvedena cenzura.
Peta divizija je med tem objavila sporočilo, v katerem posredno obtožuje socialistično stranko, da skuša ustvariti vzdušje politične negotovosti in nasilja. Komunike sicer ne omenja socialistov izrecno, navezuje pa se na socialistične obtožbe, češ da skuša peta divizija vzpostaviti v Portugalski stalinistično diktaturo. Vojaki nadalje obtožujejo socialistične voditelje, da skušajo blatiti ugled enega najzaslužnejših portugalskih mož, se pravi generala Goncalvesa, ter da skušajo sejati razdor med člane sveta revolucije, še zlasti med generali Costa Gomesom, Goncalvesom in De Carvalhom.
Popoldne je predsednik republike Costa Gomes sprejel na njegovo zahtevo veleposlanika SZ v Lizboni Alinina.
V komunikeju, ki ga je danes objavila portugalska KP, je rečeno, da je veliki shod, ki je bil v soboto v Lizboni, in ki ga je organizirala socialistična stranka, bil zgolj pretveza za «shod reakcionarnih sil, katerih namen je bil zasesti glavno mesto ter izsiliti odstop ministrskega predsednika». Komunisti obtožujejo socialistične voditelje, da so sklenili zavezništvo z reakcionarnimi in konservativnimi silami, proti revolucionarnim in naprednim organizacijam, začenši z gibanjem osvobodilnih sil. Komunike obsoja «atentate in protikomunistične provokaci-
je» ter poudarja nujnost, da se vzpostavi demokratični red v tistih pokrajinah, kjer imajo trenutno o-blast v rokah protirevolucionarne sile.
Socialdemokrati, ki so pred dnevi izstopili iz vlade, kar je tudi povzročilo vladno krizo, so sporočili, da je v petek njihov član bil do smrti zaboden. Za zločin obtožujejo komuniste. Dogodek sodi v okvir incidentov, do katerih je prišlo konec tedna in ki so povzročili smrt še enega vojaka.
Predsednik vlade Goncalves je v intervjuju nekemu dnevniku izjavil, da bo ob primernem trenutku odgovoril na izjave generalnega tajnika socialistične stranke. Za sedaj, je dejal general Goncalves, zahtevam od vseh Portugalcev odločnost in budnost v obrambo revolucije.
General Otelo Saraiva de Carvalho, član sveta revolucije in poveljnik celinskega korpusa, je danes odpotoval na Kubo, kjer se bo ustavil teden dni. Pred odhodom je Carvalho dejal, da bo proučil izkušnje, ki so si jih nabrali Kubanci, da bi jih skušali prilagoditi tudi portugalski revoluciji.
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, so iz Lizbone sporočili, da je predsednik republike Costa Gomes poklical generalnega tajnika socialistične stranke Maria Soaresa, za njim pa je sprejel tudi vodjo socialistične skupine v ustavodajni skupščini Antonia Lopesa Cardosa.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKUPNI SESTANEK RAJONSKIH KRAŠKIH KONZULT
ZAČETEK RAZPRAVE 0 URBANISTIČN UREDITVI SLOVENSKIH KRAŠKIH VASI
Deželni svet bo danes razpravljal o vojaških služnostih
I Mednarodni tečaj prava v sodelovanju med tržaško in ljubljansko univerzo
Danes bo skupni sestanek rajonskih konzult za vzhodni in zahodni Kras, ki se bosta sestali ob 21. uri na sedežu občinske izpostave na Proseku. Na dnevnem redu je razprava o «urbanističnih ukrepih za kraško okolico». Na tej skupni seji bo občinski odbornik za urbanistiko De Luca obrazložil načrt občine za urbanistično ureditev kraških vasi, ki mora biti izdelan do septembra v sodelovanju z obema kraškima kon-zultama. Tako se je namreč obvezal župan Spaccini, ko so preložili razpravo o perimetraciji in novih normativih za kraške vasi z zadnje julijske seje tržaškega občinskega sveta na prvo jesensko.
O tržaških urbanističnih vprašanjih in med njimi tudi o Krasu bo priredila sekcija za krajevne uprave tržaške federacije KPI v sredo ob 18. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 javen shod občinskih in rajonskih svetovalcev KPI. Uvodno poročilo bo podal prof. Roberto Costa, predsedoval pa bo predsednik šentjakobske konzulte Giorgio Vascotto.
Za danes je predvidena tudi seja prve komisije deželnega sveta, ki razpravlja o kraških rezervatih. Komisija je namreč na zadnji seji sklenila, da bo nadaljevala z razpravo, čeprav je kraška gorska skupnost zahtevala, da razpravo odloži, dokler se ne bo o tem važnem vprašanju dokončno in uradno izrekla. To namreč sedaj ni možno, saj je z novimi volilnimi izidi bistveno spremenjena sestava kraške gorske skupnosti, ki se bo lahko sestala z novimi člani šele jeseni in bo med prvimi vprašanji razpravljala prav o kraških rezervatih. Zato tudi čudi stališče prve komisije, ki je ponovno preglasovala komunistične svetovalce in svetovalca Slovenske skupnosti Štoko, ki so zahtevali odložitev razprave.
Deželni svet bo danes obravnaval važno vprašanje vojaških služnosti na osnovi resolucije, ki so jo predložili komunistični svetovalci Bara-cetti, Colli, Bettoli, Moschioni in Zor-zenon.
Kdor se je v soboto zvečer ali v nedeljo mudil v Trebčah, kjer so proslavljali 30-ietnico osvoboditve, je imel že na prvi pogled občutek, da gre za nekoliko drugačno praznovanje tega najsvetlejšega narodnega jubileja. Na prostranem valovitem travniku v zapadnem koncu vasi, kjer se je odvijal osrednji del proslave, je tako v soboto kot v nedeljo vse potekalo nenavadno neprisiljeno in sproščeno, predvsem pa globoko občuteno. Trebenski pro-svetarji, v sodelovanju z vsemi ostalimi vaškimi organizacijami, od športnikov do starejših borcev in partijcev, so znali pričarati rés pravo partizansko vzdušje, kakršnega se starejši še živo spominjajo in ga mlajši podoživljajo po pripovedovanjih.
Takoj na začetku moramo naglasiti, da so bili ravno slednji, to je mlajši vaščani, ki niso na lastni koži doživljali ne vojnih grozot in trpljenja ne tiste nepopisne krajinske turistične ustanove. Ob i radosti in upanja, ki sta prišla z udeležbi številnih predstavnikov kra-1 osvoboditvijo in zmago nad okupa-
Nagraditev razstavljavcev na trinajsti sagri repentabrskega terana
V restavraciji Škabar v Velikem Repnu je bilo včeraj nagrajevanje razstavljavcev 13. šagre repentabr-skega terana, ki jo je priredila občinska uprava s sodelovanjem po-
jevnih oblasti ter kmetijskih ustanov in organizacij, je na slovesnosti spregovoril repentabrski župan Guštin, ki se je zahvalil vinogradnikom, ki že dolga leta skrbijo za izvrsten pridelek in sodelujejo za boljši uspeh razstave, obenem pa se je zahvalil tudi vsem ustanovam in posameznikom, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu razstave.	*
Sledilo je nagrajevanje. Prvo nagrado je prejel Alojz Milič iz Repna 49 (pokal vladnega komisariata ter 30.000 lir Hranilnice in posojilnice na Opčinah). Druga nagrada je šla Janku Škabarju — Repen 30 (pokal pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev in 20.000 lir občine Repen-tabor). Tretjo nagrado je prejel Stano Ravbar — Repen 2 (pokal občine Zgonik in 15.000 občine Repen-tabor). Ostali razstavljavci so bih
enako ocenjeni ter nagrajeni s 5.000 lirami repentabrske občine. Nagrajenci so Alfonz Guštin — Col 12, Edvard Guštin — Col 5, Janko Guštin — Repen 71, Mirko Guštin — Repen 54, Milan Križman — Repen 128, Josip Lazar — Repen 60, Milko Purič — Repen 15, Roman Pu-rič — Repen 13, Karel Škabar — Repen 23 in Silvester Škabar — Repen 106.
Posebej so izžrebali še sedem nagrad. Srebrno kolajno Tržaške hranilnice je prejel Janko Guštin, srebrni kolajni pokrajinske turistične ustanove sta prejela Josip Lazar in Edvard Guštin. Zlato kolajno pokrajinskega kmečkega nadzorništva je prejel Silvester Škabar, srebrno kolajno deželnega sveta Mirko Guštin, plaketo tržaške trgovinske zbornice Karel Škabar in pokal Kmečke zveze Milan Križman.
STO DVAJSET DOCENTOV IZ TRINAJSTIH DRŽAV
Tržaški in ljubljanski sektor poudarila pomen skupne pobude med Slovenijo in našo deželo
Prof. Milčinski govori na včerajšnji otvoritvi mednarodnega tečaja na tržaški univerzi.
..................................................
V OKVIRU PROSLAVE 30-LETNICE OSVOBODITVE
Množičen in občuten odziv mladine na partizanskem mitingu v Trebčah
V nedeljo dopoidne spominska svečanost pred spomenikom padlim, popoldne pa pester kulturni spored z nastopom mladine - Prijetno razpoloženje ob tabornem ognju
V znamenju sodelovanja med trza-1 natelj mednarodne šole delovnega
torji in sovražniki ljudstva, glavni | Ljudskem domu, kjer so med dru-
pobudniki in nosilci sobotne in nedeljske manifestacije. To je nov prijeten dokaz, kako naša mladina čuti in sprejema vrednote NOB in jih še naprej vrednoti.
Njihov je bil namreč največji delež pri prirejanju tabornih ognjev, ki so bili tudi najbolj sugestiven del prireditve. Ko se je stemnilo so se plameni visoko dvignili k nebu ter pritegnili s svojo čarobno močjo množico v velik krog, ki se je spontano sklenil v kolo. In v razžarjeni mrak so ravno tako spontano zadoneli zvoki harmonik in partizanskega petja. Za marsikoga je bil to nepozaben trenutek. Kar sami od sebe so privreli iz ust nekdanjih borcev in aktivistov spomini na leta bojev, grozot in junaštev. In to vzdušje je trajalo tako v soboto kot v nedeljo pozno v noč.
Tudi ostali del nedelje je bil prepoln dogodkov. Vas je bila že zgodaj na nogah, številni vaščani ter veliko ljudi iz sosednjih krajev se je še pred 9. uro zbralo v
liiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimimimiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiifiiimiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuuiiiiimiiiiiiiiiiia
LEPA PROSLA VA 30 LETNICE OSVOBODITVE V RICMANJIH
Obetajoč nastop res številnega mešanega pevskega zbora Slavec
Pester program, ki so ga pripravili domačini, na sagri
Tudi Ricmanje so r,e oddolžile spominu svojih padlih in proslavile 30-letnico osvoboditve s kratko, a občuteno komemoracijo pri spomeniku padlim in s kulturnim programom na šagri, ki je bil v celoti posvečen 30-letnici. Slovesnost se je pričela nekaj po peti uri, ko so domača godba na pihala, pevski zbor Slavec in občinstvo iz središča vasi odšli v sprevodu na domače pokopališče, položili venec pred spomenik padlim, nakar je občinski svetovalec iz Loga — Stojan Sancin imel krajši nagovor o pomenu obletnice, ki jo letos praznujemo in jo povezal z aktualnimi problemi, ki se tičejo nas Slovencev v ‘taliji in drugih naprednih sil v neprekinjenem boju proti ostankom fašizma. Udeleženci so nato počastili padle z enominutnim molkom, moški pevski zbor Slavec pa je lepo in občuteno zapel «Žrtvam». Sprevod se je nato odvijal do prireditvenega prostora nad vasjo.
Sledil je kulturni program. Prvi je stopil na oder novi mešani pevski zbor «Slavec», ki je nadvse prijetno presenetil. 46 pevce» in pevk, večinoma zelo mladih, je takoj po prvi pesmi — Prelovčeva «Pozdrav» — premagal začetno tremo in ubrano odpel svoj kratki spored, kolikor so se ga v dveh mesecih vaj utegnili naučiti. Zbor je pripravil pevovodja Drago Pefaros iz Boršta, ki je vodil tudi moški zbor «Slavec». Moški zbor, katerega je na harmoniko spremljal Bruno Berdon, je nastopil takoj po mešanem in zapel Venturinijevo «Mi vstajamo», Prelovčevo «Oj Doberdob» in Gobče-vo «Pesem XIV. divizije». Moški zbor, je, čeprav maloštevilen, zapel zelo lepo.
V imenu prirediteljev se je učitelj Boris Žafran najprej spomnil tistih dni ob osvoboditvi in navdušenja, ki je takrat zavladalo med prebivalstvom. Poudaril je ideale narodnoosvobodilne borbe in tega kar
liiiiiiiiiiiHfiiiiiniiuiiiiuitiiiMiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiuiuiiiiimiiinitiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiii
PO «NEVŠEČNOSTIH» IZ PREJŠNJIH DNI
DELO NA PROSEŠKI POSTAJI POTEKA SKORAJ NORMALNO
Vagoni ovc čakajo na carinarske izvide kvečjemu le 24 ur več kot ponavadi
V nasprotju s poročanjem nekaterih virov, ni stanje na proseški postaji zaradi že nekaj dni trajajoče bele stavke carinikov prav tako kritično. Peprav je stavkovno gibanje finančnih uslužbencev, ki o-pravljajo svoje delovne dolžnosti le z omejenim delovnim urnikom, prizadejalo logične nevšečnosti in zapletljaje na vseh blokih in obmejnih železniških postajah, .kamor dovažajo iz inozemstva pošiljke goveda in ovac za notranjost države, pa se na proseški postaji delo odvija s skoraj povsem normalnim ritmom. V skrajnih primerih morajo nekateri vagoni čakati na izvide 24
SLOVENSKA
KULTURNO-GOSPODARSKA
ZVEZA
obvešča, da bo pisarna zveze » Ul. Mazzini 44, odprta za stranke do 30. avgusta od 9. do 12.30.
ur več kot sicer, da cariniki izdajo potrebno dovoljenje, vendar pri tem moramo poudariti, da živali ne trpijo ne lakote ne žeje, ker odgovorne uvozne tvrdke za to izrecno skrbijo. Želeti pa je, da se bo stanje čim prej normaliziralo, ker tudi čakanje živine v razbeljenih vagonih ne more biti preveč prijetno.
Važno za vinogradnike
Z ministrskim odlokom z dne 6. julija 1973 so določili nove norme za prijavo količine proizvodnje grozdja in kraja shrambe vinskih pridelkov. Ker ta odlok ukinja potrošniški davek in posredno tudi urade za njegovo prijavo, bodo odslej sprejemale prijave občine, na območju katerih se nahajajo shrambe in kleti.
Podrobnejše informacije in pojasnila lahko interesenti dobijo na pokrajinskem nadzorništvu
nam je prinesla. Svoj govor je namenil tistim, ki teh dni niso doživljali, ker so se rodili po vojni, ter jih pozval naj spoštujejo svoj materin jezik in naj se potrudijo, da bodo še preostali poitalijančeni priimki ponovno dobili s vejo slovensko obliko.
Nato je spregovoril predstavnik SPZ Mirko Kapelj, ki je najprej R;cmanjcem čestital k obnovljene mu delovanju in jih spomnil na slavno preteklost in na velike kulturne može, ki so po rodu iz Ricmanj. Analiziral je razvejano aktivnost ljudske prosvete v Ricmanjih in povezal pomen današnjega brezskrbnega delovanja z narodnoosvobodilno borbo, katere sadove uživamo danes. Svoj govor je zaključil s pozivom naj Ricmanjci nadaljujejo z delom svojih prednikov, da bodo z besedo, pesmijo in glasbo izpričevali svojo bitnost.
Po govoru so prišli na oder otroci šole s celodnevnim poukom Ricma-nje-Domjo, ki so odigrali in odpeli partizanski miting, ki so ga že večkrat uprizorili letos in ki je, kot vedno, zaradi pristnosti podajanja in sproščenosti otrok, navdušil prisotne.
Sledil je nastop mešanega zbora Slovenec iz Boršta, ki je pod vodstvom Draga Petarosa kot običajno dobro zapel Petarosovo «Mogočni slavi», Gobčevo «Bohor je vstal», Foersterjevo «Planinsko» in Gobčevo «Pesem o svobodi».
Spored je zaključil ricmanjski mešani zbor s Kozinovo «Naša vojska» in Simonitijevo «Vstajenje Primorske». Posamezne točke so povezovali Sergij Pregare, Bazilija Hrvatič in Eda Pregare, ki so recitirali znane partizanske poezije in ricmanjska godba na pihala, ki je nato tudi igrala do pričetka plesa. Napovedovala sta Sergij Pregare in Silvana Dobrila. Po kulturnem sporedu je sledil ples z ansamblom Pomlad iz Ricmanj. Sagra se je zaključila z godbo na pihala iz Ricmanj in plesom z ansamblom Pomlad v ponedeljek zvečer.
Istočasno je sekcija KPI tovarn industrijskega področja imela na Kr-menki festival komunističnega tiska. Prireditve se je udeležilo večje število ljudi zlasti v nedeljo, ko je izvajal svoj celovečerni program har monikarski ansambel Miramar.
K uspešno opravljeni maturi TANJI S ANGIN O VI iz srca čestita vesela klapa.
gim pripravili bogato in zanimivo razstavo. Poleg slik vseh trebenskih padlih ter drugega slikoVnega materiala, so bili razstavljeni tudi številni pismeni in risarski prispevki vaških osnovnošolskih in srednješolskih otrok.
Iz Ljudskega doma je množica krenila v sprevodu k Spomeniku padlim na glavnem vaškem trgu. Na čelu so korakali otroci v narodnih nošah z venci in cvetjem, ki so ga položili pred spomenik. Zbranim je o pomenu 30-letnice osvoboditve spregovoril tajnik trebenskega prosvetnega društva «Primorec» Renato Kralj, ki se je obenem poklonil spominu padlih. V svojem govoru se je obrnil predvsem na mlajše rodove ter jih pozval naj zvesto čuvajo pridobljeno in naj bodo budni pred novim naraščanjem fašistične nevarnosti.
Po enominutnem molku v počastitev spomina padlih junakov je Katja Kralj občuteno recitirala Kajuhovo «Pismo materi», moški pevski zbor «Primorec» pa je pod vodstvom Guština pretresljivo zapel «Žrtvam». Od spomenika je sprevod nato krenil na pokopališče, kjer so položili venec na grob padlih partizanov.
V dopoldanskih urah je bil na sporedu partizanski tek, ki so se ga udeležili številni starejši in mlajši tekmovalci. Tek se je začel pred spomenikom ter se po pet kilometrov in pol dolgi progi — nekdanjih par-tizanskih stezah — zaključil spet pred spomenikom.
Osrednja prireditev, oziroma partizanski miting je bil v poznih popoldanskih urah v «Dolinkah», kot pravijo obsežnemu travniku ob glavni cesti med vasjo in pokopališčem. Na malem odru nad senčno dolinico so se najprej zvrstili najmlajši, ki so v narodnih nošah zaplesali venček ljudskih plesov. Za njimi so nastopili mladinci in mladinke z vrsto recitacij in partizanskih pesmi. Pesmi partizanskih pesnikov ter razne odlomke iz proznih del in pisem na smrt obsojenih so posredovali Danica čuk, Alfred Cibic, Ana čuk, Igor Kralj, Vilma Radovan, Gracijela Kralj, Valter Malalan, Marjan Crevato, Angel Mil-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Prosvetno društvo «Kraški dom» z Repentabra iskreno čestita odborniku
EGONU GUŠTINU ob uspešno opravljeni maturi na trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois».
ško in ljubljansko univerzo se je pričel 20. tečaj mednarodne šole premerjalnega delovnega prava: tečaj, ki se je včeraj pričel v Trstu, kjer bo trajal do 2. avgusta, se bo nadaljeval in zaključil teden dni pozneje v Ljubljani. Vlogo povezovanja in sodelovanja med najvišjima šolskima inštitucijama Slovenije in Furlanije - Julijske krajine sta poudarila v svojih uvodnih govorih tako tržaški rektor prof. Gianpaolo de Ferra kot ljubljanski rektor prof. Janez Milčinski.
Ob prisotnosti 120 tečajnikov — vsi univerzitetni docenti — se je tečaj uradno pričel v «dvorani aktov» tržaške univerze. Uvodni govor je imel tržaški rektor, ki je poudaril mednarodno vlogo tečaja in zlati povezovanja med obema univerzama. De Ferra je tudi naglasil podporo predsednika deželnega sveta Comellija, ki je posredoval, da je univerza lahko dobila potrebna finančna sredstva (lani poleti je namreč tečaj odpadel, ker so bile blagajne univerze povsem prazne).
Rektor ljubljanske univerze prof. Janez Milčinski je ugotovil pomembnost mednarodnega simpozija, na katerem bo. ljubljanska univerza tesno sodelovala s tržaško, kjer deluje priznana šola za delovno pravo v okviru pravne fakultete pod vodstvom prof. Cecilie Assanti.
Uvodno poročilo je imel prof. A-lexandre Bernstein, član ustavnega sveta v Ženevi, ki je pohvalil tržaško in ljubljansko univerzo za odlično organizacijo tečaja na mednarodni ravni.
* Odprtja tečaja so se med drugimi udeležili ravnatelja tržaške in ljubljanske pravne fakultete prof. Agostino Origone in prof. Godec, rav-
prava prof. Fenato Balzarini ter docenti iz Nemčije, Belgije, Španije, Velike Britanije, Madžarske, Poljske, Švice, Sovjetske zveze, Francije, Italije in Jugoslavije.
TV oddaja «Frontno gledališče» o igralski skupini IX. korpusa
Včeraj je ljubljanska televizija predvajala .enourno oddajo o igral ski skupini IX. korpusa z naslovom «Frontno gledališče». Tok oddaje je '•bil živahen, barvit, sestavljen iz prebliskov redkih veselih trenutkov partizanskega življenja. Scenarij ki ga je napisal vodja igralske skupine IX. korpusa Danilo Turk-Joco. je bil učinkovit, saj je bil sestavljen iz skečov, ki so prikazali pravi namen partizanskega gledališča: organiziranje partizanskega boja o-krog skupne ideje, prebujanje narodne in razredne zavesti z umetniškim prikazom takratnih razmer (Vitomil Zupan: Tri zaostale ure). Na robu smrekovih gozdov okrog Cerkna, je bilo zasekano prizorišče igre Mateja Bora «Gospod Lisjak», ki so ga uspešno prikazali igralci šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Z usmerjevalnimi nastopi, s povezovanjetn je oddaji dajal o-grodje Danilo Turk-Joco; nastopali so tudi člani tržaškega gledališča Starešinič, Kobal, Rustja, Colja, Milič in Bogateč (skeč Hitler in Mussolini, v recitacijah). Režiser Janez Drozg je ustvaril oddajo, ki se v marsičem razlikuje od mnogih dosedanjih’ Odda)"podobne tematike: oddaji je dal pestrost in pristno gledališko vzdušje.
R. Škrlj
iiiiiiiiiuiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiniiiiiiiiiiiiniiiiiuiitumuiiiiimimiiimmiiiiiinuiiiuimiunimiiiufui
V NEDELJO ZVEČER
Zaključek pokrajinske razstave vin v Miljah
Številne nagrade prizadevnih vinogradnikom
V nedeljo se je zaključila IV. pokrajinska razstava vin v Miljah. Kot prva dva dni je bilo tudi v nedeljo izredno toplo poletno vreme. Sonce je močno pripekalo, tako da so si številni obiskovalci pridno tešili žejo z dobro vinsko kapljico.
Proti večeru je bil na trgu pred občinsko palačo formalni zaključek razstave. V prijetni senci je najprej pozdravil in se vsem zahvalil odbornik miljske občine Apostoli. Nato je prevzel besedo pokrajinski odbornik Lucijan Volk, ki se je zahvalil organizatorjem in vinogradnikom, ki so pripomogli k uspehu te razstave. Ta je potrdila veliko korist te pobude, zato se bodo morale krajevne organizacije še bolj potruditi za valorizacijo kmetijskih pridelkov. Zaključil je z željo, da bi bila v prihodnosti razstavljena vsa vina, ki so odnesla prve nagrade na občinskih razstavah.
Sledilo je nagrajevanje vinogradnikov. Za teran je dobil prvo nagrado Stanislav Ravbar iz Repna, ki je prejel pokal deželnega odbo-
muimiiiiiiuiiiiimiimmiMiiiimiuiiiiiiiniuimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
UJELI SO JIH NA BREGU SOČE
Ponujali so kar 85 kg hašiša... policistom
Pet so jih ujeli, dvema pa je uspelo pobegniti V torbici 5-letne deklice veliko doz heroina
Agenti tržaškega letečega oddelka so po dolgi preiskavi ujeli skupino razpečevalcev mamil: odkrili so jim 85 kil hašiša in veliko doz heroina. Vrednost zaplenjenega mamila presega na črni borzi 250 milijonov lir. Agentom je uspelo ujeti pet razpečevalcev, 3 moške in 2 ženski, dva pa sta jim ušla.
Že dalj časa se je v Trstu zadrževala skupina sumljivih ciganov iz Požarevca, ki so navezali stike... z zgrešenimi nakupniki: agenti posebnega oddelka iz Rima, ki zgledajo pravi hippyji. Domenili so se, da jim bodo preskrbeli večjo količino mamila in jim jo izročili na bregu Soče pri železniškem mostu blizu Papariana. Sinoči pa jih je čakalo presenečenje. Namesto nakupovalcev se je tolpa znašla v obroču policistov, ki so jih vodili komisarji Petrosino in Lacorte ter Laghi iz Vidma. Tolpa se je poskrila po grmičevju, tako da so veliko časa izgubili, preden so jih odkrili. Pri tem
ra in plaketo miljske občine: druga nagrada je šla Mirku Guštinu, prav tako iz Repna, ki je prejel pokal banke Credito Italiano in plaketo dolinske občine; Alfonz Guštin s Cola je za tretjo nagrado dobil pokal bančnega zavoda Banca An-toniana in plaketo turistične ustanove iz Milj. Za črno vino je šla prva nagrada Antonu Boletu iz Piščancev, ki je prejel pokal občine Zgonik in plaketo, ki jo je dal na razpolago Banco di Roma; za drugo nagrado je Viktor Kerševan s Ko-lonkovca prejel pokal občine Repen-tabor in plaketo turistične ustanove iz Trsta; tretjo nagrado je dobil Mario Smotlak iz Mačkolj, kateremu je šel pokal Tržaške hranilnice in plaketa pokrajinske turistične u-stanove. Za belo vino je dobil prvo nagrado Jože Pahor iz Cerovelj, kateremu je šel pokal občine Trst in plaketa Pokrajinske turistične ustanove. Žal Pahor se ne bo mogel veseliti nagrade, ker ga je pred kratkim pobrala smrtna kosa. Luigi Bor-tolin iz Milj je za drugo nagrado prejel plaketi pokrajinske turistične ustanove in deželne ustanove za razvoj kmetijstva: tretja nagrada je šla Mariu Švabu iz Križa, ki je prejel pokal, ki ga je poklonila Banca del Friuli ter plaketo pokrajinske turistične ustanove. Ostala je še ne-podeljena hranilna knjižica Tržaške kreditne banke z vloženim zneskom 25.000 lir, ki so jo z žrebanjem podelili Pieru Krevatinu iz Milj. Vsi ostali razstavljavci so prejeli srebrno plaketo tržaške pokrajinske u-prave.
Sledil je kulturni program. Najprej je prisotne zabavala godba «Brivido», nato pa je sledil nastop dramske skupine rekreatorija «Enrico Toti» iz Trsta z znanim delom v tržaškem narečju «Te volo ben Trieste».
Splošna želja je, da bi se pokrajinske vinske razstave, ki dopolnjujejo občinske, še nadaljevale in s tem spodbudile vinogradnike k pridelavi čim kvalitetnejšega vina.
V. L.
so tudi morali streljati v zrak in odmetati več solzilnih bomb. Kljub temu je dvema ciganoma — od katerih ima eden nad 85 let — uspelo pobegniti. Ko so ujeli ostale, so pričeli iskati mamila, ki so jih našli komaj po dolgem iskanju, saj so jih zakopali v dveh kovčkih globoko pod gruščem. Poleg hašiša so našli v torbici 5-letne deklice več zavojčkov z belim praškom. Prvi izvidi so pokazali, da gre za heroin, verjetno pomešan z arzenikom!
Tolpo so pripeljali v Trst, kjer so jim skrbno pregledali vozilo, velik ford transit in tu so preiskovalce čakala druga presenečanja: našli so šop dokumentov, med katerimi so bili nekateri še nepopisani, drugi pa ponarejeni. Zato niso še mogli točno ugotoviti imen aretirancev, saj se slike istih oseb pojavljajo na potnih listih z različnimi imeni. Vsekakor so vse zaprli v pod zemske celice kvesture. Preiskava ; tiransko balado» v izvedbi Tržaškega se nadaljuje	I partizanskega pevskega zbora.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ obvešča vse pevce in orkestraše, da se v petek, 25. julija, zanesljivo udeležijo pevske vaje in razgovora za bodoče nastope. Obveščamo, da bo 1. nastop v nedeljo, 27. julija, v Tržiču.
Danes ob 18.30 po jugoslovanskem času bo Radio Koper oddajal «Par-
Šolske vesti
Gledališča
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do l2. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1975 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-1976. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr-delska cesta 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča
«Anton Martin Slomšek» v Trstu, Ul. Caravaggio 4. sporoča, da dne 24. julija zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-76 na učiteljišče in priključeni tečaj za otroške vrtnarice. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole
«Simon Gregorčič» v Dolini sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 do vključno 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Izleti
Zveza partizanov z Opčin organizira izlet h koči na Čavnu v nedeljo, 21. julija. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar - Proseška ulica 3. Vpisovanje je obvezno tudi za tiste, ki potujejo z lastnimi avtomobili.
S P D T organizira izlet na Triglav od 24. do 27. julija., Vpisovanje v uradih ZSŠDI —- Ul. Geppa 9, kjer je na razpolago točen program ture.
S P D T priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriške goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m); iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Vpisovanje do 6. avgusta v uradu ZSŠDI — Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 22. julija MARIJA MAGDALENA Sonce vzide ob 4.36 in zatone ob 19.46. — Dolžina dneva 15.10. — Luna vzide ob 19.00 in zatone ob 3.53.
Jutri, SREDA, 23. julija BRANISLAV
VREME včeraj: Najvišja temperatura 28,1 stopinje, najnižja 20,8, ob 19. uri 27,2 stopinje, zračni pritisk 1010,2 mb rahlo pada, vlaga 58-odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. in žl, julija 1975 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 13
oseb.
UMRLI SO: 73-letni Giuseppe Mah. ne. 67-letni Eugenio .Forcessin, 77-letna Roberta Sfecich vd, Predonzan, 04-letna Giovanna Cosciani vd. Marzio, 69-letni Carmine Siciliano, 84-letna Giovanna Brišar, 69-letni Danilo Počkaj, 66-letni Candido Mazzaroli, 69-letna Danica Poberscek, 64-letna Lidia Paliaga vd. Paliaga, 70-letna Marija Sosič vd. Babič, 86-letna Maria Rustia, 85-letni Marcello Fonda.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia,. Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio - Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Val-maura 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljuneq: tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine: tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan : tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar; debeli drobni
660.—
1440.—
247.—
152.50
260.50 37,-37.— 37.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Šesti festival operete v gledališču Rossetti
Kalmanovo «Grofico Marico» in Lombardovo - Ranzatovo opereto bodo ta teden izmenoma ponavljali. Drevi ob 21. uri bo «Grofica Marica», jutri, v sredo, ob 21. uri, «Dežela zvončkov», v četrtek ob 21. uri «Gro-Tica Marica», ki je bodo ponovili tudi v soboto ob 21. uri (predzadnjič), v nedeljo ob 18. uri pa bo ponovitev operete «Dežela zvončkov».
Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372. * * *
Grad sv. Justa: Jutri zvečer ob 21.15: Deželna revija folklore in ljudskih običajev s skupinami «Danzerini di Aviano» (Pordenon), «Balarins de Riviere» (Videm) in «Danzerini di Lucinico». Predstavljal bo Tony Ferrante. Enotna vstopnina s sedežem 1.000 lir. Predprodaja in informacije pri UTAT v Pasaži Protti, tel. 36372.
Kino
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Danes počitek.
Ariston 21.30 «La perdizione». Barvni film.
Grattacielo 16.00 «L’assassino arriva sempre alle 10». Liv Ullmann, Tre-vor Howard. Barvni film.
Excelsior 16.00 «L’ultimo colpo dell'ispettore Clark», barvni film, igra Henry Fonda.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Fenice 16.00 «Il cervello», barvni film, igrata Jean Paul Beimondo in David Niven.
Eden 17.00 «Questo tuo fragile corpo meraviglioso». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Sono fuggito dallTsola del diavolo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Quella sporca ultima meta», barvni film.
Capito! 16 00 «Il portiere di notte», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «The Eddy Chamran story». Yul Brinner. Barvni film.
Impero 16.30 «Giubbe rns''e».
Filodrammatico 16.30 «L’ albergo dei piaceri proibiti», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «The Organisation: Colpo di morte». A. Lung in Ju Jukio Somene. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «Sfida alla morte». Fai Ying, Hu In-In. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Manson e la famiglia di Satana». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «Rapporto sul comportamento sessuale delle casalinghe». S. Daming in D. Arden. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -
življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA . GENERALI Opčine. UL Salici L teL 211489.

rispevki
V počastitev spomina Ksenje Hrovatin darujeta Neva in Marijan 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Ob šesti obletnici smrti dragega brata Rada Rauberja darujejo sestre 10.000 lir za Dijaško matico.
DEŽELNI SVET FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE se globoko ginjen pridružuje žalosti ob smrti
dr. MARIA Dl GALLA
cenjenega elana Sveta v drugi zakonodajni dobi od 1968 do 1973.
Trst, 21. julija 1975
DEŽELNI ODBOR FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE se ginjen pridružuje žalosti družine ob smrti
dr. MARIA Dl GALLA
deželnega svetovalca v drugi zakonodajni dobi.
Trst, 21. julija 1975
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša
AMALIJA K0SMINA roj. GABROVEC
Pogreb bo danes, 22. julija, ob 16.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v šempolaj.
Žalujoči: hčerki Olga in Mila (odsotna), zetje, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo.
Šempolaj, Split, 22. julija 1975
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama
MARIJA SOSIČ vd. BABIČ
Pogreb bo danes, 22. julija, ob 10.45 iz Trsta naravnost v cerkev na Opčinah.
Žalujoča hčerka Lonca in mož žarko ter drugo sorodstvo,
Trst, 22. julija 1975 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
Z DOMAČO GODBO NA PIHALA NA ČELU
ŠE VEDNO NEJASNOST O BODOČIH UPRAVAH V GORICI IN NA POKRAJINI
Skupina Proseianor in Kontovekev NGPB Hiteli ffiHIElG V Midi ilDOteCiii	'e. '"’f*”'cikh*
na proslavi osvoboditve v Brežicah
Ogledali so si grad-muzej - Proslavitev 125-letnice kapelske godbe s pestrim kulturnim programom
Številna skupina Prosečanov in
ontovelcev z vaško godbo na čelu ie v nedeljo udeležila proslave nÌce ustanovitve in delovanja godbe iz Kapel pri Brežicah. Proslava je bila povezana tudi s praznovanjem 30. obletnice osvoboditve.
Prosek in Kontovel sta že pred časom^ vzpostavila medsebojne stike z Brežicami. V ta namen je prišlo ze do raznih srečanj med kulturni-fru in delovnimi organizacijami iz ?neh krajev, in tudi nedeljski izlet Je Pripomogel h krepitvi teh vezi in nadaljevanju prijateljskih srečanj.
Prosečani so bili v Brežicah deležni res toplega sprejema, ki jih J® prijetno presenetil. Bil je to Pravi dan prijateljstva, spoznavanja novih ljudi, množičnega veselja m radosti, ki je dosegel višek i zaključnim skupnim nastopom štirih godb iz treh dežel.
Sprejem v Brežicah se je pričel
Počastitvijo padlih brežiških partizanov pred spomenikom. Gostje So se poklonili padlim s položitvijo Ifonca, medtem ko je godba igrala
zalostinko.
Nato so si Prosečani ogledali grad-muzej v Brežicah. Muzej je zelo dobro urejen, saj nam nazorno Prikazuje celotno zgodovino tega območja: od kamene dobe, preko bojevitega srednjega veka s kmečkimi upori, vse do trpljenja in množičnega izseljevanja med drugo svetovno vojno.
. Proslava 125-letnice ustanovitve ln delovanja kapelske godbe in Praznovanje 30. obletnice osvoboditve se je pričelo z vkorakanjem štirih godb na prireditveni prostor Pile so to po vrsti proseška godba, godba iz Loč. iz Rozga na Hrvaškem in domača godba iz Kapel. Po zaigranju Internacionale je imel govor sekretar GK ZKS Brežice Mihe Haler. Haler je orisal pomen visokega jubileja, ter si zaželel še vrsto takih prireditev, ki združujejo ljudi iz raznih krajev in dežel Po kratkem nastopu združenih pevskih zborov brežiške občine je sledil nastop posameznih godb Med tem je domačin Anton Pohar v skopih besedah prikazal zgodovino domače godbe, orisal je njen neprestani razvoj in izpopolnjevanje ter poudaril tudi doprinos glasbenikov v narodnoosvobodilnem boju. Član Stalnega slovenskega gledališča Stane Raztresen pa je umetniško podal odlomek iz Cankarjevega Kurenta o dobrih in veselih ljudeh.
Po podelitvi priznanj predstavnikom domače godbe, so vsi štirje orkestri navdušili izredno množico Poslušalcev s' skupnim izvajanjem
«Gorenjske koračnice» ter «Komandanta Staneta».
Veselo vzdušje se je nadaljevalo pozno v noč ob občasnem igranju koračnic in drugih skladb, naelektrilo pa se je spet ob odhodu zamejskih gostov, ko je prišla vsa množica z domačo godbo pozdravit prijatelje z onkraj meje. To je bil res pretresljiv trenutek z navdušenim ploskanjem in pozdravljanjem.
• Tržaški župan je določil, da bodo morali dati avtomobilisti, ki bodo vozili po Ul. Zanetti, na križišču z Ul. Coroneo, prednost avtomobilistom, ki bodo vozili po tej ulici. Do tega odloka je prišlo, ker je Ul. Coroneo
zelo prometna ulica, na kateri bi prišlo, v primeru prekinitve električnega toka ali okvare semaforjev, do velikega zastoja prometa.
• Tehnični zavod «G. R. Carli» obvešča, da se je te dni začelo vpisovanje v trgovinski oddelek (smeri: trgovinstvo, zunanja trgovina, za načrtovalce), v oddelek za izvedence za podjetja ter za dopisnike za tuje jezike.
• Drevi se bo na sedežu na Stari istrski cesti št. 43 sestala rajonska konzulta Valmaura - Naselje S. Sergio, ki bo razpravljala o spremembi k regulacijskemu načrtu in o splošno koristnih področjih.
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii
POMEMBEN USPEH SKUPINE «STU LEDI»
Tržaška folklorna skupina nastopi na reviji v Zagrebu
V nedeljo so se tržaški slovenski plesalci udeležili otvoritvene slovesnosti, v petek pa bodo nastopili
Tržaška folklorna skupina «Stu ledi», ki jo že vsi poznamo z vaških praznikov in še posebno po folklorno - pevskem večeru v Kulturnem domu, se bo ta teden prvič predstavila zahtevnejši komisiji in publiki. Skupina je že nastopala izven tržaške pokrajine in je bila pred kratkim tudi gost prosvetarjev iz Velenja, odločila pa se je — in to precej pogumno — da se udeleži tudi mednarodne folklorne prireditve, ki se je preteklo nedeljo pričela v Zagrebu. Gre za «10. mednarodno smotre folklore», to se pravi za jubilejno prireditev, katere se bo letos poleg jugoslovanskih skupin udeležilo še 14 skupin iz drugih držav, kot so na primer sosedni Grki ali oddaljeni Japonci. Iz Slovenije se bodo revije udeležile skupine iz Škofje Loke in več manjših skupin iz okolice Ptuja, Kočevja in Radovljice. V nedeljo zjutraj je bila v Zagrebu slavnostna otvoritev revije, ob prisotnosti predstavnikov skoraj vseh nastopajočih skupin. Na Trgu republike so organizatorji festivala, ob prisotnosti visokih političnih in kulturnih osebnosti, dvignili zastave prisotnih držav in zaigrali himne ter podelili vsaki skupini spominska darila.
Če upoštevamo, da je naša skupina nastopala še v soboto zvečer na
pokrajinski razstavi vin, nam je jasno. kakšen «tour de force» je za mlade plesalce predstavljala prisotnost na nedeljskem sprevodu in otvoritvi revije. Odpotovali so namreč v noči med sobot' in nedeljo, ob
8.30	pa se je že pričela slovesnost
Kot zanimivost bi še povedali, da je tržaška edina skupina iz Italije, ki se je udeležila zagrebške slovesnosti. Tako se je na primer pojavila predstavnica zagrebškega radia, ki je želela intervju z «Italijani» in se je znašla pred slovensko skupino, čeprav iz Italije. Prišlo pa je tudi še do druge, zelo simpatične geste s strani naših slovenskih rojakov. V petek zjutraj je ljubljanski radio izbral prav tržaško skupino za direkten intervju z radiom Zagreb v okviru oddaj na valu 202.
Velika zagrebška folklorna manifestacija bo do četrtka obsegala razne prireditve, prava revija folklornih skupin pa se bo pričela v petek. Tržaška folklorna skupina «Stu ledi» bo prva na vrsti. Njen nastop je predviden za 20.30 (po jugoslovanskem času). Revija se bo nato nadaljevala še v soboto, v nedeljo pa bo zaključna slovesnost. Mladi, a že precej uveljavljeni skupini, želimo na tej pomembni prireditvi veliko uspeha.
YSI RAZPRODAJAJO
Tvrdka
«Confezioni Mancato»
K0RZ0 VERDI 117 - GORICA
pa prodaja MODO po IZREDNIH CENAH
Ženske bombažne majice
Majice top za na morje
Bombažna krila
Krila iz volnenega gabardina
Ženske hlače iz čiste bombaževine
Ženske hlače iz volnenega gabardina
Poletne ženske obleke s kratkimi rokavi
Kompleti: krilo in bluza
Hlačni kostim iz bombaževine
Volnen hlačni kostim
Halja za sončenje
Moške hlače iz čiste bombaževine
Moške hlače terital volna
Moški kompleti iz čiste bombaževine
Moški kompleti iz žameta
Moški kompleti iz jeansa
Moški jopiči iz ciste volne
Moške poletne in zimske obleke
Moške srajce
Moške polo majice
Vrh tega so za gospe z močneišo postavo na razpolago kroji do št. 60 in to po cenah, kakršnih še ni bilo, začenši Bodoča MAMA bo našla, kar bo hotela,
začenši
ZAČETEK IZREDNE PRODAJE BO DANES, 22. JULIJA 1975
od	500	lir	navzgor
»	1000	»	»
»	500	»	»
»	2500	»	»
»	500	»	»
»	3900	»	»
»	1500	»	»
»	1000	»	»
»	1900	»	»
»	1500	»	» ,
»	1900	»	»
»	1500	»	»
»	2400	»	»
»	8900	»	»
»	8900	»	»
»	8800	»	»
»	9000	»	»
po	polovični ceni		
od	1900	iir	navzgor
»	1400	»	»
od	4900	lir	navzgor
od	5500	lir	navzgor
Novi tajnik KD je Bruno Longo, dobil pa je malo glasov ■ KPI zahteva sklicanje pokrajinskega in občinskih svetov še v juliju
Notranje razmere v posoški krščanski demokraciji so se vsaj trenutno razčistile. V soboto zvečer je pokrajinski odbor KD izvolil novega političnega tajnika. To je Bruno Longo, geometer, deželni uslužbenec. Longo je iz Tržiča, dolgo let je bil med krajevnimi voditelji KD, že nekaj let pa ima važne funkcije v pokrajinskem odboru večinske stranke. Na nedavnih volitvah je bil tudi izvoljen za občinskega svetovalca v Tržiču. Sestanka se je sicer udeležilo malo članov, samo dvajset od skupnih enaintrideset. Nekateri so na dopustu, drugi pa se sploh niso javili. Longo je dobil 13 glasov, dva je dobil kandidat Vio, pet glasovnic je bilo belih. To so glasovnice levičarjev, ki so zahtevali pred glasovanjem politično debato o programu stranke. Ta se bo pričela šele v soboto na ponovnem sestanku pokrajinskega demokristjanskega vodstva.
V trenutku ko se zaključujejo glasovanja v občinah Krmin, Tržič in Gradišče, še vedno ne vemo kdaj se bodo sestali pokrajinski svet ter občinska sveta v Gorici in Gradežu. Krščanska demokracija je vedno bolj osamljena. Republikanci nočejo z njo sodelovati, če ni v koaliciji tudi socialistov in ne marajo istočasno socialdemokratov. Tudi med temi ni jasno začrtanih pozicij. Nekateri bi šli v kakršnokoli sodelovanje s KD, drugi pa temu nasprotujejo. Najbrž menijo, da take koalicije ne bi vzdržale dolgo.
Socialdemokrati so se večkrat sestali na pokrajinski ravni s komunisti in socialisti. Poslušali so in tudi govorili o programih, na koncu pa so zavrnili kakršnokoli sodelovanje z levičarji. Drevi bo na vrsti sestanek med vsemi strankami ustavnega loka, da bi se pogovorili o položaju v goriški občini. Sklicali so ga socialisti, ki so povabili zastopnike šestih strank z izjemo fašistov.
Komunisti s svoje strani zahtevajo takojšnje sklicanje treh omenjenih svetov. Pokrajinski odbor stranke je preučil rezultate pogovorov s socialisti in socialdemokrati. Pokrajinski odbor komunistične partije meni, da je treba sklicati omenjene svete pred koncem julija, da izvoljeni odbori lahko takoj prično načrtovati možnost izhoda iz krize na upravnem področju; sestavijo naj se široke večine med zastopniki demokratičnih in protifašističnih sil; napeti je treba vse sile, da se prepreči prihod komisarja v pokrajinsko upravo; vsaka večina bo morala imeti stalni stik s prebivalstvom.
Debata o šoli drevi pri Madonnini
Drevi ob 20.30 bo na prireditvenem prostoru pri Madonnini javna razprava o položaju šolstva pri nas. Prireja jo krožek Rinascita. Debata je v okviru praznika lista Unità. Ob 21. uri bo na istem mestu nastop glasbene skupine «I trovieri», ki bodo izvajali ameriške in italijanske socialne pesmi.
Niso še pričeli popravljati šole v Podpori
Še pred zapadlostjo občinskega sveta v Gorici je bilo obljubljeno,
da bodo v teku poletja popravili šolsko poslopje v Podgori, v katerem sta nastanjeni tako slovenska kot italijanska ljudska šola. Neko gradbeno podjetje je delo že pred časom prevzelo. Podgorcem je bila dana obljuba, da bo šola do začetka šolskega leta nared. Doslej pa, po preteku enega meseca od konca pouka, niso še pričeli z deli. Zato je socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch, tudi v svojstvu predsednika okoliškega šolskega sveta, poslal županu De Simonu pismo s katerim zahteva takojšnji začetek obljubljenih del.
KPI iz Doberdoba obsoja mazanje spomenika v Dolu
Na sestanku odbora sekcije KPI v Doberdobu so ostro obsodili fašistične zlikovce, ki so pomazali partizanski spomenik v Dolu, ki ga vaščani gradijo s prostovoljnim delom. Doberdobski komunisti zahtevajo od pristojnih oblasti, da odkrijejo krivce in jih pošteno kaznujejo.
Istočasno so razpravljali tudi o prazniku komunističnega tiska, ki bo sredi avgusta ob jezeru.
VAŽNA PRIDOBITEV V VINOGRADNIŠTVU
Briški vinogradniki izrazili zadovoljstvo ob uspehu sodobnega načina škropljenja
Prejšnji teden se je v goriškib Brdih zaključil ciklus poskusnega škropljenja trt s pomočjo helikopterja. Kot smo že zapisali, zanimivo pobudo, ki bo brez dvoma v bodoče zamenjala tradicionalno ročno škropljenje, si je prevzel konzorcij za zaščito briških vin, ki je s tem hotel dokazati našim kmetom, da je nov način škropljenja znatno hitrejši, učinkovitejši in cenejši. Konzorcij je v tem uspel, saj so prav kmetje, ki so se letos posluževali novega načina škropljenja, izrazili zadovoljstvo. Slednji, približno 15 briških vinogradnikov, so se zbrali na skupščini, kjer so bili prisotni tudi predstavniki observatorija za zdravljenje rastlinskih bolezni ter konzorcijev «Edilfriulia» in «Collio».
Na sestanku so bili vsi složni v u-
iiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiimtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
NA POBUDO KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV
V Žapužah pri Ajdovščini so odkrili ploščo domačinu dr. Antonu Breclju
Bil je med glavnimi politiki v Gorici pred prvo vojno, v letu 1941 pa je bil med ustanovitelji OF
Predsednik Kluba starih goriškib študentov Franc Gorkič z mlado recitatorko
«To je šestindvajseto spominsko obeležje, ki ga je Klub starih goriških študentov postavil v dvajsetih letih delovanja zaslužnim možem naše primorske dežele», je v uvodnem govoru v žapužah pri Ajdovščini dejal v nedeljo predsednik kluba Gorkič. V žapužah so, na rojstni hiši, odkrili ploščo dr. Antonu Breclju (1875-1943), ki je bil. kot pravi napis na plošči, «zdravnik, zdravstveni
pisec, politik, član vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda». Na plošči sta še vklesana Gregorčičeva verza «Duh plemeniti sam bo nosil boli — a sreče užival sam ne bo nikoli.»
Svečanosti so se udeležili prebivalci te mali vasi, ki je le za, streljaj oddaljena od Ajdovščine. Prišli pa so tudi številni Brecljevi sorodniki. njegove hčerke in sinovi, med ka-
fiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMJiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiimiHimimmiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO IVECER PRI DEVETAKIH
Poletno praznovanje se je zaključilo s proslavo 30 - letnice osvoboditve
Po govorih Mirka Perica, Dušana Lavrihe in Silvina Paletta sta v kulturnem sporedu nastopila domači pevski zbor «Kras» ter sovodenjska folklorna skupina
S proslavo 30-letnice osvoboditve, ki je bila v nedeljo zvečer, se je pri Devetakih zaključil tridnevni poletni praznik, ki sta ga pripravila domača sekcija Zveze borcev ter prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan. Proslave se je udeležilo veliko število ljudi, med katerimi so bili predstavniki političnih, kulturnih in športnih organizacij v zamejstvu ter delegacija Zveze borcev iz Nove Gorice.
Predsednik dolanske Zveze borcev Mirko Peric je v svrjem uvodnem govoru poudaril pomen, ki ga je imela narodnoosvobodilna borba za slovensko ljudstvo, ki se je množično borilo proti okupatorju ter domačim izdajalcem. Svoj delež v NOB, je nadaljeval govornik, je dal tudi Dol, saj je veliko vaščanov zapustilo domove ter se pridružilo partizanskim edinicam. Poleg tega je v vasi dobro delovalo terenstvo, tako da morajo biti vaščani ponosni na svojo vas. Zato, je povedal Peric, danes gradimo vaškim žrtvam za svobodo spomenik, ki bo stal ob glavni cesti. Ob tem je ugotovil, kako še danes delujejo v Italiji protidemokratične in fašistične sile, ki nasprotujejo dobrim odnosom med tu živečima narodnostima. Ta dokaz je bil vnovič potrjen prejšnjo nedeljo ponoči, ko so fašistični pobalini pomazali vaški spomenik.
Domači pevski zbor «Kras», ki ga že dolgo vrsto let vodi prizadevna Pavlina Komel, je zapel nekaj domačih in borbenih pesmi. Sle-
dil je nastop folklorne skupine iz Sovodenj, za katerega je vladalo precejšnje zanimanje, saj so slovenski folkloristi pred kraikim obogatili svoj repertoar. Posebno privlačen je bil drugi del sporeda folklorne skupine, ko so mladi Sovo-denjci plesali v goriških narodnih nošah.
Priložnostna govora ob nedeljski proslavi sta imela «omunistični deželni svetovalec Dušan Ixrvriha ter član pokrajinskega vodstva ANPI in pokrajinski svetovalec na listi KPI Silvino Poletto.
Lovriha je svoj govor začel z u-gotovitvijo, da je ni slovenske vasi, kjer bi letos ne proslavili 30. obletnice osvoboditve. To, je dejal govornik, izkazuje voljo naših ljudi, da nadaljujejo poslanstvo narodnoosvobodilnega boja, ki je zadal smrtonosni udarec fašizma in nacizmu. Posebno za nas Slovence, je dejal, nam je bilo to obdobje v veliko škodo, saj so nam vzeti kulturne in gospodarske ustanove ter prepovedali slovensko govorico.
Kljub temu da je od takrat poteklo že 30 let, smo danes še priča rovarjenju mednarodnega fašizma, ki pa sedaj zgublja na svojih pozicijah. Jasen dokaz tega sta svobodni državi Grčije in Pcrtugalske. Lovriha je nato ocenil pMožaj slovenske narodnostne skupnosti ter ob tem pripomnil, da prav mi dajemo vzgled za vzajemno spoštovanje med narodi. Obstaja pa še veliko nerešenih vprašanj v zvezi z našo narodnostno skupnostjo, ki jih italijan-
ska država doslej ni hotela rešiti. Gre v prvi vrsti za dosego naše globalne zaščite. Volitve 15. junija, ko se je ogromen del volivcev odločil za napredne in demokratične sile, je zaključil Lovriha, bodo brez dvoma pripomogle, da se naše vprašanje dokončno reši.
Silvino Poletto je govor omejil na pomen, ki ga je odporništvo i-melo za naše ljudi. Slovenci in I-talijani, je nadaljeval, so se borili z ramo ob rami in to se mora nadaljevati tudi danes za dosego prave demokracije. Treba se bo boriti proti vsem tistim silam, ki so proti napredku ter branijo interese maloštevilnih. Junijske volitve so točno potrdile veljavnost tega boja, saj se je ogromna večina ljudi odločila za prenovitev italijanske družbe.
Po proslavi se je na «brjarju» zbralo veliko mladih in starih, ki so ob večernem hladu ter ob zvokih doberdobskega ansambla «Kraški odmevi» zaplesali nekaj domačih poskočnih plesov. Velika gneča ljudi je bila tudi ob stojnicah, kjer so neutrudljivi domačini prodajali odlične pečene piščance in klobase ter dober kozarec domačega vina.
Ocena letošnjega praznovanja, ki so ga pripravili v Dolu. je brez dvoma pozitivna, saj so vse tri dni imeli lepo vreme (le v soboto pozno zvečer je nekoliko deževalo), poleg tega se je šagre udeležilo veliko ljudi, zaradi česar morajo biti prireditelji zadovoljni, saj je uspeh praznika presegel vsa pričakovanja.
terimi je tudi vidni slovenski politik dr. Marjan Brecelj. Prišli so tudi vidni predstavniki primorskega narodnoosvobodilnega gibanja in sedanji politični predstavniki kot so Mitja Ribičič, Marija Vilfanova, dr. Joža Vilfan, Tone Fajfar, številni predstav-niki Slovencev iz Gorice in Trsta.
Za kulturni program sta poskrbeli domači dijakinji in mešani pevski zbor «A. Možina» iz Brij, ki ga je vodil Stanko Benko.
Predsednik Kluba starih goriških študentov Gorkič je v uvodnih besedah orisal lik dr. Breclja. Anton Brecelj je študiral najprej v Ljubljani, nato v Gradcu, svojo službo je prišel opravljat v Gorico ob obratu stoletja in se kmalu priljubil med goriškimi rojaki. Ni bil le zdravnik, ki je skrbel zlasti za siromašne rojake, ukvarjal se je tudi s politiko, bil je med pobudniki slovenskih šol v Gorici, še leta 1914, sredi vojne, je ustanovil slovenski otroški vrtec v Kapucinski ulici, skrbel je, da so Slovenci kupili zemljišča in si zgradili hišice na Livadi. Politično je bil katoliško usmerjen in se je pridružil npvostrujarjeni, ki so želeli dati katoliškemu političnemu gibanju socialno obeležje. Pri tem pa je naletel na hud odpor pri starih klerikalcih, ki so hoteli imeti monopol nad vsem.
To svoje prepričanje je ohranil do konca, kot je v uradnem govoru poudaril član republiške konference SZDLS Tone Fajfar. Po vojni se je namreč dr. Brecelj moral umakniti v Ljubljano (italijanska oblast ga je izgnala kot nezaželenega), kjer se je takoj vključil v politično upravno življenje, nekaj let vodil zdravstveno službo v Sloveniji. Leta 1929 pa se je, ob nastopu kraljeve diktature, u-maknil z vidnih položajev m se je pričel družiti s tistimi naprednimi katoličani, ki so bili za sodelovanje s komunisti in drugimi levičarskimi silami. Zato ga najdemo s krščanskimi socialci med ustanovitelji Osvobodilne fronte in dve leti je bil član njenega vrhovnega plenuma. Umrl je novembra 1943, ne da bi užival sadov osvoboditve svoje Primorske. «Našel je skladnost med svojim globokim verskim prepričanjem in težnjami slovenskega naroda za narodno in socialno osvoboditev,» je dejal Fajfar.
Spominsko ploščo je nato odkril znani vipavski zdravnik in pisatelj dr. Aleš Lokar, ki je poudaril vrline dr. Breclja tudi na poljudnoznanstvenem področju, saj je v preprostem jeziku napisal vrsto zdravstvenih knjig.
O dr. Breclju sta spregovorila še prof. Rado Bednarik iz Gorice in Ludvik Zorzut iz Brd. Ploščo je sprejel v varstvo sedanji lastnik hiše, sin Bogdan Brecelj pa se je vsem lepo zahvalil za prijetni spomin na očeta, ki je bil eden izmed najvidnejših osebnosti Goriške v času pred prvo svetovno vojno in ena izmed naj-markantnejših osebnosti Slovenije med dvema vojnama in v prvih letih o-svobodilne borbe.
Klub starih goriških študentov bo letos v septembru v Gorici odkril kip dr. Henrika Tume, v načrtu pa ima še odkritja drugih plošč.
gotovitvi, da je škropljenje trt s pomočjo helikopterja pomemben pristop k uveljavitvi briškega vinogradništva, kjer so prvič v Italiji izvršili ta poskus. Poleg tega so kmetje izrazih zadovoljstvo, kolikor jim nov način škropljenja prihrani veliko časa in denarja. Ob tem je treba poudariti pomisleke nekaterih vinogradnikov, ki so izrazili bojazen, da bodo prihodnje leto, ko se bo večji del vinogradnikov posluževal novega načina škropljenja, stroški znatno višji. Mislimo, da, kljub temu pesimizmu je škropljenje s helikopterjem važna pridobitev za naše briške vinogradnike, ki so v zadnjem desetletju, in to ob stalni pomoči konzorcija «Collio», zadobili važno mesto v italijanskem in celo evropskem vinogradništvu.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča. da bo vpisovanje vsak dan do 25. julija, ob 10. do 12. ure. O-benem sporoča, da bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici sporoča, da bo vpisovanje vsak dan do 25 julija od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvi gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» sporočata, da bo vpisovanja vsak dan v dopoldanskih urah do 24. julija.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici obvešča starše dijakov prvih in drugih razredov, da se bodo začeli v mesecu avgustu pripravljalni tečaji za popravne izpite. Dijaki, ki nameravajo obiskovati tečaje, naj se javijo najkasneje do sobote, 26. julija, na tajništvu šole, kjer dobijo umik teh tečajev.
Na oglasni deski šolskega skrbništva so objavili prednostno lestvico in premestitev učiteljev za šolsko leto 1975-76.
Razna obvestila
Urada Slovenske kulinrno-gospodar-ske zveze in Slovenskega planinskega društva. Gorica, Ul. Malta 2, bosta do konca avgusta poslovala samo v jutranjih urah, in sicer od 9. do 12.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 26., in v nedeljo, 27. julija, vzpon na Križke pode, Pogačnikov dom in na Razor ali Steno. Zbirališče za skupni odhod bo v soboto ob
14.30	pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši. Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD, Ul. Malta 2.
Kino
Trčenje dveh avtomobilov:
šest oseb v bolnišnico
Zaradi trčenja dveh avtomobilov so v tržiško bolnišnico sprejeli šest oseb, od katerih tri so zadobile hujše poškodbe. Nesreča se je pripetila v predmestju Tržiča. Opel z go-riško registrsko tablico je, ne da bi upošteval stop, trčil v renault, ki ga je šofiral 29-letni Roberto Ca-damurro iz Taranta (v bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na glavi, zaradi česar se bo moral zdraviti 35 dni). V drugem avtomobilu so se vozili še Cadamurrova žena Angelina (zaradi zloma leve ključnice in možganskega pretresa bo v bolnišnici ostala 40 dni), njena sestra Giuseppina (v bolnišnici bo prav tako ostala 40 dni) ter njen mož Marco, ki je utrpel lažje poškodbe. V drugem avtomobilu pa sta se vozila 27-letni Claudio Cassani iz Ronk (v bolnišnici se bo zdravil 20 dni) ter 18-letni Giorgio Nardon, prav tako iz Ronk, ki so ga v bolnišnici le obvezali.
Mali oglasi
MARKET «štandrež» iz štandreža išče vajenca/ko za takojšnjo zaposlitev»
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Sesso in confessionale», barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.30—22.00 «Squadra speciale». R. Shaider in T. Lo Bianco. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. julija zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto do 28. Julija zaradi poletnih počitnic.
VITTORIA 17.30-22.00 «Coffy». Igrata T. Grier in B. Bradshaw. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Ì ržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Dove osano le aquile». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’ uomo chiamato cavallo». Barvni film.
Aoro Gorica
SOČA «Prva mima noč», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Safari», ameriški barrai film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Velika parada komedije», ameriški film ob 20.00.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Eva Pacor, Luigi Bac-ciocchini, Fabio Benich.
UMRLI SO: 73-letni Jožef Poljane, 80-letna upokojenka Maria Buzzighin vd. Tortul, '70-letna upokojenka Adirce Oleotto vd. Brigante, 78-letna gospodinja Maria Vuga vd. Lutman, 71-letna Vittoria Brumai vd. Brumai, 73-letni upokojenec Carlo Germani.
OKLICI: delavka Maria Immacolata Metrangolo in financar Oronzo Longo, Carmela Vazzaz in vrtnar Bruno Martelli, manekenka Maria Crapesi in trgovski potnik Francesco Bassani, uradnica Daniela Zucca in uradnik Giorgio Marassi, delavka Giovanna Trevisan in računovodja Giovanni Berdon, uradnica Maria Costanza Bassi in uradnik Giovanni Battista Okroglic, delavka Silvia Monetti in delavec Gianni Pascolai, profesorica Carla Bianco in častnik vojske Sergio Sardei, uradnica Magdalena Pajntar in bolničar Ervino Nanut, profesorica Flavia Pellican in uradnik Paolo Punteri.
POROKE: univerzitetna študentka Rita Krainer in nogometaš Gabriele Omizzolo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel 29-72.
Publikacija, ki ne dela časti Trstu in ki hkrati žali tržaške Slovence
Pokrajinska turistična ustanova je tudi letos izdala publikacijo «Trieste in njegova pokrajina» — «Turistične informacije 1975». Gre za sicer skromno knjižico, ki pa je za turista dokaj zanimiva, saj vsebuje vse tiste podatke, ki bi mu lahko koristili med obiskom v našem mestu. Žal pa moramo ugotoviti, da bo slovenski turist letos precej razočaran, tako nad podatki kot tudi nad načinom, s kakršnim so predstavljeni ti podatki. V skromni brošurici smo namreč po bežnem pregledu našteli kar 130 napak, kjer pa seveda niso vštete napake, ki se večkrat ponavljajo. Nekaj jih je zakrivil tiskarski škrat, vendar pa ne moremo najti opravičila za ostale, iz katerih je mogoče izslediti grobo potvarjanje resnice ali nepoznanje slovenščine. Oglejmo si nekatere izmed teh napak:
Na drugi strani brošurice je «Kratska povest Trsta», iz katere izvemo, da so tudi v našem mestu «divjala preganjanja krsta-nov» in da so «Napoleon in njegovi sorodniki gojili do mesta simpatijo». Verjetno je . zaradi tako tehtnih ugotovitev piscem zmanjkalo prostora in so o obdobju med letom 1918 in letom 1945 napisali, le to: «Z združitvijo z talijo je mesto dobilo povsem nov. videz. Kljub prizadevanju Evrope za nov politični in gospodarski sistem, je Trst s pomočjo Italije ponovno prevzel svojo zgodovinsko vlogo z izboljšanjem svoje poti in z okrepitvijo naprav za delo». Niti besedice torej o fašizmu in o NOB!
Na tretji strani je seznam muzejev, umetnostnih zbirk in raznih spomenikov. Žal bo marsikateri turist razočaran, ko si bo hotel ogledati kako znamenitost našega mesta, kot je nc: primer Mi-ramarski grad, ki je, po knjižici
sodeč, odprt vsak dan, kar pa nikakor ne ustreza resnici. Med 22 muzeji pa ni Rižarne. Ali je izpadla le po naključju?
Sledi seznam turističnih uradov v našem mestu, h kateremu naj pripomnimo, da se je med Slovenci udomačil izraz Turistična ustanova, EPT pa ga je v svoji brošuri spremenil v «Poslovalnico», kar pa ne ustreza prevodu italijanske «aziende». Sledi seznam «Stajališč in tarif taksametrov», na katerem piše, da prvi udarec na merilnem strojčku v taksame-tru velja za prvih 320 metrov — Lir 300, za vsakih nadaljnih 320 metrov Lir 40».
Neprijetno presenečenje bo doživel turist, ki bo hotel postaviti šotor v kampingu ob morju in se bo zanesel na podatke iz brošurice. Nikakor se ne bo napotil v kamping S. Bartolomeo «v Lazzaretto di Punta Sottile), temveč bo izbiral med kampingom Europa in Excelsior, ki sta oba «v Fernetiči ob morju». Brez komentarja.
Pod naslovom «Postaje za pomoč avtomobilistom» so navedene mehanične delavnice, avtomobiliste pa bo nedvomno zanimalo tudi število enosmernih cest. Te si bo lahko ogledal na zemljevidu s podnaslovom: «Mesto Trsta. Novi red prevožneg kroženja. Smerovi hitre vožnje.» Poglavje zase pa so «Avtobusne trolejbusne proge», ki se odlikujejo predvsem po lepem prevodu. Tako lahko ugotovimo, da vodi proga 2 «(trenovia») od «Capolinea Piazza Oberdan» do «Capolinea Opicina», proga 40 v Bagnoli della Rosandra in v «Capolinea S. Dorligo della Valle», isto velja za progo 41, medtem ko bo turist zaman iskal avtobuse prog 42, 43, 44, 45 in 46. ki naj bi ga privedle na Zahodni Kras,
saj avtobusi teh prog še vedno krožijo z oznako P/D. Isto velja za progo G, ki so jo pred časom ukinili in podaljšali progo 36 iz Barkovelj do Grljana. Med «Drugačne avtobusne proge» sodi tudi proga, ki vodi v «Sesljan ob Morju» (EPT je z uporabo velikih začetnic zelo velikodušen).
Na srednjih straneh brošurice je načrt Trsta, na katerem so označene nekatere važne turistične točke, med katerimi sta tudi «Terminal letališče Ronchi» in «Postaja električne železnice za na Opčine», kar 14 strani pa je namenjenih seznamom hotelov in drugih gostinskih obratov ter cenikom njihovih uslug. Seznama seveda nismo mogli preveriti, ugotovili pa smo, aa pri EPT ne poznajo enoposteljnih ali dvoposteljnih sob, ampak le «Sobe z 1 posteljo» in «Sobe z 2 posteljama». Prav ob začetku seznama je jasno natisnjeno: «Cene penziona pomenijo za najmanj tridnevno bivanje». Brošurica se zaključi s seznamom turističnih vodičev. Poleg grenke ugotovitve, da v Trstu le en vodič obvlada slovenski jezik. smo tudi ugotovili da «Vse su krožne vožnje izvršene v enem ali dveh jezikih» in da «V letu 1975 tarife se bodo lahko zvišale maksimum .za 20'/»».
Mimogrede bomo dodali, da ima Banca di Credito di Trieste tudi uradni naslov Tržaška kreditna banka, ki ga na seznamu bank zaman iščemo.
Kaj lahko po tem še rečerro? Samo to, da je ta brošurica sramota za tako kulturno mesto, kot je- Trst in žalitev za slovensko prebivalstvo, ki v njem živi. Zato bi jo morala EPT takoj ponatisniti brez tolikih netočnosti in tako grobih jezikovnih napak.
TOLIKŠNA JE PAČ ENOLETNA JUGOSLOVANSKA BERA
Na festivalu v puljski areni bo letos tekmovalo 17filmov
Slovenska kinematografija bo navzoča s štirimi deli
Bližamo se festivalu jugoslovanskega filma v Pulju, prireditvi, ki prikaže občinstvu enoletno bero jugoslovanske filmske proizvodnje. Kakor pravijo ljudje, ki sj v filmu doma, je jugoslovanska filmska dejavnost v minulem letu bila razmeroma živahna, iz te dejavnosti je izšla dokaj heterogena proizvodnja, v kateri pa ni nekih briljantnih del zato ni nikakršnih znakov, komu bi naj pripadla lovorika. Kar se tiče siže-jev, kaže, da so vojni dogodki še vedno ena glavnih tem filmskih u-stvarjalcev, vendar pa ne več glavna, ker se filmski ljudje začenjajo ukvarjati vedno bolj intenzivno s sedanjo jugoslovansko stvarnostjo.
Kakor se je zvedelo iz filmskih krogov, bo letošnja filmska bera v Pulju šestnajst ali sedemnajst filmov. Pravzaprav je letošnja bera enaka lanski, predlanski, skratka letošnja bera je poprečna bera jugoslovanske kinematografije in zato se v filmskih krogih poudarja, da je produktivnost na poprečni ravni, v smislu pač danih možnosti, nemajhnih težav
In vendar se letos beleži dogodek. ki ni običajen. Ena glavnih značilnosti letošnjega puljskega filmskega festivala, je veliko število tistih režiserjev, ki se s filmom v areni prvič predstavljajo. Da pa ne bo pomote, ne gre v vseh sedmih primerih za prave debutante, kajti nekateri filmski režiserji, ki se tokrat predstavljajo kot debutanti z umetniškim filmom, so že znani dokumentaristi. Tako je na primer zelo znan dokumentarni Vlatko Gilič. Prav ta-
ko je znan dokumentarist in hkrati še bolj znan filmski kritik Mica Miloševič. Na festivalu bosta zastopana s filmoma «Kičma» (Hrbtenica) in «De Jongovi». Znani dokumentarist Bogdan žižič pride na festival s svojim prvim igranim filmom «Kuča» (Hiša), Jovan Ran-čič, ki je bil doslej bolj znan kot igralec kot pa režiser, je napravil film «Deček in violina». Milan Ljubič je znan kot režiser dokumentarnih filmov, za Pulj pa je pripravil celovečerni film «Divota prašine» (Lepota prahu). S tem še nismo opravili z debutanti, kajti tudi Vlado Pavlovič je debutant in je za Pulj pripravil film «Okovani šoferi», Midhat Mutapčič pa je pripravil film «Doktor Mladen», ni pa učakal premiere svojega dela v puljski areni.
In še nekaj bi lahko ugotovili: Debutantov je sedem, trije se u-kvarjajo z vojaško tematiko, štirje pa se ukvarjajo s sodobno tematiko, tudi s stvarnostjo današnje Jugoslavije. Vojaško temo obravnavajo filmi: «Doktor Mladen», «Di-vota prašine» ter «Okovani šoferi», ostali pa obravnavajo različno tematiko. za filma «Dom» in «Hrbtenica» pa bi mogli reči, da obravnavata današnjo jugoslovansko stvarnost, današnjo aktualnost.
Velika večina filmov za letošnji festival v Pulju prihaja iz treh centrov, iz Beograda, iz Ljubljane in iz Zagreba. To pa ni naključje, saj so prav te tri republike tudi na tem področju najbolj razvite in zaradi tega najbolj sposobne in pripravljene prebroditi organizacijske ali finančne težave, s katerimi se ubada tudi
WaiiliiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiniiiniiiiiiiiiijainiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiniiiiniiiii,mn,„„„„ll|„(ll||limillllMIIWIIIII1|lllllllIlllIllnmllIII|l(lllIIIINI|Illl||III|1HllIlmI||I|II|(m|I|IllIJI|......inuiimiiiniiiiiiiiiiiiii
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
ZGLEDNA DRUŽINA V ZGLEDNI VASI
Brata Bruno in Anton sta ostala zvesta zemlji
BUJE, julija. — Istra je neverjetno zanimivo področje, pa naj jo vzamemo tudi z geološkega gledišča. Tudi tu, v samem začetku hrvaške Istre, se srečujemo na primer s tremi skoraj ločenimi «tereni». V gornjem delu bujskega področja je zemlja rumena ali siva, vsekakor glinasta in lapor-nata. Okoli Brtonigle in Nove vasi pa je zemlja črna, temno, temno rjava. Drugod v okolici pa je zemija rdeča. Otok črne zemlje okoli Nove vasi in Brtonigle je zelo ploden. Toda ne bi bil ploden, če bi ne bilo tu tako pridnih, marljivih ljudi, ljudi, ki so ostali zvesti kmetijstvu, pa čeprav niso daleč od mestnih središč kot so No vi grad, Umag in Buje, kamor so se mnogi zatekli na lažje delo, na lažje življenje. Š več, dokler so bile cestne povezave slabe, bi bilo razumeti, da so ostali kmetje še vezani na svojo zemljo, danes, ko veže asfaltni trak sleherni center, je treba to navezanost tolmačiti le s privrženostjo zemlji.
Za družino Ravalico V Novi vasi bi lahko rekli, da je zares zgledna družina, ki je ostala zvesta zemlji. kmetijstvu, pa čeprav jo sestavljajo mladi ljudje, ki so imeli veliko drugih možnosti, da bi se preživljali na lažji način. Družino sestavljata brata Bruno in Anton s svojima družinama, za kateri b: rekli, da že n;sta več družini, pač pa družinska zadruga, kajti tako lepo so organizirani, da vsak prispeva k napredku družine na svoj način, moški, ženske pa tudi otroci, ki šele zahajajo v šolo.
Že starši bratov Bruna in Antona so bili dobri kmetje. Mlajša generacija ni prekinila družinske tradicije, pač pa je le izpopolnila način dela in življenja po načelih najsodobnejše kmetijske tehnike.
Da bi se o tem prepričali, ni nujno biti kmetijski strokovnjak. Zadošča le pogled na veliko stavbo, v kateri družina Ravalico razpolaga z vsem, kar kmetijska tehnika da na voljo. Poleg tega je tu še mehanična delavnica, tako da v primeru okvare na tem ali onem stroju ni nujno poklicati strokovnjaka, seveda če ne gre za hujše okvare. Vsakomur, ki vidi to, je jasno, kaj lahko pomeni sodobno kmetijstvo, ki na neki način ni niti tako daleč za industrijo.
Družina, o kateri je govor, se v kooperaciji s kmetijskim proizvodnim kombinatom Pazin ukvarja s svojevrstno deajvnostjo. Specializirala se je za vzrejo puranov. Pravzaprav gre v tem primeru za nekakšno veliko farmo te perjadi, ki je za Istro tipična. V dveh novih stavbah, kjer je vse avtomatizirano, kjer je centralno gretje za zimo in ustrezna ventilacija za vroče poletje, redijo hkrati 4.000 puranov. S temi se ukvarjajo prvenstveno ženske. Ko PPK iz Pazina pripelje enodnevna piščeta, seveda purane, so to zares občutljive živa-lice, s katerimi e treba previdno ravnati. Ko pa odrastejo, z njimi ni veliko dela. Ko pa čez štiri mesece PPK Pazin odpelje 4.000 velikih lepo zrejenih puranov, dobi družina Ravalico lepe denarce. Res je, ta denar ne pride v družino na lahko, kajti vsak zaslužek je težak, toda nabere se vendarle čedna vsota.
Družina Ravalico se ukvarja tudi z drugo kmetijsko dejavnostjo. Predvsem » vinogradništvom. V svojih vinogradih imajo okoli 30.000 trt,
kar je prav gotovo lep vinograd, ki v dobrih letinah da lepo klet dobrega vina. V hlevu pa imajo sedem do osem mlečnih krav, kar tudi nekaj nanese. Ker bi bilo z vsem tem veliko dela, imajo tudi za to i svoje pripomočke. Tudi električni a-parat za molžo krav.
Še bi lahko govorili o tej družini. V glavnem bi morali govoriti-le o dobrih plateh, o njihovi navezavi na zemljo. Toda ne teče vse tako gladko, kajti na kmetih je včasih tudi težko. Hudo je na primer, kadar ti ujma pobere ves trud, ko ti toča pobije vinograd tik pred trgatvijo. Tako se je njim zgodilo lansko leto.
Sicer pa ni le ta družina zgledna kmečka družina. V Novi vasi je več pridnih kmetovalcev, ki so dobri kooperanti PIK Umag. To se vidi brž ko pridemo v vas, kjer je veliko urejenih hiš, kjer je očitno tudi resnično blagostanje, rekli bi visok življenjski standard, ki v ničemer ne zaostaja za mestnim standardom.
Posrečen položaj Nove vasi v bližini kraja, kjer se Mirna steka v morje in rodovitna zemlja, ki so jo vode Mirne v tisočih let nanesle sem, so vzrok, da so ljudje to zemljo vzljubili in da jim zemlja ljubezen vrača. Nova vas pravzaprav ni nova kot pravi njeno ime. saj gre za naselje, ki je staro več stoletij, pa se vendarle zazdi kot nova, ker je tako čedna, lepa, ker je vsa zemlja okoli nje obdelana, ker je v vsaki niši tekoča voda, ker asfalt prepelje v vas in skozi vas skoraj do vsakega praga.
T. F.
KAKO PISE VARŠAVSKI LIST «KURIER POLSKI»
Vročina ne tare le nas mnogo bolj muči Poljake
Letošnje poletje naj bi bilo «poletje stoletja», takšna je na Poljskem vročina' - Ponekod si znajo pomagati, drugod pa ne . Veliko požarov
Če smo dolgo, dolgo tožili nad slabim vremenom, saj se je pravo poletje pokazalo šele te dni, so ponekod vročine že siti in presiti. Moida bo zanimivo prikazati to -stanje tako,: kot ga je prikazal varšavski list «Kurier Polski». Ta je o vročini, in njenih posledicah na Poljskem med drugim zapisal:
Vtem ko je v nekaterih predelih Evrope bilo letos neverjetno veliko padavin, tako da so visoke vode grozile z opustošenjem letošnje letine in sicer v Avstriji, na Madžarskem, v Jugoslaviji, da ne govorimo o Romuniji, kjer so doživeli že pravo katastrofo, je zavladala v severni Evropi neverjetna suša in živo srebro v ter mometrih doseza rekordne višine. Ni izključeno — zatrjujejo meteorologi — da bo leto 1975 na Poljskem zabeleženo kot poletje tega stoletja.
Julijske vročine so ožgale vso deželo, prognoze pa predvidevajo, da bo sonca še več. že več kot deset dni je Varšava najbolj vroče mesto v Evropi in ji konkurira v tem le Madrid. Če se bo vreme ohranilo še nekaj dni na tej ravni, bo Varšava zabeležila še več rekordov.
Eden teh rekordov bo prav gotovo gneča v mestih in na morskih obalah ter ob jezerih. Tako izhaja iz najnovejših poročil, ki pravijo, da morejo turisti računati s svobodnim mestom edinole v campingih in še to pod pogojem, če imajo lasten šotor. Vsa ostala
Vroči dnevi zvabljajo mnogo ljudi na morje, točneje k morju, ker
je kopanje marsikje prepovedano, kot na primer tudi v Barkovljah
turistična mesta so že zdavnaj zasedena in tudi rezervirana za vse poletje. To vest je objavila pred dnevi agencija PAP, ki je opozorila ljudi, naj se ne pripravljajo na počitnice, ker bi ti njihovi načrti bili neuresničljivi, saj v turističnih krajih že ni več enega samega mesta, razen tistih, ki so bila že zdavnaj prej rezervirana.
Letošnje poletje pa ima tudi nekatere druge nekoliko težje rekorde. Tisk čedalje pogosteje piše o desetinah in desetinah požarov, ki sleherni dan izbruhnejo ne-le v gozdovih, pač pa tudi po vaseh. Suho in vroče poletje je kot nalašč za malomarnost ljudi. Zelo pogosto povzročajo požare turisti in «vikendaši» in to ne-le tisti, ki so na počitku v kanv'ngih, pač pa še prej «divji» vikendaši, ki postavljajo svoje šorote sredi gozdov ali kje na kaki jasi, na kakem travniku. Kaže, da grozi letos rekord v požarih.
Tretji rekord je še bolj žalosten. Gre za rekord utopljencev. Kot izhaja iz najnovejših podatkov policijske službe, že dolgo dolgo let niso zabeležili toliko utopitev v jezerih, bazenih in najrazličnejših «mlakah», predvsem v jamah, ki nastajajo v gramoznih jamah. Pogosto je v takih krajih tabla z opozorilom, da je kopanje prepovedano, toda nihče se na to ne ozira. Vročina je neznosna in ljudje se kar vržejo v vodo, da bi se ohladili. Med žrtvami je seveda največ otrok in mladine, < Zaradi tega tisk ponovno poziva ljudi, naj se osvežujejo s sprehodi po gozdovih, naj iščejo osvežujočega razvedrila drugje in naj se ne kopajo tam, kjer je kopanje prepovedano; posebno pa naj ne dovolijo, da bi svoje kopalske sposobnosti preizkušali plavanju nevešči otroci.
Za tiste pa, ki te vroče dni preživljajo v mestih, daleč od jezer, morja in svežih gozdov, za tiste, ki namesto počitka nadaljujejo z dnevnim delom, kakršno je tudi oskrbovanje množič s prehrambnim blagom in osvežujočimi pijačami, za vse te ljudi, kako naj se poskrbi, da bi jim bila neznosna vročina bolj znosna? Zanimivi so glede tega podatki, ki so prišli iz 17 okrožnih inšpektoratov dela. V primerjavi z lanskoletnim poletjem so se razmere znatno popravile glede oskrbe z osvežujočimi pijačami, prav tako so boljši tudi delovni pogoji v posameznih delovnih organizacijah, posebno kar se tiče klimatizacije ali vsaj ventilacije v tovarniških pogonih. In vendar nekoliko boljšo sliko od lanske kvari malomarnost v nekaterih, tudi velikih podjetjih.
Vtem ko se na primer v tovarni sladkorčkov v Slupsku postavljajo v prostorih z visoko temperaturo I posebni sodi z ledom, imajo v 1 farmacevtskih zavednih v Krakovu vključene radiatorje, kot če bi bili sredi zime, ker je nekdo «pozabil» preurediti kontrolne ventile. Vtem ko se v Lodzu brez problemov morejo v tovarniških pogonih za majhen denar dobiti osvežilne pijače. jih v tovarni umetnih tkanin v Oldawi že tedne in tedne ni; ker niso rešili dokaj enostavnega
problema, kako vračati prazne stekleničke. In zanimivo je pri vsem tem dejstvo, da je najslabše glede tega urèjenò prav v glav- ' nem mestu, v Varšavi.
Sredstva za izboljšanje delovnih pogojev v času največje vročine mora poskrbeti vsak delovni kolektiv zase. Oblivanje hal z mrzlo vodo. postavitev temnih zastorov na oknih, uvedba zelenih površin na tovarniških dvoriščih, montiranje klimatskih naprav in ventiia-cij, to je osnovna zahteva, o kateri pa mora odločati sleherni kolektiv zase, sleherna tovarna, celo sleherni obrat. Seveda pa bi morali o tem misliti tudi šefi posameznih obratov, ki morajo paziti ne le na količino proizvodnje, pač pa tudi na razmere, v katerih naj se ta proizvodnja izvaja.
jugoslovanska kinematografija.
Posebno življenjskost kaže letos srbska kinematografija, ki bo navzoča v puljski areni s šestimi filmi. Tp je največ filmov, kar jih je bilo posnetih v enem republiškem središču. Od teh šestih filmov so tri dela dela debutantov, tri ostale filme pa so napravili že znani filmski veterani. Po daljšem odmoru se ponovno javlja Puriša Djordjevič s filmom «Pavle Pavlovič», nadalje je tu Tori Jankovič, avtor, ki prihaja v Pulj vsako leto. Letos bo navzoč v Pulju s svojim filmom. «Rdeča zemlja». Končno je tu mlad, vendar ne nov filmski avtor Miša Radivojevič, ki je za letošnji festival v areni pripravil film. «Dpnrnka»:
Na drugem mestu je po številu filmov, s katerimi se pojavlja v Pulju, slovenska1 kinematografija. Iz Ljubljane prispejo letos v areno štirje filmi, od katerih so trije dela starih filmskih mojstrov, eno delo pa je delo debutanta. Stara mojstra, kot sta Matjaž Klopčič in Franc Štiglic, sta pripravila prvi film «Strah», drugi pa «Povest o dobrih ljudeh» po znanem delu Miška Kranjca. Končno je tu še mladi režiser Rajko Ramfl, ki ni več debutant, ker je njegov letošnji. film «Pomladni veter» že drugo delo.
Hrvaška kinematografija je po svojem deležu na letošnjem filmskem festivalu v Pulju na tretjem mestu. Res je, v Zagrebu je bilo posnetih kar šest filmov, če vzamemo v poštev dvojni «Kmečki upor» ter še nedokončani film «Vlak v snegu», vendar pridejo na tekmovanje v Pulj le trije filmi, kar vsekakor ne ustreza resničnim sposobnostim in možnostim hrvaške kinematografije, posebno če vzamemo v poštev dejstvo, da so na Hrvaškem filmsko dejavnost vse drugače uredili, kot so jo v Srbiji ali v Sloveniji. Od treh hrvaških filmov dva obravnavata domačo, sodobno tematiko, eden pa vojno. Vojno tematiko obravnava Vladimira Tadeja film «Hitler iz naše ulice», debutant žižič in režiser Lordati Zafranovič pa obravnavata sodobno tematiko, prvi s svojim filmom «Dom», drugi pa s svojim filmom z izvirnim naslovom «Muke po Matiji».
Kaj pa črnogorska, makedonska in ostale jugoslovanske kinematografije?
Bosna in Hercegovina sta bili lani dobro zastopani v Pulju. Letos pa bo bosansko-hercegovsko kinematografijo zastopal že omenjeni film «Doktor Mladen», ki ga je napravil Mithad Mutapčič, kateremu pa hi bilo usojeno, da bi film videl na puljskem velikem e-krariu. Makedonsko kinematografijo bo letos zastopal film z originalnim naslovom «Jad», ki ga je pripravil talentirani makedonski režiser Cemevski. za katerega pravijo, da je morda najbolj talentiran jugoslovanski filmski režiser
Tudi črna gora daje letos en sam film. Gre za «Okovane šofe re» Vlada Pavloviča. Končno bomo navedli še enega veterana in sicer Branka Bauerja, ki. se dolgo let ni oglasil in ki prihaja sedaj v Pulj s filmom «Zimovanje v Ja-kobsfeldu». Film. je Bauer napravil za podjetje «Neoplanta».
|||UUIIIIII||||I||||||!||||||||||||||||il|||||ii||||inilnil„lun|I,,||I,|||||||||||I|||m|||||||||||||||||||||Iml|mm||||||
AVSTRIJSKO - JUGOSLOVANSKI PROTOKOL
Dunaj bo vrnil del tega kar so nacisti odnesli
DUNAJ, 21. julija. — Pred dnevi so na Dunaju podpisali protokol med republiko Avstrijo in SER Jugoslavijo, ki se nanaša na vrnitev nekaterih jugoslovanskih kulturnih «dobrin», ki so jih nacisti v času druge svetovne vojne po-ropali v raznih krajih Jugoslavije in odnesli v tedanji veliki rajh in so deloma ostale na področju današnje Avstrije. Protokol je v i-menu Avstrije podpisal minister za zunanje zadeve Erich Bielka Kaltreu, v imenu Jugoslavije pa jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Gustav Vlahov. Protokol vsebuje seznam predmetov, ki je bil na temelju jugoslovansko - avstrijskih pogajanj v letu 1961 sestavljen in na katerem so zabeležene razne stvari, ki jih je treba vrniti Jugoslaviji. Pravzaprav gre za dva seznama, ki vsebujeta 120 «re-stitucijskih enot», med katerimi je tudi pomorska biblioteka iz Pulja. In ne gre za majhno stvar, saj samo ta enota seznama vsebuje nad 27.000 zvezkov.
Nadalje je na seznamu še arhivski material sarajevskega procesa, to se pravi arhivski material iz 1914. leta, ko so bili pred sarajevskim sodiščem sojeni in obsojeni Gavrilo Pancip in njegovi tovariši v zvezi' z znanim sarajevskim atentatom. Na tem seznamu so tudi arhivski materiali znanega solunskega procesa, ki so jih nacisti odnesli v času druge svetovne vojne.
Mimogrede bomo omenili, da so nacisti odnesli in pustili v Avstriji zgodovinsko - arhivski material še stare kraljevine Srbije ter mnogo arhivskega materiala bivše Jugoslavije, nekemu nacistu so ugajale ikone iz doma črnogorskega vladike Petroviča Njegoša.
Z dokumentom, ki je bil podpisan pretekli petek, se določa, da bodo avstrijske oblasti poskrbele za vrnitev Jugoslaviji tudi nekaj takih umetnostnih ali arhivskih
TOREK, 22. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino: PRINC IN SIROMAK
3.. zaključno nadaljevanje TV priredbe istoimenskega romana
18.55 Risani filmi
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	LA BUFERA
Delo je napisal Edoardo Calandra, za TV ga je predelal Manilo Scarpelli po scenariju Tullia Pinellija
21.45	SUEZ: DVE OBALI ENE ZGODOVINE
Oddajo sta pripravila Valerio Occhetto in Mario Foglietti v sodelovanju z egiptovsko TV. Dve TV grupi, italijanska in e-giptovska, sta skozi več mesecev sledila najbolj kričečim dogodkom v zvezi z novejšo zgodovino Egipta in rezultat tega je današnja reportaža, v kateri sj mešajo najrazličnejši elementi od dogodkov iz stare že davne zgodovine, pa vse do naj-novejše kronike. Vrhu tega moremo tu zaslediti tudi kak element, ki govori že o bodoči zgodovini «prekopa miru». Avtorji zgodbe se v svoji reportaži vračajo daleč nazaj, celo sto let nazaj, hkrati pa so že tako rekoč skočili v bodočnost
22.45	DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00	STENTERELLO A TUNISI
Delo je napisal Cesare Causa v polovici prejšnjega stoletja in je osnovni lik dela znana maska Stenterello.
Delo je režiral Mario Ferrerò
22.15	SPREHOD PO ZALIVU
Nocojšnji program prikazuje sprehod po Neapeljskem zalivu, vendar pa ne zaradi zaliva samega, kajti večer je namenjen neapeljskim popevkam. Večer bo vodila Aba Cercato, nastopili pa bodo Salvatore Zinzi, Gianna Cavalieri, Toni Bruni, Roberto Falchi, Dino Giacca, Luciano Lualdi, Tino Barone itd.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
18.05 Na črko, otroška oddaja TV Beograd
18.35 Ikebana: INAČICA POKONČNEGA SLOGA
Lepa lastnost ikebane je, da navzlic povsem določenim slogom ni šablonska. V bistvu je neponovljiva, kajti skorajda nemogoče je, da bi iz istih cvetic lahko izdelali dva do pike e-naka izdelka.
Razen tega vsak slog omogoča uporabo različnih cvetic in rast linja, tega lahko tudi sami izbiramo, sami oblikujemo in tako je sleherni izdelek enkraten. Veliko k temu pripomorejo tudi spremenjene inačice nekega sloga. Pri teh bomo spoznali, kako je možno zamenjati glavne linije glede na njihov nagib. Tako pridemo do povsem novih kombinacij.
Tokrat se bomo seznanili z inačico pokončnega sloga. Ob njej bomo našli še vrsto novih idej. Že sama sprememba oblik« vaze nam odpira povsem nove možnosti, kajti vemo, da se glav ne linije vselej prilegajo obliki in velikosti vaze
18.40	Obzornik
18.55	ČAR GOZDA, zabavni film
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK 21.00. MI MED SEBOJ:
KULTURNA USTVARJALNOST V NOB IN NJEN POMEN DANES
22.20 R. M. du Gard: THIBAULTOVI
Jacques Thibault preživlja z Jenny v odsotnosti njene matere se zadnje trenutke sreče, kajti Jenny ne odpotuje z njim v Švico, kot sta se bila domenila, ker se je njena mati, na ka tero je zelo navezan, nepričakovano vrnila. Tako se Jacques bori do konca za edino stvar, ki ima zanj še kakšno vrednost" bratstvo med ljudmi in za mir.
Razočaran, ker ideje internacionalizma in pacifizma niso zma-gaie in je vojna v polnem razmahu, se zvest svojim idejam odloči za dejanje, za katerega ve že vnaprej, da bo zanj pogubno: z letalom poleti nad ozemljem, kjer se bijejo najhujši boji, da odvrže letake, ki pozivajo tako Francoze kot Nemce k miru in bratstvu. Toda letalo je zadeto in strmoglavi. Fran-je^vohm”1^0 ranjenega Jaccluesa, za katerega domnevajo, da
23.10 TV DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55	Otroški kotiček, risanke
21.15	DNEVNIK
21.30	17 TRENUTKOV POMLADI, deveto nadaljevanje
22.40	Sopotniki, serijski film
23.30	KOŠARKA, prenos iz Beograda
TRST A
8.15, 13.15,
mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 O-perna in komorna glasba; 19,30
no; 18.15 Umetnost in prireditve; IT	doro’ 22'20 Ponovno
18.30 Komorni koncert; 19.10 Mimi ^Poredu.
Malenšek: «Poslušaj zemlja», ro-	II. PROGRAM
man o Gallusu; 19.25 Program za „ „„	„
najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Ros- n3- 8"30	13"30"	15-30" 19-30
sinijev Seviljski brivec, drugo de- Por°čda; 7.40 Lahka glasba; 8.40
janje; 21.20 Nežno in tiho.
KOPER
Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.30 Nadaljevanka: 9.'50 Plošča za poletje; 10.35 Poletni spored; 12.40
7 30	8 30	12 30	14 30	17 qa Alto gradimento: l3.35Poletnepa-
18 30 21 30 Poročila■ 7 H r f' rodije; 14-00 PIoš6e: 15"40 Gla^ za dobro juto: 9.0o’Folk gS?	SP°rhed: ^ Glasba
9 15 Pnnevkp" 9 30 n,™ iz •	• pod vednm nebom; 19.o5 Najno
skladM 1020 Partizani	«S Vejše Plošče 2L20 Polet"e paro
11.30 Od melodije do melodije;
12.00 Glasba po željah; 14.00 Ju-
goslavija v svetu, 15.15 Zbor in 207000pnr^Oa ■ ^'so’na nrtpetBr" ifion	..T	,, 4U.OU Forocila, 7.50 Danes za vas;
9.10 Praznična glasbena matineja; 10.05 Pionirski tabor «Sutjeska»;
SLOVENIJA
8.00, 10.00, 14.00, 16.00,
orkester; 16.00 Ansambel «La Vera Romagna»; 16.30 Z nami je...,
19750 Re^"61	17'-° Prlad 10-35 Ve^Tp^l? llToÈ. Melo-
«•«■WS*
pesmi; 12.40 M. Juteršek: Partizanske muzejske zbirke; 13,10 Ob zvokih lahke glasbe; 14.30 Nekaj domačih poskočnic; 15.05 Karel Franz: Kako smo se uprli; 15.35 . Slov. operni pevci; 16.15 Ples na plaži; 17.00 «Vrtiljak»; vno	ono	„„„„	_	18-05 Iz slov. simfonične glasbe;
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 18.45 Naš gost; 19.05 Koncert;
19.00 Izložba hitov; 19.30 Tržaški partizanski zbor; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Naši popevkarji; 22.15 Poje Jula De Palma; 23.00 Koncert.
NACIONALNI PROGRAM
predmetov in «objektov», ki so si jih prilastili posamezniki ali so bili dani posameznikom na posodo «iz študijskih razlogov». Kaže, da se bo 30 let po vojni vendarle zadostilo zahtevam napadene države in države, ki je vojno dobila.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. gorati. 6. buhti, 11. GLEDALIŠČE. 14. Ob,
16.	Američan, 17. P.T., 18. beg.
20. E.M., 21. pro, 22. nož, 24. vsaj, 26. ere, 27. Merano, 28.
Lerici, 29. dim, 30. lega, 33. ame,
34. deček, 35. M.O., 36. Stedo 38 Utat, 39. Mili, 41. osel, 42. din,
43. baroni, 45. ;ni, 46. K.Č., 47.
FILIBERT, 49. S.M., 50. beki,
51. Sand.
NAVPIČNO: 1. grob, 2. R.G.,
3. ala, 4. tema. 5. ide, 6. bič, 7.
Ušaj, 8. Ičn, 9. IE, 10. isto, 12.
Ares, 13. Lima, 15. BENEDETIČ,
17.	precedens, 19. Goričan. 21. primesi, 23. žamet, 24. vol. 25.
JLA, 26. Erato, 31. emiri, 32. Golob, 34. dudka, 37. Olimp, 39. Mali, 40. Ines, 43. bik, 44. IRA, 47.
Fe, 48. T.N.
...............................................................................
naj
ski nesporazumi naj ne bodo trajni.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pred vami je obširen program, ki ga čimprej izpolnite. Znova bo vzplamtela stara ljubezen.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte z diplomacijo doseči u-blažitev nasprotovanja. Prišlo bo do prijetnega srečanja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nadaljujte z graditvijo gospodarske podlage. Ne bodite preveč popustljivi do drage osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne obu-Pajte zaradi nasprotovanja svojih običajnih zaveznikov. Neko prijateljstvo bo zelo pozitivno vplivalo na vas.
Poročila, 7.10 Jutranja glasba; 20.40 Ljubljanski jazz ansambel; 8.3° Jutranje popevke; g.OO Vi in 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 jaz; 1010 Nemogoči intervjuji" Slovenske ljudske pesmi: 21.30 Vi-11.35 Izbran spored; 1210 Četrti tornii Zupan; «Andante patetico»; program; 13.20 Program z Buz- 22.20 Zvočne kaskade; 23.20 Slav-zancom; 14.05 Drugi zvok; 14.40 nostni zvoki; 00.05 Ljubljana v ile-Nadaljevanka; 15.00 Program za gali; 00.15 Melodije in ritmi.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo delaven dan. Odpravite brez objokovanja vse odnose, ki so vam jemali preveč časa.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Da bi se izognili nevšečnosti, se spora-zumite s predstojnikom. Odpravite spore v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Edino red in metodičnost vam zagotovita zadovoljstvo. S svojo nepopustljivostjo 'lahko porušite mir.
RAK (od 23,6. do 22.7.) Danes sreča ne bo na vaši strani. Ugodna novica bo vnesla v družino
precejšnje veselje,
LEV (od 23.7. do 22.8.) Za vaše delo bo najkoristneje, če boste sprejeli neki važen sklep. Nenadne novice.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Jutro bo najprimernejše za izpolnitev neke naloge. Večer boste preživeli v prijetni družbi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Da bi odpravili škodljivo negotovost, vzpostavite določene stike. Prejeli boste darilo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Povečal se bo vaš ugled. Zakon-
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Ločevanja v KD
Ko bodo bralci prebrali ta pregled tiska, jim bo verjetno že znano, kako se je zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije in kako bo zapečatena usoda senatorja Fanfanija, za katerega trdi satirični komentator komunističnega dnevnika Fortebraccio, da je že nekaj mesecev «kuhan» in da čaka samo, kdaj ga bodo servirali.
Toda usoda Fanfanija ni edino vprašanje KD, nasprotno, vsem je čedalje bolj jasno, da ne gre za preprosto zamenjavo ljudi, temveč je potrebna korenita sprememba politike, pojmovanja oblasti in obnova odnosa, ki ga KD ima do italijanske družbe.
Tega vprašanja, ki ga ne bo mogoče kar tako rešiti na tem zasedanju vodstva KD, ki ga nekateri komentatorji primerjajo z džunglo, v kateri se divje borijo različne zveri, temveč na strankinem kongresu, po globokem pretresu, ki naj zajame celotno stranko, od vrha do temeljev te zapletene in raznolike strukture, ki je morda tudi ljudska, toda obenem konzervativna, meščanska, reakcionarna, napredna, zmerna in integralistič-na, mestoma odprta, v bistvu pa predvsem skrajno protislovna sama s seboj, povsod.
Tako je zanimivo, kako- se italijanski tisk loteva vsedržavnega sveta KD. Vsi ne komentirajo Fanfanijevega poročila. Nasprotno, osamljenost «kuhanega senatorja» je prav v tem, da je postal za tisk že nezanimiv. Tisk ga je odpisal nekaj dni pred formalnim padcem. In četudi bi moral Fan-fani ostati, velja, da je njegovo žezlo zarjavelo in da je ta klasični demokristjanski samodržec že danes brez vsakršne oblasti.
Tisk je opustil tudi zasledovanje manevrom «dorotejskega močvirja», iz katerega se počasi vzpenja s tridentinsko alpinistično taktiko Flaminio Piccoli, človek klasičnega oblastnega manevra, za «golpe v palač'» in brez vsebine. Oči ko-'mentatorjev so uprte v osebnost in poseg predsednika Alda Mora, drugega «plemenskega žrebca» v KD ki je morda zadnja karizmatična osebnost Krščanske demokracije in edini sposoben, da med srednjimi voditelji stranke razprši že razširjeno bojazen, ki so jo nekateri že imenovali «strah MRP» po kratici francoske kr-ščanskodemokratske stranke, ki je izginila čez noč in se razblinila v nič po volilnem porazu, ki je zanjo predstavljal konec politične hegemonije v francoski družbi.
Milanski dnevnik «IL GIORNO» objavlja o zasedanju vsedržavnega sveta KD komentar Fausta De Luce pod naslovom «Alternativna linija». Ta linija je, po milanskem komentatorju govor Alda Mora.' Na tem zasedanju, pravi De Luca, so vsi govorili o tem, da se KD ne sme obnašati, po 15. juniju, «kot če bi se ne zgodilo nič». Vsi so trdili, da je treba KD «prenoviti v ljudeh in programih», toda «kateri vsebinski predlogi so za temi spoznanji»? S posegom Alda Mora se debata na seji vsedržavnega sveta KD vzdiguje na višjo kakovostno raven.
Po volitvah, je dejal Moro, «ni več bodočnost samo v naših rokah», nasprotno, «minila sta dva zgodovinska trenutka in danes se odpira novo poglavje». Italija se je spremenila, mladina stopa na Plan, ljudje so s kmetov prišli v velika mesta. Gre za velike družbene premike, ki jih KD plačuje zaradi svoje «prevzetnosti na o-blasti»; mladina je glasovala za KPI in s tem je padla «zgodovinska in moralna pregrada» na os-j novi katere smo trdili, da je KPI ji različna stranka», j' .Kq Moro govori o «dveh trenut-| kih italijanske zgodovine», ki so mirno, misli predvsem na centri-zem, petdesetih let in levo sredico šestdesetih let. «Novo poglav-le» še ni «zgodovinski kompro-temveč zavezništvo, ki slo-nt na spoznanju, da je treba pri-znati socialistom težo, ki ni samo tevilcna, temveč tudi politična (z ji^S'mi besedami, gre za tako m jn°TVan' «preferenčni odnos» r,o j in PSI), na drugi strani P odnos do KPI, izven koalicije, J PPJ bo «konstruktiven in ise-r,,!!8 .bogat», ki naj komunistom °g°ca. da «na dialektični način delujejo pri vodenju države».
venH ‘^0ra	izgubila na levi,
s ? . r t° ne pomeni, da se mora r aj obračati na desno. Zato Mo-P1 odlaga «še bolj drzno politi-t * na levi, toda ta drznost zah nj.a globoke preučitve ce'otr.e h kr,,	kar lahko stori samo
f^es si;ranke. Pred tem pa naj Pina» ln° vo^s*'vo sprejme «sku
pAlberto Sensini v milanskem «11 CORRIERE DELLA SERA» trdi,
, J® «zmedeno vsedržavno vod-p.KD zasedalo bolj za zapitimi ati, kot pa pred tribuno dvora-' v katerem poteka». Vendar Pa fVSaj dve stvari jasni: kriza manijevega tajnikovanja in o n anitev vlade, ki jo je Mora bra-• istočasno pa z bok at:m in vse-nsko resnim govorom pokazal, J ]e treba narediti, da se zavre Plazenje KD proti dnu.
kro'^0 v sX°iem govoru ni odre 1 ranfaniju človeške solidarno-su (ki, poudarja Sensini, «večkrat manjka med demokristjani»), obe-nem pa je izrekel poročilo, ki tm Je bilo diametralno nasprotno, Socialistom je Moro priznal, da so «razredna in levičarska stranka» in s tem dejansko potrdil, da njena vloga v vladi ne more biti Podrejena ali drugačna. Seveda ni Moro s tem zbrisal vsega, kar je na PSI letelo iz demokFstjan-skih vrst do danes, toda zmerne reakcije socialistov dokazujejo, as je možen njihov povratek v
vlado, čeprav se to ne bo zgodilo ne jutri ne pojutrišnjem. Moro se je na ta način predstavil kot človek, ki lahko spet poveže tam, kjer je Fanfani trgal in raztrgal. So pa tudi druge rešitve. Doroteje! predlagajo za vodstvo KD Piccolija, spet drugi govorijo o skupinskem vodstvu do kongresa, kjer naj se razčistijo vsi problemi.
«Doba po Fanfaniju se je torej začela. Kdo jo bo vodil, še ni jasno,» zaključuje v svojem lapidar-nem stilu Sensini.
Povratek k stvarnosti, je naslov, ki ga turinska «LA STAMPA» objavlja nad komentarjem Giovanni-ja Trovatija.
Moro je v svojem poročilu govoril o težkem začetku «tretjega obdobja KD», ko mora stranka najti svojo pot do ljudske baze. Moro se s tem predstavlja, še enkrat, kot «ideolog KD in torej naravni tajnik stranke v tem obdobju», toda uradni kandidat dorotejske, torej najmočnejše struje, je Piccoli. «STAMPA» ne skriva svojih preferenc, ko jih strne v enem samem odstavku: «Ne gre žrtvovati enega človeka drugemu, temveč ' izbrati tistega, ki daje boljše rešitve in globljo analizo». Turinski list zar ključuje svoj komentar skeptično, s spoznanjem, da ni dovolj menjati voditelje, niti sklicati kongres. KD bo morala dokazati, dan za dnem, v praksi, v odnosu do družbe. Kdo bo ta proces vodil? Ni še znano, kajti vse karte še niso na mizi. Vendar je glavna nevarnost ta, da bi se spet začelo melankost-no manevriranje za strujarsko o-blast.
Z levice komentira tisk Morove predloge vsedržavnemu svetu KD z določeno zadržanostjo. Filokomu-nistični rimski «PAESE SERA» objavlja komentar Artura Gismon-dija pod naslovom «Morova protislovja».
Uvodnik začenja Gismondi z u-gotovitvijo, da je vse v KD danes protislovno in da ni nihče pred temi protislovji imun, niti Aldo Moro, ki je med njenimi voditelji najbolj «pri pameti».
Vsem je bilo očitno, da je Moro govoril natančno nasprotno od tega, kar je 24 ur prej govoril Fanfani. Med obema zevajo vsebinski prepadi, ko gre za analizo preteklih izkušenj, ko pa je treba gledati v bodočnost, gledata Fanfani in Moro v nasprotni smeri. Fanfani še vedno gleda k zmernemu in konservativnemu volilnemu blpku, Moro pa je zaskrbljen zato, ker je KD izgubila vezi z ljudstvom in «na boleč način spoznava, kako je KD tuja vsem osvobajajočim premikom v italijanski družbi».
Fanfani predlaga do KPI ostro zoperstavljanje. Moro pa «primerjanje in celo posnemanje».
Katero je, torej, glavno protislovje Morove politike, pove «PAESE SERA» v nekaj stavkih. Gre za politično prakso Mora, ki je zadnja leta tesno sodeloval s Fanfanijem na osnovi «pakta palače Giustiniani». Spoštujemo Alda Mora in zato ne verjamemo, da gre za zgolj manevrsko delitev oblasti.
Moro je verjetno upal, da mu bo Fanfani dopustil nadaljevati s politiko sodelovanja med katoličani in laičnimi progresivnimi silami, predvsem socialisti. Njegov račun je propadel predvsem zaradi šibkosti levosredinske politike, ki se je pozneje razblinila ob 3 integralističnih manevrih Fanfanija - referendumu in tem, kar je sledilo.
Ne glede na ta protislovja pa je vsaj eno jasno: tu se pota Fanfanija in Mora razhajata. Fanfani odhaja, medtem ko Moro s svojimi predlogi ostaja na sceni. Morda se motimo, nadaljuje Gismondi, toda zdi se nam, da se Moro boji, da bi KD ostala stranka «zmernega bloka» spričo čedalje močnejše levice. Naivni bi bili, če bi mislili, da je Moro razčistil vsa vprašanja z enim samim govorom, toda jasno je, da so ljudje v KD (med temi Moro), ki ne sprejemajo vloge KD, takšne, kakor je sedaj. Tu se pa začenja «doba po Fanfaniju».
Kot je nekaj milanskih časopisov že zabeležilo, so ob vsedržavnem svetu KD najbolj zadržano previdni prav socialisti, saj vedo, da gre za odnos do njihove stranke in njihovo sodelovanje na oblasti. Tako strankino glasilo «A-VANTI»» daje nepodpisanemu komentarju naslov «Čakamo na politična dejanja».
V njem pove glasilo PSI, da si ne pričakuje takojšnjega razčišče-nja. Notranji pretresi so tako globok' v KD prav zato, ker se je spremenila družba in ima ta družba globoke, probleme. Gre, končno, za pretrese, ki so zelo raznoliki, kot so raznolike komponente KD.
Zato, zaključuje «AVANTI», mi «čakamo, ker bi radi videli, kam vodijo začeti koraki. Nismo ravnodušni gledalci, ker se zavedamo, da smo sodelavci ir protagonisti splošnega obnovitvenega procesa Italije».
«UNITÀ» priznava Moru, da je povedal veliko resnic in dal natančno analizo volilnega premika 15. junija ter vzrokov uspeha Komunistične partije. Vendar je zanj značilno protislovje celotne stranke: ko gre za konkretne zaključke, za vprašanje «kaj pa sedaj», se Moro izmika in ne pove bog ve kaj novega. Glasilo KPI si očitno pričakuje kaj več, ko ponavlja, da ne gre za formule, temveč za politično linijo, o kateri se še ne govori. Gre za gospodarska vprašanja, za način vladanja, za odnos do nastajajočih deželnih in občinskih odborov. Proces premikanja v KD je zapleten in težek, toda kriza je resna in Italija pričakuje jasnih odgovorov.
IZSELJENSKA DECA V DEŽELNEM SVETLI
Skupina kakih dvesto otrok, sinov in hčera emigrantov iz naše dežele v raznih evropskih deželah, ki so na počitnicah pri nas, gostje deželne ustanove za povratnike, je včeraj obiskala dvorano deželnega sveta. Sprejel jih je predsednik sveta Arnaldo Pittoni, ki je — med drugim — dejal, da je zadovoljen, če se mladina izseljenskih delavcev približuje demokratičnim ustanovam republike. Odgovoril je na postavljena vprašanja o delu dežele in na koncu ponudil vsakemu knjižico s statutom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
24. JULIJA ZAPADE MANDAT MIROVNIM SILAM OZN NA SINAJU
Predsednik Sadat proučuje zadnje izraelske predloge
Govorice o doseženem sporazumu o izraelskem umiku z gorskih prelazov Mitla in Gidi - Demanti vlade v Jeruzalemu
KAIRO, 21. — Ob svojem povratku v Kairo se je ameriški veleposlanik v Egiptu Eilts takoj sestal s predsednikom Sadatom, da bi mu poročal o zadnjih izraelskih predlogih, o. katerih sta se v preteklih dneh domenila ameriški zunanji minister Henry Kissinger in izraelski veleposlanik v Washingto-nu Dinitz. Uradnih reakcij z egiptovske strani doslej še ni bilo, na vprašanje časnikarjev pa je Eilts dejal, da je optimist.
Predsednik Sadat je danes sklical sejo svojih najvišjih političnih in vojaških svetovalcev, da bi skupaj proučili zadnje izraeklte predloge za nov začasen sporazum o Sinaju. Vesti iz vladnih krogov pravijo, da so na seji bili navzoči podpredsednik Mubarak, ministrski predsednik Salem, zunanji minister Fahmi ter minister za vojno Gamaši.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mlad narkoman umrl v stranišču bara v Mestrah
MESTRE (Benetke), 21. — Mlad narkoman, 22-letni Roberto Corbet-ta je danes ponoči umrl v stranišču nekega bara v Mestrah zastrupljen s heroinom. Ob truplu so preiskovalci našli brizgalko in žlico, zaradi česar domnevajo, da si je vbrizgal preveliko dozo mamila.
Nesrečnež, ki je imel že večkrat opravka s pravico zaradi tatvine avtomobilov — kaže, da je kraja avtomobilov značilna za številne narkomane iz Mester, ki pridejo tako do denarja za mamilo — je stopil v bar okrog 23. ure in se takoj odpravil na stranišče. Pol ure pozneje je neki gost protestiral pri gospodinji, ker je bilo stranišče tako dolgo zasedeno. Skupno z žensko sta vlomila v tesni prostor in našla Corbetta že mrtvega.
Kot rečeno je imel Corbetta že večkrat opravka s pravico zaradi tatvin in zaradi prepovedane posesti mamil. Kaže, da je nesrečnež začel pred časom s hašišem in z «lahkimi» mamili, nato pa je postopno prešel na heroin, ki ga je zastrupil.
RIM, 21. — Predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini je danes sprejel delegacijo čilskih mladincev. Čilski fantje, ki so bili v spremstvu poslanca Luisa Guastavina in, nekdanjega veleposlanika v Romuniji Homera Julia, so orisali Per-tiniju položaj v Čilu in divjanje Pinochetove hunte. Predsednik zbornice jim je izrazil svojo solidarnost z zatiranim čilskim narodom.
PRVI PROCES PROTI PREDSTAVNIKOM VOJAŠKE DIKTATURE
Enaindvajset fašistimih častnikov pred atenskim vojaškim sodiščem
Obtoženi so prevratniškega rovarjenja in drugih kaznivih dejanj, za katera grški zakonik predpisuje smrtno kazen - Pred koncem leta še trije procesi proti predstavnikom vojaške hunte
ATENE, 21. — Pred at< nskim vojaškim sodiščem se je danes zjutraj začel proces proti pristašem vojaške diktature, ki se je lani klavrno razsula ob porazu na Cipru po sedmih letih in treh mesecih strahovlade. Atensko vojaško sodišče je bilo davi bolj podobno bunkerju kot pa sodišču, saj je okrog sodne palače stražilo na stotine do zob oboroženih vojakov, pripravljenih, da posežejo ob najmanjšem znaku neredov.
Na zatožni klopi so dva generala, en polkovnik, šest podpolkovnikov, devet majorjev in trije stotniki, ki so obtoženi sejanja razkola v vojski, kaznivega dejanja, za katero grški zakonik predpisuje smrtno kazen. Izredni varnostni ukrepi so bili potrebni, ker so pristaši nekdanje vojaške hunte zagrozili s hudimi represalijami in s terorističnimi izpadi, če bo vlada vztrajala v sodnem postopku proti obtoženim vojakom. Policija ne izključuje, da številni pristaši, ki jih nekdanji oblastniki še imajo v državi, snujejo ugrabitev vidne grške ali tuje o-sebnosti.
Proces, prva sodna obravnava proti predstavnikom propadle diktature, se je začel s posegom predsednika, ki je prebral obtožnico.
iiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiimimniiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiii
PREDLOG TAJNIKA ORGANIZACIJE AFRIŠKE ENOTNOSTI
«Vojaški opazovalci» OAE pred volitvami v Angoli ?
Med spopadi sprtih gverilcev v Angoli ubit portugalski letalec
LUANDA, 21. — V Angoli orožje ni utihnilo in od časa do časa, v mestu in okolici, je slišati strele spopadov med pripadniki dveh gverilskih gibanj, MPLA Agostina Neta in FNLA Holdena Roberta.
Prvič so ti spopadi prizadeli tudi prisotno garnizijo portugalske vojske, ko je rafal iz brzostrelke ubil portugalskega letalca. Letalo portugalskega garnizona je preletavalo področje, vračalo se je s tovorom hrane za obkoljeno glavno mesto, za bojišča pa je pred tem prepeljalo zdravila in pomoč. Gre za «solidarnostne polete», ki jih je odredilo portugalsko vojaško poveljstvo. Tu so tudi povedali, da ni prvič, ko streljajo na portugalska letala, vendai je tokrat prvič, da je bil nekdo pri tem ubit. Portugalsko vojaško poveljstvo je zato sklenilo, da bodo odslej tovorna letala imela spremstvo in da bodo lovci odgovorili na podoben ogenj.
Portugalsko vojaško poveljstvo ni povedalo, kdo je streljal na njihova letala, vendar je znano, da je prav Robertova prozahodna FLNA sovražno razpoložena do portugalskih sil, katere obtožuje, da solidarizirajo s socialistično usmerjenim MPLA.
Medtem pa pripravljajo v Kam-pali srečanje šefov afriških držav, članic Organizacije za afriško enotnost. Sestanek državnih poglavarjev bo prihodnji ponedeljek, ko bo generalni tajnik organizacije predlagal. naj bi v Angolo poslali oborožene oddelke in politične nadzornike Organizacije afriške enotnosti v predvolilnem obdobju. Pred oklicem neodvisnosti Angole, 11. novembra letos, bodo namreč volitve, ko se bo moralo angjlsko ljudstvo o-predeliti za posamezna osvobodilna gibanja (MPLA, FNLA ali UNITA), ki so delala doslej strogo ločeno in jih danes ločujejo huda politična nasprotja ter interesi velikih monopolov nafte in rude, da o vmešavanju tujih velesil in sosednega Zaira sploh ne govorimo.
Prav zaradi obtožbe, da Mobutu-jev Zaire odločilno podpiia vojsko Robertove FNLA predlaga Organizacija za afriško enotnost, točneje
njen tajnik William Eteki, naj bi v nadzornih oddelkih OAE bili vojaki držav, ki so glede sporov med angolskimi gverilskimi gibanji strogo nevtralne, ali pa sploh -ne mejijo na Angolo. S tem bi namreč Zaire bil avtomatično izključen iz podobnega zunanjega posega.
Vprašljivo je, seveda, ali bodo Portugalci, ki še vedno nadzorujejo Angolo, pristali na ta predlog in v kolikšni meri so ga sami sprovocirali. Portugalski zunanji minister Melo Antunes je namreč pred kratkim omenil možnost zunanjega posega, čeprav je pri tem mislil predvsem na portugalske vojaške enote in torej možnost odložitve dneva neodvisnosti Angole.
Častniki so obtoženi, da so med oktobrom lani in februarjem letos skušali dvigniti vojsko k uporu, da bi v notranji politiki prisilili Ka-ramanlisovo vlado, naj osvobodi zaprte predstavnike diktature in naj prepove komunistično stranko, v zunanji politiki pa so hoteli povratek Grčije v vojaško organizacijo NATO, iz katere je izstopila po turški invaziji Cipra.
Obtožnica trdi, da so bili pučisti tesno povezani z gen. Demetriosom loanniddesom, dejanskim voditeljem druge vojaške hunte, ki je vodila državo od novembra 1973 do spodletelega poskusa državnega udara na Cipru. Bivši general loanniddes ni danes na zatožni klopi, ker je bil oktobra lani že izključen iz vojske in zato bo moralo nroti njemu postopati civilno sodišče.
Kot rečeno je današnji prvi proces proti predstavnikom vojaške diktature, ki se je sesula zaradi svoje politične in gospodarske nesposobnosti. Konec julija se bo začel proces proti bivšemu diktatorju Papa-dopulosu, bivšemu generalu loan-niddesu, bivšemu predsedniku države Zoitakisu in bivšemu načelniku oboroženih sil gen. Anghellisu, ki so skupno z dvajsetimi polkovniki obtoženi veleizdaje, ker so strmoglavili zakonito civilno oblast. Tudi za ta kazniva dejanja predpisuje grški zakonik smrtno kazen.
Pred koncem leta se bosta začela še dva zelo pomembna politična procesa. Na prvem bodo na zatožni klopi isti predstavniki vojaške diktature obtoženi zlorabe oblasti, mučenja političnih jetnikov in namernega umora 23 študentov, ki so novembra 1973 branili atensko vseučilišče pred napadom vojske; na drugem procesu pa bodo sedeli na zatožni klopi tisti, ki so 15. julija lani zasnovali in izvedli vojaški državni udar na Cipru in ki so skušali ubiti zakonitega predsednika Makariosa.
parlamentarnega zakopa — poseže v zadevi mamil vsaj z dekretom. Grillotti ni sprejel nobene stvarne obveze.
Pannella ni povedal, kaj namerava storiti, vendar je dal razumeti, da tokrat ne bo imel s seboj hašiša ali kakega lažjega mamila, pač pa opij. Z njim bo nuna Maria Galli.
Na «tiskovno konferenco» je Pannella povabil kvestorja, prefekta, načelnika političnega oddelka kvesture, poveljnika karabinjerske legije, načelnika oddelkov za boj proti mamilom.
TURIN, 21. — Brescianska sodnika dr. Vino in dr. Trovato sta pet ur zaporedoma zaslišala v tu-rinskih novih zaporih fašista Cosima Giordana, iz vasi Lumezzane pri Brescii. Giordani ima baje le postransko vlogo pri pokolu na Trgu della Loggia, vendar zanj menijo, da pozna neznana fašista, ki sta se po pokolu srečala s šesterico «operativne grupe», ki je materialno izvršila atentat.
Množičen odziv
(Nadaljevanje z 2. strani)
Danes «tiskovna konferenca» Marca Pannelle z mamili
RIM, 21. — Po nezadovoljivem srečanju z ministrom za zdravstvo Gullottijem je Marco Pannella, sporazumno s tajnikom radikalne stranke, sklical za jutrišnje jutro, ob
10.30	tiskovno konferenco, na kateri bo «spet storil kaznjivo dejanje državljanske neposlušnosti».
Pannella je namreč zahteval od ministra, naj — pred sprejemom
kovič, Renato Kralj, David Malalan, Nataša Kralj, Darko Kralj, Loredana Kralj in Rado Štok, vezni tekst pa je brala Milena Padovan. Na koncu so nekateri od omenjenih odigrali Borovo enodejanko «Gospod Lisjak» z Lucijanom Malalanom v glavni vlogi. Celoten spored so vodili Anica Malalan, Cezar Možina in, Milena Padovan.
Slavnostni govor je na mitingu imel Lucijan Padovan. Spomnil se je deleža, ki ga je naše ljudstvo dalo v boju proti fašizmu in za spremembo družbenega sistema. Dodal pa je, da je treba še veliko prizadevanja vsega napredne-jga ljudstva. «Uspeli bomo, je pri ‘tem dejal govornik, če bodo ostali živi v nas ideali, za katere smo se pred tolikimi leti borili in če bomo znali te ideale prenašati na nova pokolenja. Mi Slovenci pa bi morali to nujnost še posebej občutiti, ker smo v tej borbi plačali visok krvni davek». Padovan se je nato špomnil vseh padlih ter orisal ves delež Trebencev v NOB, ki je bil ixedno bogat. Svoj govor je zaključil s pozivom na budnost pred novo fašistično nevarnotjo.
Partizanski miting se je, kot rečeno, zaključil pozno v noč ob tabornem ognju, pred katerim je zapel več partizanskih pesmi tudi moški pevski zbor «Primorec» pod vodstvom Guština.
iiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiifi!iim miiii im im iiiimiii|>iiimmimiiiiiiiiiiimniiiniimiiiiimiiiiiiiiimtiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimitmmii
SKOKOVIT PORAST UGRABITEV NA SARDINIJI
Tudi posrednik v mreži banditov
V poldrugem mesecu so roparji odvedli s seboj štiri osebe - Brezuspešna akcija policije
NUORO, 21. — Policija in karabinjerji so mobilizirali vse razpoložljive sile za boj proti banditom, ki so v nekaj dneh ugrabili kar tri posestnike, v soboto ponoči pa so odvedli s seboj še posrednika, ki je imel nalogo, da vodi pogajanja za osvoboditev inž. Maffeia. Na stotine agentov in orožnikov pregleduje pokrajino Nuora, na vseh cestah pa so postavili bloke, čeprav je akcija v teku že dva dni, so rezultati kaj skopi, saj preiskovalci niso izsledili elementov. ki bi jim omogočili odkritje istovetnosti banditov, 'kaj še, da, bi na-šh njihova skrivališča.
Poudariti pa gre vsekakor, da je področje, ki ga pregledujejo zelo obsežno, divjina pa nudi nešteto skrivališč banditom. Sonce, ki neusmiljeno pripeka, pa še zaostruje težave agentov.
Ugrabljenci, ki so v rokah banditov so Italo Maffei, 63 letni inženir iz Trenta, ki je bil ugrabljen 30. 1 maja v bližini svoje vrle pn rtu
i	I
Coda 1
di. Cavallo (Olbia) : Attilio Mazzella, 69-Ietni posestnik iz Nuora, ki je bil ugrabljen 9. julija; Antonio Ceselia, 42-letni posestnik iz Dorgalija, ki je bil ugrabljen 19. julija zjutraj, ko je šel s prijateljem na kratek izlet in končno Andrea Olivieri, posrednik družine Maffei, ki je bil ugrabljen v soboto ponoči med pogajanji z banditi.
Na Sardiniji ne pomnijo tako velikega števila ugrabitev v tako kratkem času, če izvzamemo pomlad leta 1968, ko je Sardinijo ustrahovala tolpa bandita Messina. Zaradi tega policija meni, da se v dolgi zgodovini sardinskega kriminala začenja novo, še bolj tragično poglavje. Policija in karabinjerji vztrajajo v preiskavi, čeprav so družine ugrabljenih protestirale, da ovirajo pogajanja, kar je zaskrbljujoče v primerih Maffeia in Mazzella. ki sta priletna in bolehna. Po drugi strani pa oblasti trdijo, da ne morejo gledati križem rok skokovit porast kriminala. Vsekakor pa
zagotavljajo, da skušajo v meji svojih moči ne ovirati pogajanj z banditi. Po nepotrjenih vesteh iz Nuora kaže vsekakor, da se bodo kot kaže pogajanja za osvoboditev Olivie-rija in Maffeia zaključila v kratkem. Roparji naj bi dali namreč točna navodila šoferju, ki je spremljal Oli-vierija. Medtem ko naj bi se ne še začela pogajanja za osvoboditev Mazzella in Cesella.
Iz Catanzara pa medtem poročajo, da so se danes prvič oglasili banditi, ki so v petek ugrabili posestnika Raffaela Maiorana. Odvetnik družine Maiorano je v pogovoru s časnikarji poudaril, da banditi niso dokazali, da je žrtev v njihovih rokah, zahtevali pa so vsekakor odkupnino v višini štirih milijard lir. Zahteva naj bi presegala finančne zmožnosti družine.
Nadaljuje se medtem preiskava karabinjerjev in policije, ki pregledujejo okolico Crctona in pogorje Aspro-monta ped za pedjo, vendar doslej zaman.
Stališča Egipta o nadaljnji prisotnosti mirovnih sil OZN na Sinaju bo jutri zvečer obrazložil predsednik Sadat v govoru, ki ga bo imel pred vsedržavnim kongresom arabske socialistične zveze ob 23. obletnici revolucije. Prevladuje mnenje, ki sp ga potrdile tudi zadnje izjave generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima, da bo mogoče najti kompromis, ki bi zagotovil nadaljnjo prisotnost mirovnega zbora svetovne organizacije v varnostnem pasu med izraelskimi in e-giptovskimi silami tudi po izteku sedanjega mandata. Varnostni svet OZN, ki bo o tem vprašanju moral uradno sklepati, se bo sestal danes v New Yorku, da bi proučil nastali položaj. O tem pišejo tudi izraelski listi, ki ugotavljajo, da se bodo jeruzalemske čete po vsej verjetnosti skoraj popolnoma umaknile s obeh strateških gorskih prelazov Mitla in Gidi, kjer bo ostalo samo šest elektronskih opazovalnic. štiri bodo pod nadzorstvom civilnega ameriškega osebja, ena pod izraelskim in ena pod egiptovskim nadzorstvam.
Bejrutski dnevnik «Al Anvar» trdi danes, da sta Egipt in Izrael dosegla že sporazum za novo začasno vojaško razmejitev na Sinaju pod nadzorstvom ZDA. V dopisu iz Kaira pravi bejrutski list, da je predsednik Sadat sprejel štiri od petih točk, • ki mu jih je sinoči izročil ameriški veleposlanik Eilts.
Na podlagi tega sporazuma naj bi Izrael končno privolil v ozemeljske koncesije, pri katerih je Egipt vedno vztrajal, medtem ko bi ameriško o-sebje nadzorovalo delovanje elektronskih naprav, s katerimi bi nadzorovali premike oboroženih sil. Bejrutski dnevnik pravi, da je edino sporno vprašanje kako dolgo bo sporazum veljal. Izrael namreč zahteva petletno premirje, medtem ko Egičani zatrjujejo, da ne morejo sprejeti premirje daljše od treh let. Gre vsekakor za obrobno vprašanje, ki ga bodo kaj kmalu rešili. «Al Anvar» dodaja, da bo Sadat kmalu še na drug način dokazal egiptovsko dobro voljo.
Glavne točke domnevnega začasnega sporazuma naj bi bile naslednje: umik Izraelcev z gorskih prelazov Mitla in Gidi in s področja petrolejskih vrelcev v Abu Rodei-su; umik Izraelcev tudi z ostalega Sinaja, seveda postopoma; nadzorstvo nad premirjem naj bi prevzelo ameriško osebje; ko bodo stopile v veljavo druge točke sporazuma, bo Egipt privolil v letni mandat mirovnim silam OZN; premirje na Sinaju naj bi trajalo od tri do pet let.
Izraelski radio je pisanje libanonskega dnevnika takoj demantiral, ter ga označil za brezpredmetno, še zlasti kar zadeva postopen izraelski umik z vsega zasedenega Sinaja.
ŽUPAN PA TAK
Dvajseto stoletje je doba. ko je tehnološki razvoj najsiinejši in ko je človek lahko tudi praktično izkoristil spoznanja, kr si jih je nabral v svoji tisočletni zgodovini. Zlasti na tehnološkem področju, pa tudi na znanstvenem, je bil skok v zadnjih desetletjih tako velik, da ga skorajda ne moremo primerjati s tehnološkim napredkom prejšnjih stoletij in morda tudi tisočletij. Človek je lahko okusil vse prednosti znanosti in tehnologije, hkrati pa so se mu zgrnile na ramena vse slabe plati včasih nesmotrnega razvoja. Ni naključje zato, da je prav v naših dneh odziv k povratku v naravo tako velik: vsej civilizaciji navkljub vsakdo od nas čuti potrebo po oddihu v naravi, kjer naj se reši strupov, ki si jih je nabral skozi vse leto med življenjem v mestu.
To in seveda vrekomerno naraščanje cen je botrovalo bohotnemu razvoju kamoingov in skokovitemu porastu števila naturistov, ki dobesedno preplavljajo vse nailepše sredozemske plaže. Tudi Korzika v m pogledu ni izjeme, s. zn^st poletn'h gostov, ki brez sramu razkazujejo svojo goloto,, pa ni naletela na odobravanje in dober sprejem pri Korzičanih. Zaradi stroge katoliške vzgoje in zaostalosti, vidijo v vsakem nagcu utelešenega hudobca, ki je prišel na Korziko le zalo. da bi jih spravil v skušnjavo. Njegove krivde ne opere niti dejstvo, da najčešče pusti na otoku zajeten sveženj tiče valute: denar naj že pride ven dar ne v Adamovem kostimu.
Najbolj vnet v boju proti nudistom je župan medeča 0-glastro. 40 km od Bastie Možakar je imel pred nedavnim dolgo govoranco v .občinskem svetu in ob večkratnih vzklikih «O tempora, o moresD me pričal someščane za odločen boj proti nagcem. Prostovoljci, oboroženi s čopiči in velikimi vrči barve, so že začeli lov na naturista. Kogar bodo ujeli, bodo prepleskali kot Indijanca in iz represalije niso izvzeti niti o-troci. doslej simbol nedolžnosti in čistoče (tudi moralne)
Ni da bi nad takim županom vzdihovali «O tempora. moreš», zdi pa se nam vsekakor, da bi bilo bolje, če bi možakar trošil toliko energije za dobrobit svojih someščanov, kot pa za njihovo moralno varnost, saj je med drugim za to zadolžen že kdo drug.
Morda se ne spominjate njenega imena. Gabriella Farinon se namreč ni predstavljala, ko je dolga leta, večer za večerom, napovedovala televizijske oddaje. Poznali so jo kot «gospodična dober večer» ali tudi «angelski obraz». Saj res, na televizijskem ekranu lahko napovedovalke vidimo le do vratu, največ do ramen. Toda Gabriello Farinon je tudi RAI-TV naveličala. Zapustila je TV-studie in se podala na drznejšo, toda bolj angažirano področje teatra. Sedaj igra v skupini, ki jo vodi Aldo Giuffrè. Kot marsikatera igralka, ki je sklenila porušiti za seboj mostove do italijanske TV in njenega pretiranega moralizma, je Gabriella sklenila, da pokaže svojim gledalcem — ki jim tokrat ni treba fantazirati z odprtimi očmi — kako izgleda od ramen navzdol.
Res škoda, da niso ekrani večji!
KOLESARSTVO
62. «TOUR DE FRANCE»
Končnega zmagovalca B. Theveneta pozdravilo preko pol milijona ljudi
Zvrhana m«ra smole Eddyja Merckxa - Najboljši Italijan je bil Gimondi
PARIZ, 21. — V zadnji etapi ni bilo presenečenj. . 27-ietm Francoz Bernard Thevenet je ohranil «rumeno majico» in je tako letošnji zmagovalec največje profesionalne e-tapne dirke na svetu «Tour de France».
Veliki poraženec letošnjega Tou-ra je seveda svetovni prvak Eddy Merckx, ki pa je tokrat imel zvrhano mero smole. Ko je Merckx še nosil «rumeno majico», ga je neki francoski navijač sumi s pestjo v rebra. Merckx je dospel na cilj z znatno zamudo. Izgubil je rumeno majico. Za nameček je Merckx nato še padel, si razbil čeljust. Pogumno pa je nadaljeval, izgubil nekaj dragocenih sekund, a ni položil orožja. Dokončal je «Tour» z dvignjeno glavo. Merckx je torej predvsem moralno zmagal na tej francoski dirki, kjer se je uveljavil domačin Bernard Thevenet seveda z velikim veseljem francoskih navijačev in samega predsednika republika Giscarda D’Estamga ter 650.000 gledalcev, ki so čakali svojega «ljubljenca» na Elizejskih poljanah.
Italijani so delno razočarali. Še najboljši je bil veteran Gimondi, ki se je uvrstil na 5. mesto, s skoraj četrt ure zamude. Mladi Francesco Moser, ki je bil pravi junak prvega dela dirke, je končal tour s 24T3” zamude.
VRSTNI RED ZADN.'E ETAPE
1.	Godefroot (Bel.), ki je prevozil 163 km, v 3.45’2d ’ s poprečno hitrostjo 43,467 .«ra na uro.
2.	Mintkievicz (Fr.)
3.	Karstens (Niz.)
4.	Delepine (Fr.)
5.	Hoban (VB)
9. Van Linden (Bel.)
12. Moser (It.)
16. Merckx (Bel.)
55. Thevenet (Fr.)
Vsg glavnina je prispela na cilj z zmagovalčevim časom.
KONČNA LESTVICA
logna; 29.7. Cesena in Sampdoria; 30.7. Como, Ascoli in Inter; 31.7. Juventus in Milan; 2.8. Fiorentina, Perugia in Roma; 3.8. Napoli; 4.8. Verona.
* * *
RIM, 21. — V četrtek, 24. julija, bodo izžrebali pare italijanskih nogometnih prvenstev A in B lige..
BOKS
Kdaj Monzon - Valdes?
BUENOS AIRES, 21. — V čudnem boksarskem svetu je še najbolj čudno to, da sta dve poklicni boksarski zvezi, ki redno proslavljata svoje prvake. Ti zvezi sta WBA (World Boxe Association in World Boxing Couneil).
V srednji boksarski kategoriji imamo tako dva prvaka: za WBA je to
Carlos Monzon, za WBC pa Valdes.
Največji boksarski organizator na svetu Američan Don King se te dni trudi, da bi prišlo do velikega spopada med Monzonom in Valdesom, pri tem pa bi seveda Don King vnovčil lepo vsoto denarja. Monzon naj bi baje že sprejel to ponudbo, Valdes pa še ne.
* * *
BEOGRAD, 21. — V 9. kolu prve zvezne jugoslovanske boksarske lige so dosegli naslednje izide: Crve-na zvezda - Pula 13:7, Budučnost -14. oktobar 17:3, Borovo - Slavija 9:11.
ZAČASNA LESTVICA
Topličanin 15, Radnički 13, Crve-na zvezda 11 itd. Prvenstvo se bo nadaljevalo 9. septembra.
rokomet
15. MEDNARODNI TORNIR «Yl! 75»
Sovjeti premagali Jugoslavijo in zasluženo osvojili prvo mesto
Jugoslovanom se je poznala slaba priprava - Utrujeni Poljaki četrti
LJUBLJANA, 21.'— Sovjetska zveza je osvojila prvo mesto na 15. mednarodnem rokometnem turnirju za jugoslovanski pokal i<YU 75». Sovjeti so v zadnjem dnevu tekmovanj v odločilnem srečanju zanesljivo premagali jugoslovansko vrsto z 29:21. Sovjetski igralci so si zmago praktično zagotovili že po prvem polčasu, ko so bili zanesljivo v vodstvu s 16:10. Vsi napori «plavih», da bi nato stanje popravili, so bili zaman. SZ je zasluženo premagala Jugoslavijo in s tem seveda osvojila tudi končno prvo mesto.
Poljaki so se uvrstili na zadnje mesto. Že v prvem srečanju s SZ so izgubili s tesnim izidom in bi lahko pripravili celo presenečenje, če bi ne' bili utrujeni od naporne vožnje. Poljska reprezentanca je
rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiimmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMib
MOTOCIKLIZEM
VN SVEDSKE V ANDERSTORPU
1. Bernard Thevenet (Fr.)	
	114.35’31”
2. Merckx (Bel.)	po 2’47”
3. Van Impe (Bel.)	po 5’01”
4. Zoetemelk (Niz.)	po 6’42”
5. Gimondi (It.)	po 13’05”
6. Lopez - Garrii (Šp.)	po 19’29”
7. Moser (It.)	po 24T3”
8. Fuchs (Švi.)	po 25‘51”
9. Janssens (Bel.)	po 31’27’’
10. Torres (Šp.)	po 34’36”
	WKM
17. AVGUSTA START 1. JZNL
Olimpija v 1. kolu proti Borcu
BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska nogometna zveza je objavila spored prvega (jesenskega) dela prve jugoslovanske zvezne nogometne lige. Prvenstvo se bo začelo 17. avgusta. Zveza je tudi uspešno dokončala pogajanja z jugoslovansko televizijo, ki bo tako prenašala srečanja prve lige.
SPORED 1. KOLA (17. 8.)
Olimpija - Borac, Sarajevo - Vardar, Beograd - Sloboda, Vojvodina - Hajduk, Velež - Čelik, Budučnost - Radnički (K), Dinamo - Partizan, Rijeka -C. zvezda, Radnički (N) - željezničar. * * *
RIM, 21. — Končale , so se tudi počitnice za italijanske nogometaše. Prvoligaši bodo že v tem tednu začeli
Slavje italijanskih pilotov Odpovedal je le G. Agostini
Barry Sheene zmagal, a svetovni prvak bo verjetno Philip Read
Pileri (svetovni prvak) in Bianchi na startu. Oba italijanska motociklista tekmujeta na morbideiliju.
Na dirkah za VN švedske na dirkališču v Anderstorpu so italijanski motociklisti želi veliko slavje. V štirih dirkah so osvojili kar . tri prva mesta. Edini, ki je ostal praznih rok, je bil večkratni svetovni prvak Giacomo Agostini.
Lazzarini je v razredu do 50 ccm končno premagal veterana Nieta. Italijanski motociklist je na motorju pio-vaticci prešel takoj im startu v vodstvo ter ga ohranil vse do konca. To je bila prva zmaga Lazzarinija na dirkah za svetovno prvenstvo. Njeto se je uvrstil na drugo mesto ter si tako: matematično zagotovil naslov svetovnega prvaka.
Pileri je že sedmič zasedel prvo mesto v razredu do 125 ccm. Drugo mesto njegovega klubskega tovariša Bianchija dokazuje, da so motorji morbidelli v tem razredu res nepre-magljivi.
V razredu do 250 ccm ny Alberto Cecotto dobro startal, po šestih krogih pa ga je okvara na njegovi yamahi prisilila k odstopu.
eni izmed prihodnjih dirk uvrsti na drugo mesto.
Najbolj iZapjrpiva je bila dirka pollitrskih motorjev. Anglež Barry Sheene se je izkazal že na poiskušnih vožnjah. Starta! pa je izredno slabo, saj je bil po prvem krogu šele na dvanajstem mestu. Kljub temu je dobro izkoristil vso moč njegove suzuki ter se kmalu prebil do prvega mesta. Italijan Agostini je bil vse do poldrugega kroga pred koncem na drugem mestu. Tedaj pa mu je počila guma, tako da je moral odstopiti. Za Sheenejem se je zato uvrstil na drugo mesto njegov rojak Phil Read, ki je tekmoval na motorju znamke MV. Z osvojitvijo častnega mesta je Read še bolj utrdil svoje vodstvo na lestvici svetovnega prvenstva, saj ima kar 24. točk prednosti pred drugouvrščenim Agostinijem. Če bo hotel italijanski motociklist osvojiti svetovni naslov v pollitrskem razredu, bo •	7 j- t v, ! moral sedaj zmagati v Imatri in v
je m a i on. grnih rp0 pa je izrecj110 težko tudi za
s pripravami. Vse kaže, da se najbolj • \\ aiter villa je imel tako prosto pot mudi Torinu, ki bo začel s treningi | do zmage. Z novim uspehom se je že 25. julija.	j italijanski motociklist še bolj pribli-
Ostali sMred začetka treningov: žal svetovnemu naslovu, za osvojitev 26.7. Cagliari; 27.7. Lazio; 28.7. Bo- ' katerega mu sedaj zadošča, da se v

E*'- -
takega asa, kot je Agostini.
REZULTATI
Razred do 50 ccm: 1. Lazzarini (It. -piovaticci) 32’6”45 s poprečno hitrostjo 110,100 km na uro, 2. Nieto (Šp. - kreidler), 3. Kummel (ZRN -kreidler).
Razred do Ižancem : 1. Pileri 'Gt. -morbidelli) 48'3”18 s poprečno hitrostjo 130,400 m na uro, 2. Bianchi (It. - morbidelli), 3. Lazzarini (It. -piovaticci).
Razred do 250 ccm: 1. Villa (It. -harley davidson) 50’21”52 s poprečno hitrostjo 134 km na uro, 2. Busche-rini (it. - jamaha), 3. Virtanen (Fin. - MZ).
Razred do 500 ccm: 1. Sheene (VB -suzuki) 48'30”69 s MPrečno hitrostjo 139,100 km na uro, 2. Read (VB ■ MV), 3. Williams (VB - yamaha).
LESTVICE ZA SP
50 ccm: 1. Nieto 84 točk (svetovni prvak), 2. Lazzarini 67, 3. Van Zee-broek 43.
125 ccm: 1. Pileri 115 (svetovni prvak), 2. Bianchi 76, 3. Anderson 63.
250 ccm: 1. Villa 85, 2. Rougerie 61, 3. Cecotto 42.
500 ccm: 1. Read 81, 2. Agostini 57, 3. Kanaya 45.
7. SREDOZEMSKE IGRE
Jugoslaviji in Italiji največ kolajn?
RIM, 21. — Organizacijski odbor 7. Sredozemskih iger je izžrebal skupine
Francija, Egipt. Skupina C: Turčija, Libanon, Tunizija. Skupina D: Grčija, Italija in Maroko.
ŽENSKE
Odbojka: Alžirija, Italija, Jugoslavija. Turčija in Egipt. Igralo se bo po sistemu «vsak proti vsakemu.
RAVENA, 21. — V tem mestu je bil v nedeljo zanimiv «boksarski večer». V peresni kategoriji je Luigi Zanghi iz Bologne s k.o. v drugem krogu premagal Alvara Checcheja iz Rima. V superlahki kategoriji pa je Primo Bandini iz Forti ja v sedmem krogu zaradi izključitve premagal Neapeljčana Giovannija Maiorana.
* * *
CARACAS, 21. — Venezuelski boksar Betulio Gonzales se bo v soboto, 26. julija, v Caracasu srečal v peresni kategoriji s španskim prvakom Marianom Garcio. Gonzales je bil že dvakrat svetovni prvak v tej kategoriji, a nato mu je . naslov odvzel mehiški prvak Miguel Canto.
* * *
NEW YORK, — Znani ameriški boksarski organizator Don King je dejal, da se bo zmagovalec dvoboja med Alijem in Frazierjem, ki bo oktobra v Manili, srečal julija 1976 v New Yorku s Foremanom.
NOGOMET \
VIAREGGIO, 21. Nogometaš Interna Roberto Boninsegna je osvojil prvo mesto na teniškem turnirju za nogometaše v Viareggiu. V finalu za 1. mesto je Boninsegna premagal Da-mianija s 7:6, 6:1. Naj omenim», da je Boninsegna zmagal tudi na turnirju dvojic skupno ,s Facchettijem.
PLAVANJE
LJUBLJANA, 21. — Gd petka do nedelje (od 25. do 27. julija) bo v Ljubljani 5. mladinsko balkansko prvenstvo v plavanju. Skoki v vodo bodo v Iliriji, tekmovanja v vaterpolu pa se bodo odvijala v Kranju. Pokrovitelj prvenstva bo inž. Milan Križnar.
namreč dopotovala v Ljubljano le v zadnjem trenutku. Poljaki so nato izgubili proti Jugoslaviji le z golom razlike.
Islandija se je močno upirala vsem bolj renomiranim nasprotnikom in s prikazano igro ni razočarala. V zadnji tekmi pa je celo premagala Poljsko.
IZIDI
1.	DAN
Jugoslavija - Islandija 26:20 (14:6) SZ - Poljska	23:20 (14:11)
2.	DAN
Jugoslavija - Poljska 27:26 (14:12) SZ - Islandija	24:19 (16:9)
3.	DAN
SZ - Jugoslavija	29.21 (16:10)
Poljska - Islandija	14:16 (7:10)
KONČNA LESTVICA SZ	3	3	0	76:60	6
Jugoslavija	3	2	1	74:75	4
Islandija	3	1	2	55:64	2
Poljska	3	3	S	60:68	0

V FINALU DAVISOVEGA POKALA
v	V
Švedska - Španija ČSSR - Francija
Zaključila so se polfinalna srečanja za evropski del Davisovega pokala. Finalisti so: Švedska, Španija, ČSSR in Francija. Vse je torej potekalo po predvidevanju, le delno preseneča zmaga Švedske, ki je na tujem odpravila SZ.
Izidi polfinalov.
V PRAGI
ČSSR - Madžarska	4:1
1.	dan: Hrebec - Barany 6:2, 3:6, 6:3, 6:3; Kodes - Tarozcy 6:3, 4:6, 7:5, 8:6.
2.	dan: Kodes - Hrebec: Tarozcy-Machan 6:3, 6:3, 6:4.
3.	dan: Taroczy - Hrebec 6:4, 6:1, 6:2; Kodes - Barany 8:6, 4:6, 3:6, 7:5, 6:4.
V BARCELONI
Španija - Romunija	3:2
1.	dan: Orantes - Ovici 6:2, 6:2, 3:6, 6:2; Nastase - Higueras 6:0, 8:6, 4:6, 6:1.
2.	dan: Orantes - Gisbert: Nastase
-	Tiriac 3:6, 4:6, 6:3, 7:5, 6:2.
3.	dan: Nastase - Orantes 6:2, 6:2, 6:4; Higueras - Onci 6:0, 2:6, 6:1, 5:7, 6:3.
V YURMALI
Švedska - SZ	3:2
1.	dan: Andersson - Volkov 6:1, 6:4, 6:4; Borg - Metreveli 7:5, 6:3, 6:3.
2.	dan: Metreveli - Kakulja : Borg
-	Bengtsson 6:1, 6:4, 8'6.
3.	dan: Borg - Volkov 8:6, 6:1, 6:0; Metreveli - Andersson 6:3, 5:7, 6:2, 3:3.
V finalu evropskega dela Davisovega pokala se bosta torej srečali Švedska in Španija ter ČSSR in Francija. Zmagovalec prvega tekmovanja se bo nato v medeonskem finalu spoprijel s Čilom, zmagovalec srečanja ČSSR - Francija pa proti Avstraliji.
* * *
HILVERSUM, 21. — Argentinec Guilermo Vilas je zmagal na mednarodnem teniškem tekmovanju Nizozemske. Vilas je v razburljivem finalu premagal Jugoslovana Željka Franulovida s 6:4, 6:7, 6:2, 6:3.
* * *
LOANO, 21. — Corrado Barazzut-ti je osvojil prvo mesto na teniškem turnirju v Loanu. Barazzutti je v finalu premagal Di Mattea s 6:1, 6:3 Barazzutti je nato tudi v dvojicah skupno z Zugareilijem osvojil prvo mesto z zmago proti paru Di Domenico - Di Matteo (6:3, 9:7).
1. -
■	1.	Treno Elettrico	X
2.	Frustane	X
2.	—	1.	Ilare	2
2.	Malvagio	1
3.	—	1.	Druido	2
2.	Stornello	1
4.	—	1.	Perosi	1
2.	Assenzio	1
5.	—	1.	Attento	2
2.	Idrusa	X
6.	—	1.	Beipasso	1
2.	Mino da Cafaggio	2
KVOTE
12 točk — 3.365.252; 11 'točk — 122.300; 10 točk — 10.700 lir.
Santrač, jugoslovanski nogometaš, jc letos bil najboljši strelec prve švicarske nogometne lige. Mnogi jugoslovanski nogometaši zapuščajo domovino in tako v drugih državah služijo lepe vsoie denarja. Denar pa je zvabil v tujino še celo vrsto drugih boljših nogometašev: Oblaka, Po-pivodo, Katalinskega, Djajica in druge.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
PO VN ANGLIJE V SILVERSTONEJU
FIftipaldi ima še vedno možnosti za osvojitev letošnjega prvenstva
Hunt postaja «avtomobilska zvezda» - Napake v fermijevem boxu
James Hunt na heskethu je postal nova «avtomobilska zvezda». Tudi v soboto v Silverstonu je bil v središču pozornosti.
Z zmago Emmersona Fittipaldija va svetovnega prvaka. Ne smemo
. J • 1 •	n tat a -------------------------TDlf-t-l
na dirki za VN Anglije se je ■ svetovno prvenstvo voznikov kormule 1 nepričakovano razživelo. Ferrariji, ki so pred to dirko z Nikljem Laudo prepričljivo vodili na lestvici svetovnega prvenstva, so doživeli popoln neuspeh, kar odpira nove možnosti svetovnemu prvaku Fittipaldi-ju, Huntu, Reutemaimu in Paceju za osvojitev končnega prvega mesta.
Fittipaldijeva zmaga na sobotni dirki je bila povsem zaslužena. Svetovni prvak je na njih pokazal vse svoje znanje, ki temelji na zanesljivosti in izredni koncentraciji. Taira je lahko najbolje prebrodil številne težave, ki so se pojavljale na suhem in mokrem cestišču. Ko se je na dirkališče ulila prva ploha, je vztrajal z vožnjo z gumami primernimi za suho cestišče. Tako se je izognil dvakratni menjavi gum, kar mu je omogočilo, da se je znašel po 30. krogu na drugem mestu za Huntom. Deset krogov pozneje je izkoristil napako Huma, se prebil na prvo mesto ter ga ohranil vse do konca, kljub izredno nevarni mokri progi. Brazilski vodnik ima torej še možnosti za osvojitev našlo-
Hlinili......................................................................................................................
PRI OLIMPIJI NEJASNO...
Lazar Lečic ostane v Skopju
V nedeljo se jc začelo tekmovanje za medcelinski pokal: Mehika premagala Grčijo
Lazar Lečič bo ostal v Skopju. Olimpija je tako spet ostala brez | trenerja, ali bolje ostala je s trenerjem Petrom Brumnom, ki je že lani, po našem mnenju, zadovoljivo vodil Ljubljančane v prvi zvezni jugoslovanski košarkarski ligi.
Nejasno nam je tudi, zakaj se je Olimpijino vodstvo spec letos potegovalo za «gorečim» Lečičem, ko je že pred dvema letoma imelo dokaj slabe izkušnje s tem trenerjem, ki je med drugim bil tudi kriv, da se je igranju odpovedal tedanji kapetan ekipe Aljoša Žorga. Temperamentni Lečič se je, po našem mnenju, izkazal bolj kot «showman». E-kipi ni dal zaželene agresivne igre, večkrat je celo vznemiril tega ali onega košarkarja, tako da je bilo v raznih športih. Kot je znano, bo- ! tudi Olimpijino prvenstvo pod nje-
S turnirjem Poleta (na sliki posnetek tekme Bor — Kontovel:	Klobas
skuša ovirati Ukmarja, ki trdno drži žogo) se je tudi končala letošnja zamejska košarkarska dejavnost. Mladi košarkarji pa bodo v sredo odpotovali na tečaj v Sečo.
sta na teh igrah nastopili tudi Italija in Jugoslavija, ki sta tudi kandidatki za osvojitev največ kolajn.
MOŠKI
Rokomet: Skupina A: Jugoslavija, Tunizija in Italija. Skupina B: Alžirija, Španija in Maroko.
Vaterpolo: Skupina A: Jugoslavija, Italija, Španija in Grčija. Skupina B: Alžirija, Maroko, Turčija in Malta.
Odbojka: Skupina A: Alžirija, Tunizija, Grčija in Francija. Skupina B: Jugoslavija, Egipt in Libija. Skupina C: Turčija, Italija, Maroko in Španija.
Nogomet: Skupina A: Jugoslavija, Turčija, Tunizija, Maroko, Sirija in Španija. Skupina B: Alžirija, Francija. Grčija, Libija in Egipt. Italija v nogometu ne bo sodelovala.
Košarka: Skupina A: Jugoslavija, Španija, Sirija. Skupina B: Alžirija,
govim vodstvom vse .prej kot u-spešno.
Sicer pa je že stara navada, da je pri Slovencih v večji meri priljubljen «tujec» kot domačin Peter Brumen je bila torej odlična varianta pri vodenju slovenskega prvoligaša. Brumen je mlad in ambiciozen trener in to je že dobro jamstvo za nadaljnja prvenstva.
Katero pot bo sedaj zavzela O-limpija, to pa še vedno ni jasno. Lečič je ostal v Skopju pri ekipi Rabotnički. Klub je ugodil njegovim ekonomskim zahtevam.
Medcelinski pokal
S prvo tekmo v Atenah je v nedeljo startala prva izdaja košarkarskega medcelinskega pokala. Tega pravega medcehnskega prvenstva se bodo udeležile evropske in ameriške državne reprezentance.
steber
Dino Meneghin, italijanske reprezentance.
Med drugim se bodo pokala u-deležile tudi reprezentance ZDA, SZ, Jugoslavije in Italije. Jugoslavija pa bo nastopila s pomlajeno postavo.
EVROPSKI DEL
V NEDELJO: Grčija -Mehika	62:64 (43:35)
DANES: v Beogradu: Jugoslavija - Mehika; v Atenah: Grčija -Kanada.
24.7.	: v Cantuju: Italija - Mehika: v Beogradu: Jugoslavija - Kanada: v Atenah: Grčija - Brazilija.
26.7.	: v Leningradu: SZ - Mehika; v Sieni: Italija - Kanada; v Beo-
t gradu: Jugoslavija - Brazilija; v A-;tenah: Grčija - ZDA.
29.7.: v Leningradu: SZ - Kanada; v Mestrah: Italija - Brazilija; v Beogradu: Jugoslavija - ZDA.
2.8.	: V Moskvi: SZ - ZDA.
AMERIŠKI DEL
5.8.	: v Sao Paolu: Brazilija -Grčija.
7.8.	: v Ciudad Mexicu: Mehika -Grčija; v Sao Paolu: Brazilija - Jugoslavija.
9.8.	: v Ciudad Mexicu: Mehika -Jugoslavija; v Rio de Janeiru: Brazilija - Italija; v Halifaxu: Kanada - Grčija.
12.8.	: v Springfieldu: ZDA - Grčija; v Hamiltonu: Kanada - Jugoslavija: v Ciudad Mec.cu: Mehika -Italija; v Rio de Janeiru: Brazilija - SZ.
14.8.	: v Hartfordu: ZDA - Jugoslavija; v Windsorju: Kanada - Italija; v Ciudad Mexicu: Mehika - SZ.
16.8.	: v Providenceju: ZDA - I-talija.
17.8.	: v Torontu: Kanada - SZ.
19.8.	: v Greensborgu: ZDA - SZ.
KOLESARSTVO
LJUBLJANA, 21. — V soboto je bila,v Ljubljani tradicionalna krožna kolesarska dirka ;a memorial Zajc-Levičnik. Dirka je bila za člane, mladince in turiste. Dirke se je udeležilo kar 120 kolesatjev, od teh je bilo največ mladincev (47), turistov je bilo 44, članov pa le 27.
Med člani posamezno je bil najboljši Pleško (Astra), ekipno pa je prehodni pokal dobil KK Sava iz Kranja.
namreč pozabiti, da je lani Fitti-paldi prav v zadnjih preizkušnjah (Monza, Mosport, Watkins Glen) «zmlel» trdožive nasprotnike.
Dirka v Silverstonu je dokazala, da je Anglež James Hunt trenutno eden najboljših voznikov. Tudi on ni zamenjal gum (verjetno ker dobro pozna muhavost vremena v Angliji), ko se je dež prvič ulil na dirkališče, le neučinkovitost njegovega hesketha v zadnjih krogih mu je preprečila osvojitev prvega mesta.
Ferrari se vrača iz Anglije dokaj klavrno. Polom pa ne gre pripisovati le voznikom, temveč tudi mehanikom. Ti so namreč porabili preveč časa pri popravilu Regazzoni-jevega avtomobila, pri zamenjavi gum avtomobila Nikija Laude pa so celo pozabili na pritrditev desne sprednje gume.
Lauda tokrat se ni izkazal kot «comnuter»; ko se je odločil za zamenjavo gum, ni namreč predvideval, da bo ploha le prehodnega značaja. Zato je zapravil dragocene sekunde, kar bi se mu znalo ob koncu prvenstva še maščevati. Kljub spodrsljaju še vedno vodi na lestvici s,, ov'c',a prvenstva s precejšnjo prednostjo, že od prihodnje dirke pa bo moral biti bolj previden.
V prvih krogih (vse dokler je bil v vodstvu) se je ùiedno izkazal tudi Regazzoni. švicarsid voznik se je že v prejšnjih dirkah proslavil s svojo dinamično vožnjo. Tokrat je tudi precej tvegal in se z izredno lahkoto prebil do prvega mesta, kot v preteklosti pa mu ni uspelo dokončati dirke na prv'ii mestih. S sobotne dirke mu ostaja le zadoščenje za najlepšo potezo, ki smo jo videli na letošnji VN Anglije: z izredno preciznostjo je na najbolj zahtevnem ovinku dirkališča prekosil Brazilca Paceja. To pa je za ves njegov trud prav gatovo premalo.
OBVESTILO
ŠZ Bor obvešča vse svoje košarkarje, da je igrišče na «Prvem maju» odprto za rekreacijsko košarko vsak torek in petek, od 18. do 23. ure.
Fiat dvakrat uspešen na Portugalskem
Dvojica Alen - Kivimaki na fiatu 124 abarth je zmagala na rallyju po Portugalski. Na drugo mesto se je uvrstil avtomobil znamke fiat, Iti sta ga vozila Mikkoia in Todt.
Avtomobilisti so morali prevoziti nad 2000 km ter opraviti 34 posebnih voženj. Italijanski avtomobili so bili med vsemi najbolje pripravljeni in so zato zasluženo slavili dvojno zmago.
Po tem rallyju vodi na lestvici za svetovno prvenstvo še vedno lancia s 55 točkami. Na drugo mesto se jé prebil fiat, ki ima 43 točk, tretji pa je peugeot s 40 točkami.
Merzario in Vaccarella zmagala «largo Fiorio»
Italijana Arturo Merzario in Nino Vaccarella sta zmagala na 59. avtomobilski dirki «Targa Fiorio». Italijanska voznika, ki sta tekmovala na alfa romeo 33 TT 12, sta bila vseskozi v vodstvu. Edino Casoni in Dini sta ju ogrožala v prvem delu dirke, ko pa sta odstopila, sta imèla zma-
Telmični direktor Ferrarija Monteze-molo je na VN Anglije odpovedal. V Ferrarijevem boxa je bilo namreč storjenih nešteto napak, tako da sta ostala Regazzoni in Lauda brez točk.
govalca lahko delo. Na drugo mesto sta se uvrstila Amphicar in Fioridia na chevronu, tretja pa sta bila Re-stivo in «Apache» na porscheju.
Naj omenimo, da je bil nedeljski prvi nastop Vaccarelle po štiriletnem premoru. Z zmago je torej praznoval na najboljši način povratek k športnemu udejstvovanju.
i	■	* , ,
rasm t <t*‘	<»r»s
mi
S im
«m-.. ;
: r;:...- ,	<
.. <N ■
'b L iš
•C:
®«
V V®;
7 ■ :/
lllli
Ev :
t >.

i

h
■ ,
xV
fy"',
m-
m
> ■■
tr »
:
'
«I
'
ff ;
t
#	...... ■ v	: J
..... ........ . ....ui
Jugoslovanska državna odbojkarska reprezentanca je prejšnji teden trenirala na Pokljuki. Jugoslovanski odbojkarji so nam poslali ra» glednico z avtogrami
plavanje
SVETOVNO PRVENSTVO V GALIJU
Sovjetinji Kalin ini prvo zlato Jugoslavija in Italija napredovali
Splošen pretep zaradi slabega sojenja med tekmo ZDA - SZ
Sovjetska skakalka čitvi nekega svojega igralca vseeno premagala Romunijo s tesnim rezultatom 8:7, v drugi pa se je razigrala z Avstralijo.
REZULTATI
Skupina A
Jugoslavija - Bolgarija	8:3
Kuba - Zah. Nemčija	5:4
Jugoslavija - Kuba	7:4
Zah. Nemčija - Bolgarija	4:3
Lestvica: Jugoslavija 4, Zah. Nemčija in Kuba 2, Bolgarija 0.
Skupina B
Avstralija - Kolumbija	6:1
Madžarska - Romunija	8:7
Madžarska - Avstralija	11:5
Romunija - Kolumbija	14:5
Lestvica: Madžarska 4, Avstralija in Romunija 2, Kolumbija 0.
Skupina C
CALI, 21. _
Kalinina je osvojila prvo zlato Jajno drugega svetovnega prven-v®- Zmagala je v skokih z deske P ed rojakinjo Tatjano Volinkino in Američanko Loock.
^mina je vodila že od samega acetka in ob koncu tekmovanja na-rala 15 točk več od Volinkine. Tekmovanje je bilo dokaj zanimi-? zaradi borbe za ostali dve kolaj-m. Po prvih petih skokih je bila na rugem mestu Švedinja Knape, v nadaljevanju pa se je na njeno mesto Prebiia Američanka Loock s Sovje-jjo Vblinkino komaj na šestem me-stu. Finale osmih najboljših je bil usoden za vrsto najboljših kar je meno izkoristila Volinkina in se s sanjo lepih skokov sama dokončno utrdila na 2. mestu pred Loockovo.
Končni vrstni red:
L Kalinina (SZ)	489,81
Volinkina (SZ)	473,37
Loock (ZDA)	466,52
Splošni pretep med vaterpolisti ZDA in Sovjetske zveze je v pričakovanju plavalnih rezultatov najvid-Uejši dogodek svetovnega prvenstva v Galiju. Vsega je v glavnem kriv oalgijski sodnik Fuchs, ki je najprej «Pomagal» Američanom do vodstva “jO. ko pa se je zavedel, da bo dogodek preveč odjeknil je poskrbel, da so Sovjeti izenačili na 3:3 s pomočjo treh četvercev. Da bo srečanje do konca napeto je nato najprej izključil Sovjeta Drevala in ko so v številčni premoči Američani znova po-vedli je dal Sovjetom z izključitvijo 9nega Američana ponovno možnost izenačenja. Dreval, ki se je po ameriškem četrtem golu vrnil v vodo je ruirno streljal in 5 sekund pred koncem zapečatil rezultat 4:4. Ob koncu tekme se je pred ameriškimi vrati vnel splošen pretep kateremu se niso odrekli niti vaterpolisti, ki so sicer sedeli na klopci rezerv Jugoslovanska ekipa je v prvih dveh kolih z lahkoto odpravila naj-Prej Bolgarijo nato pa z zanesljivim ;:4 tudi nevarno Kubo. Igrati mora še z Zah. Nemčijo in brez večjih Presenečenj bi se morala skupno s Kubo uvrstiti v sklepni turnir.
Italija je igrala tako z Mehiko kot 9 Kanado bolj slabo, obe srečanji pa je odločila v svojo korist in z ozirom na ugoden razplet tekem v svoji skupini se je skupno z Nizozemsko že uvrstila v finalni turnir Kvalifikacijo je že dosegla tudi Madžarska, ki brani svetovni naslov. V prvi tekmi je po pravični izklju-
Sovjetska zveza - ZDA	4:4
Španija - Iran	12:2
Španija - ZDA	4:4
Sovjetska zveza - Iran 12:2 Lestvica: Sovjetska zveza’ in Španija 3, ZDA 2, Iran 0.
Skupina D
Italija - Mehika	6:5
Nizozemska - Kanada	9:4
Italija - Kanada	6:4
Nizozemska - Mehika	5:2
Lestvica: Itali j;; in Nizozemska 4, Mehika in Kanada 0.
Tudi Jugoslavija in Romunija sta si priborili pravico nastopa v sklepnem turnirju. V zadnjem kolu kvalifikacij je Jugoslavija premagala Zahodno Nemčijo z 9:7, Romunija pa Avstralijo z 9:5.
ODBOJKA
TURNIR V NABREŽINI
Zmaga in pokal «FUnita» okrepljeni šesterki Bora
«Gramsci» (R. Emilia) in Bovec na naslednjih mestih
Ojačena z nekaterimi igralci zgo-1 dalcev. niškega Krasa je moška šesterka | Zmagovita ekipa Bora si je zago-Bora v nedeljo osvojila prvo mesto , tovila pokal lista «L’Unità». Kape-
na turnirju ob priliki praznika komunističnega tiska v Nabrežini.
V finalnem srečanju je Bor z lahkoto odpravil «Gramsci» iz Reggio Emilie z rezultatom 3:1. V predtekmovanju je ekipa Bovca podlegla Boru z 1:2, gostom iz Emilie pa z 0:2.
Borovi odbojkarji so imeli v finalu razmeroma lahko delo. Njihov napad je dobro deloval, nasprotniki pa so bili v obrambi pomanjkljivi in zgrešili več tudi lahkih žog.
Ker je bilo finalno srečanje iz programskih potreb celotnega praznika razmeroma zgodaj je tekmi prisostvovalo razmeroma malo gle-
iiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuai
ATLETIKA
V FIRENCAH DRŽAVNO PRVENSTVO
Skoraj nepotrebno tekmovanje Trije naslovi v našo deželo?
Mennea bo tekel 100 in 200 m - Odločitev na 800 m - Kdo brani naslove
V Firencah bo danes začelo državno prvenstvo za člane in članice.
Za dekleta predstavlja prvenstvo v glavnem končni cilj letošnje se
pravilnik, ki dovoljuje nastop tudi v dveh panogah in v eni štafeti.
Mennea bo nastopil tako na 100 kot na 200 m, kjer seveda lahko zmaga tudi z eno nogo. Okrog te-
zone, v moški konkurenci pa je tek- ga atleta, ki očitno pri sklepanju
movanje vsaj za samo elito povsem nepotrebno. Državna reprezentanca se je namreč uvrstila v končni del evropskega pokala in logično je, da je finale, ki bo sredi avgusta v Nici, daleč najvažnejši cilj od naslovov prvaka. Poleg tega ni v Italiji izbira tako velika in reprezentanca za Nico je ne glede na rezultate državnega prvenstva v glavnem že določena. Tudi za sporna mesta bodo selektorji raje upoštevali uspehe in neuspehe na mednarodnih mitingih, ki lepše odkrivajo tekmovalno zrelost kandidatov.
Neugodno bo na tefemovanje vplivalo tudi vreme. Firence so namreč med najtoplejšimi italijanskimi mesti.
Da bi vsaj delno preprečila «lo-tizacijo» pri doseganju prvih mest je atletska zveza letos spremenila
"Mil,■Hilli,K,,,,,,,,ll,lllllll|llllllltllllllll)IIIMIMIIItlllllilllllllllII,lllll,l,lllnl,um,I,,,,im,,,1,mil],m
SPOMINSKI TEK V TREBČAH
Med 24 udeleženci prva Cerasari in Asselti
Pokal sta zmagovalca prepustila najmlajšemu
Spominski tek po partizanskih stezati katerega so ob priliki 30. letnice osvoboditve priredili v Treb-cah je lepo uspel. Teka samega se je udeležilo 24 tekačev vseh sta-rosti, veliko pa je bilo tudi zanikanje med domačini, ki so pozorno Cedili tekmi.
Tekači so se kakovostno seveda razlikovali med seboj. Antonio Cerasari in Max Asselti, ki se s te-om redno ukvarjata sta takoj prezela vodstvo in skupno pritekla Kozi cilj. Borba za ostala. mesta ,e je odločila komaj v zadnjem delu proge.
prstni red:
• Antonio Cerasari 'n Max Asselti Angel Milkovič Valter Milkovič laor Kralj Gib Froglia u°ro Možina
3.
4.
5.
6. 7.
24’
26,20”
26’45”
27'
27’20”
27’30"
Marin A su se tekmovalci ivrasa: drian r errr|ani, Peter Terčon, A-
MarušiA a’ Robi MiMČ ta Ivan
se je udeležilo tudi večje
število mlajših tekmovalk in tekmovalcev: Franko, Igor in Rado Milkovič, Dejan Malalan, Kati Malalan, Guido Cibic, Manuela Puri-nani, Ticjana Kralj, Fabjo Kalc, Lidija Ferluga in kot najmlajši Massimo Purini Debenjak.
Prvouvrščena Cerasari in Asselti sta prepustila pokal, ki jim je bil namenjen, najmlajšemu udeležencu Massimu Puriniju Debenjaku.
Start in cilj je bil ob spomeniku v Trebčah. Proga je merila 5 km in pol.
RIO DE JANEIRO, 21. — Še en brazilski nogometaš bo prestopil v vrste ameriške ekipe Cosmos iz New Yorka. Gre za krilca Riberira, ki je več let igral v raznih brazilskih klubih.
V Riccionu se bo danes začel mednarodni boksarski turnir mladincev. Sodelovali bodo boksarji iz Francije, Zah. Nemčije, Irske, Maroka, Nizozemske in seveda Italije.
honorarjev ni tak diplomat kot so ostali kolegi v reprezentanci, se v zadnjih tednih kopičijo polemike «nogometnega» kova. Kot vedno je blesteče športno ime dalo marsikomu v glavo in škandalistični tisk se na vse kriplje trudi, da bi stalno u-stvarjal kričeče novice.
Razburljive bi morale biti predvsem srednje proge. V predvidevanju, da se Fiasconaro morda ne bo vrnil tako hitro v Italijo, ostaja odprto vprašanje na 800 m. Kandidata sta Grippo in Fontanella. Grippo je izrazit tekač na ritem. Fontanella pa dober finišer. Slednji ima dobre možnosti tudi na 1500 m. Zdravstveni problemi Fave nalagajo temeljito rešitev na 5000 in 10.000 m. Nekdaj zelo dober Tommasini je baje v slabi formi, napreduje pa Zarco-ne, ki si bo verjetno zagotovil mesto na 5000 m.
V metih je tekmovalno najzanimivejše kladivo. Za zmago se bo potegoval tudi Goričan Edi Podber-šček. Poleg nasprotnikov ima pred seboj tudi mejo 70 m.
Za našo deželo bodo najuspešnejši skoki, kjer startajo furlanski atleti na dve morda tudi na tri zmage. Del Forno ima sicer ostro konkurenco v višini, Siega pa je zanesljivo najboljši v troskoku. Če se bo odločil tudi za daljino ima tudi v tej panogi dobre možnosti.
Ker bodo tekmovanja v poznih večernih urah bodo v tisku rezultati objavljeni delno z enodnevno zamudo.
MOŠKI
100 m: Mennea	10’T8
200 m: Mennea	20”35
400 m: De Guida	47”17
800 m: Grippo	1’50”12
1500 m: Zarcone	3'44’71
5000 m: Cindolo	13’55”72
10000 m: Cindolo	29’20”82
110 m ovire: Buttari	13’’97
400 m ovire: Ballati	50”07
3000 m steeple: Fava	8’34”47
višina: Del Forno	217 cm
daljina: Molinaris	7,55	m
troskok: Buzzelli	15,59	m
palica: Fraquelli	5,00	m
krogla: Asta	18,54	m
kopje: Rodeghiero	74,10 m
kladivo: De Boni	68,44 m
disk: Simeon	59,98	m
ŽENSKE
100 m: Molinari	11’52
200 m: Nappi	23”62
400 m: Covoni	54”52
800 m: Dorio	2’07”52
1500 m: Pigni	4’13”73
3000 m: Pigni	9’08”78
100 m ovire: Ongar	13”71
višina: Simeoni daljina: Colombo krogla: Petrucci disk: Scaglia kip je: Amici
BEZBOL
180 cm 5,88 m 16,02 m 48,74 m 53,18 m
Alpina -
dva huda poraza
Vse kaže, da je letošnje prvenstvo druge lige za Alpino dokončno izgubljeno. V srečanju z direktnim tekmecem za prestop je namreč v Novari domači Pan Electric gladko nadkrilil Alpino z rezultatoma 10:2 in 9:2.
Težko je iskati razloge tako težkega poraza izven igrišča. Alpino je v Novari nedvomno oškodoval sodnik, ki pa ima sam opravičilo, ker je zaradi nesporazuma sam moral opravljati težko delo. Drugi sodnik se namreč ni predstavil.
Alpina je zaigrala skrajno nervozno in kmalu podlegla razigranim domačinom. Openci so v napadu dosegli samo 5 veljavnih udarcev, v o-brambi pa zagrešili kar 10 napak.
S tema porazoma se je Alpina dokončno poslovila od vsake misli na prestop v prvo ligo. Neposredno srečanje je namreč veljalo «dvojno» število točk.
tanu in trenerju ekipe Neubauerju ga je izročil posl. Albin Škerk.
Macarol 8.
Sosič 17.
Ob hudi vročini se je v Santi Mar-gheriti odvijala krožna kolesarska dirka, na kateri je nastopal tudi mladi član KK Adria iz Lonjerja Ivan Sosič. Kolesarji so morali prevoziti 103 km (skupno 10 krogov) dokaj naporne proge.
Startalo je 38 tekmovalcev in že dejstvo, da jih je na cilj privozilo le 19 zgovorno priča o težkoči te proge. Najuspešnejši je bil požrtvovalni član kluba Valnatisone Daniele Nardini.
Ivan Sosič so je uvrstil na 17. mesto in že dejsto, da na trdi progi ni odstopil, pomeni zanj in seveda za Adrio lep uspeh. Mladi slovenski kolesar sicer ni ponovil lepih uvrstitev iz prejšnjih dveh dirkah, vseeno pa zasluži pohvalo.
Vrstni red:
1.	Daniele Nardini (Dividale Valnatisone), ki je prevozil 103 km v 2.40’, s p.h. 39,375 km na uro
2.	Vaccher (Sacilese) po 1’45”
3.	Basello (Lignano)	2’26”
4.	Moretuzzo (Lib. Pratic)	2’57”
5.	Tonus (Lignano)	3T4”
17. Sosič (Adria)
* * *
60 kolesarjev je startalo v nedeljo v Boljuncu na dirki veteranov. Ob koncu vzpona na kraško planoto je že	pri Razklanem hribu	pobegnila
iz glavnine peterica katero je vodil Bonilauri. Reakcija ostalih ni bila hitra in ubežniki so si kmalu nabrali dovolj prednosti za varno vožnjo do cilja. V končnem naletu je zmagal Bonilauri.
Najboljši kolesar Adrie je bil Macarol, ki je privozil na cilj na čelu druge skupine kot osmi. Zamuda je bila 2’30”. Maver, Bonano in Vižintin so bili v večji skupini, ki je imela 4 minute zamude.
Vrstni red:
1.	Bonilauri (Mainetti Vicenza), ki je prevozil 85 km v 2.16„ s p.h. 38 km na uro
8. Macarol (Adria Lonjer)
, -3^ :,,:i	4.......v - .	rj
. J ................> . ; 1.1,„	- ,t.- _L ■ ■
Člani ekip Bora, Bovca in «A. Gramsci», ki so igrale v Nabrežini
KOTALKANJE
DEŽELNO PRVENSTVO V TRSTU
V nadaljevanju državnega prvenstva v hokeju na kotalkah so bili doseženi naslednji rezultati:
Novara - Lodi Goriziana - Marzotto Triestina - Monza Laverda - Modena Follonica - Giovinazzo Trissino - Grosseto Na lestvici vodi Novara z 11 točkami naskoka nad Grossetom. Triestina je na 6. mestu z 19 točkami. Goriziana pa na 11. predzadnjem s 15 točkami.
5:4
13:1
8:0
11:5
4:1
5:4
Polet nastopil slabo pripravljen (glavna skrb je bila uspeb revije)
Renar in Košuta prva med začetniki - Ekipni uspeh Jolly ja
Na ploščadi v Miramarskem drev. je v nedeljo Dopolavoro Ferroviario priredil deželno prvenstvo za naslednje kategorije: začetniki (moški, ženske), člani (moški, ženske in dvojice), državna moška in mladinske dvojice v plesnih korakih.
Poletovci se na to tekmovanje niso najbolje pripravili, ker je bila skrb vseh kotalkarjev in društva pri dobrem uspehu kotalkarske revije. Poleg tega je bilo deželno prvenstvo takoj po ponovitvi revije, ki se je v soboto zavlekla pozno v noč.
V jutranjih urah so bili najprej na vrsti obvezni liki. V začetniški kategoriji pri moških sta oba pole-tovca dobro opravila svoje vaje tako, da je bil Mauro Renar prvi, De-van Košuta pa drugi z zostankom samo 1 desetinke točke. S prostim izvajanjem sta popoldne oba kotalkarja ohranila prvo in drugo mesto, le razlika v točkah se je nekoliko povečala.
Lestvica
1.	Renar Mauro (Polet)	35,1
2.	Košuta Devan (Polet)	34,6
3.	Padoan Riccardo (Italcant.) 33,8 Pri začetnicah je bil uspeh slabši. Pri obveznih likih je edino Dunja Antoni dobro speljala svojo vajo, nato pa se je z nogo dotaknila plošče in izgubila vse kar si je prej pridobila. Zamude v prostih likih ni bilo več mogoče nadoknaditi in prva po-letovka je tako obtičaja komaj na 5. mestu.
T.iP^tvic»
1. Delie Erika (DLF)	36,6
5. Prašelj Elena (Polet) 31,8 7. Cibic Erika (Polet)	30,8
Mladi tekači so bili v Trebčah najbolj navdušeni udeleženci spominskega teka po partizanskih stezah
10. Antoni Dunja (Polet)	30,1
Pri članskih dvojicah sta za Polet nastopila samo Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak. Dosegla sta končno oceno 27,7 točke, kar pa je nekoliko manj od lanskega rezultata na enakem tekmovanju.
V	ostalih kategorijah Polet ni imel svojih predstavnikov.
Pri članskih kategorijah sta zmagala: Mario Fagotto (Pordenon) 307,6 točke in Nicoletta Ottone (Pordenon) 311,4 točke pred Claudio Semec (DLF) 290,45 točke. V državni kategoriji je bil prvi Renzo Mangini (DLF) 432,2 točke, drugi pa Mario Brunetta (Pordenon) 397,7 točke.
V	kategoriji plesnih korakov so nastopili razen enega predstavnika iz Tržiča samo člani društva Jolly. Prav to dejstvo je odločilno vplivalo, da si je to društvo priborilo 1. mesto na tem deželnem prvenstvu.
	Končna ekipna lestvica	je bila
	naslednja:	
1.	Jolly Trst	36
2.	S.C Pordenon	26
3.	Polet	21
4.	DL Ferroviario	17
5.	Italcantieri Tržič	15
6.	EN AL Ronke	3
7.	Latisanese, Pieris in	
	Goriziana	1
10.	Udinese	0
		EKR
Čeprav je bila balinarska sekcija ŠD Polet ustanovljena komaj pred nekaj meseci je že dosegla nekaj lepih uspehov. Zadnji je osvojitev 2. mesta na tradicionalnem turnirju prijateljstva v nedeljo v Sesljanu. Poletovo ekipo sta sestavljala Silvo Hrovatin in Silvo Danev. Nastopilo je 16 ekip.
ATLETIKA
Na troboju v Durhamu
Zahodna Nemčija pred ZDA in Afriko
Zvezna republika Nemčija, ki je nastopila v Durhamu (ZDA) proti Združenim državam in reprezentanci Afrike v skoraj popolni postavi je po predvidevanjih zmagala v končnem seštevku točk. Nemci so zaostali za Američani v moški konkurenci, velik naskok njihovih deklet pa je to zamudo izpolnil. Afričani, ki so tudi tekmovali brez nekaterih najboljših niso posegli v borbo za končno zmago.
Tek na 800 m je bil odločno najboljša panoga drugega dne. Srečali so se kar trije možni finalisti in zmagovalci prihodnjih olimpijskih i-ger: Wohlhuter, Enyeart in Kip-kurgat.
Wohlhuter je povedel že od samega začetka in ko je Enyeart odstopil je že bila med njim in ostalimi velika razlika. Kenijec Kipkur-gat je skušal zasledovati pobeglega Američana, jasno pa je bilo, da bo
njegov napor zaman. Wohlhuter je zmagal z letos najboljšim časom na svetu 1’44”12. Kipkurgat je dosegel še vedno odličen čas 1’45”33, na listo elitnih tekačev se je vpisal tudi mladi Nemec Wiihlbeck z novim o-sebnim rekordom 1’45”44.
Blestečo zmago je slavil Akii-Bua na 400 m ovire. Baje je v zadnjem trenutku dobil iz domovine ukaz naj zapusti evropski atletski cirkus in naj se pridruži reprezentanci. Z muhastim predsednikom republike kot je trinog gen. Amin je nespoštovanje ukazov nevarno. Olimpijski prvak je tako poskrbel tudi za odličen čas 48”95 in v srcu Amina pridobil še nekaj točk.
V	štafeti 4x440 jardov so ZDA postavile nov svetovni rekord 3’2”42, ki pa je znatno slabši od rekorda na metrski razdalji.
V	ženski konkurenci je bilo tudi malo zanimivih dosežkov. Alice Annum iz Gane je 200 m pretekla v 23”06, veteranka Manning pa 800 m v 2T”6. Tretja v metu kopja iz olimpijskih iger 1972 Kathy Schmidt je potrdila dobro formo z rezultatom 60,90 m
Tudi aekjeta so dosegla nov svetovni rekord v štafeti 4x440 jardov. Nemke so pretekle razdaljo v 3’30"25. Ta čas je v primerjavi z metrsko razdaljo še slabši kot pri moških.
IZIDI
Moški
ZDA 164,5 točke, Zah. Nemčija 134, Afrika 110,5.
Ženske
Zah. Nemčija 131 točk, ZDA 99. Afrika 40.
Skupno
Zah. Nemčija 264 točk. ZDA 263,5. Afrika 150,5.
T
Ivan Sosič (Adria)

janko kprsnik:
33.
CIKLAMEN
n;-:::

H .J^ast je hladnokrvno vzel pero ter pod to vrsto napisal 'eni pristujoči verz iz Fausta:
-----Wir wollen’s welter seh’n.
Mephistopheles.
, , |Sanil je zopet list, napisal nanj Elzin naslov ter ga rial slugi. Pa uro pozneje prinesel mu je drugi ravno to Pismo neodprto nazaj.
1 “^rihri!» vzkliknil je doktor, ko ga je bil zapustil Premeril i6, meneč si, dvakrat sobo gor in dol, ki k™! Pa je Pismo s korčki vred spravil v miznico, vzel ° uk ter odšel v krčmo. Zvonilo je ravno poldne.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
v K |sieSa dne, pozno proti večeru, je sedela Ilovska gori iz iU.ovtm blizu pristave. Dolgo časa že ni bila stopila sIpk156’• j l™ ®oPr08 in zdravnik iz Borja, kateri je prihajal čim6!?11 dai? ter rijridil se navadno dolgo, bila sta edina iskat- a’- j katerima je občevala, in niti prilike ni imela, iskati si druge družbe ali celo zabave.
»eli^TJ, stoprav jo je bil pregovoril soprog, da se je
hod cJiB°rJe’ i? ,tudl danes j° Je prosil, naj ide na spre-uua. Čutil se je boljšega.
Vlažen večer je bil in od zahoda sem so se kopičili gosti oblaki na nebu; tam daleč za gorami se je od vročine bliskalo in skozi gosto bukovje v logu potegnil je časih gorak veter.
Mlade žene pa niso zanimali niti prirodni prizori niti razgled na globoko, pod njo v poltemi ležečo, obgozdeno dolino. Utopljena v svoje sanjarije je sedela nepremakljivo pod košato bukvijo.
Koraki blizu nje so jo vzdramili na hip in prestrašena je planila kvišku, a v istem trenutku je stal pred njo — Hrast.
«Katinka!» vzkliknil je tresoče, polglasno ter iztegnil roki proti njej.
«Vi — vi ste tukaj!» dejala je zamolklo ter svoj lahki plašč potegnila tesneje čez rame. «Prestrašili ste me,» nadaljevala je s težko sapo.
«Katinka!» ponavljal je on proseče.
Obrnila se je proti njemu in žarek lune je obsvetil skozi veje nje bledi obraz.
Rekla ni besedice, toda obraz in postava njena, vse je govorilo, vse je vprašalo, kaj želi oni.
«Ne bojte se me, nikar ne bežite pred menoj! Le govoriti mi dovolite — če hočete — o nekdanjosti, ali ne, ne
—	o sedanjih dnevih — samo ne bežite, samo tukaj ostanite.»
Tresla se je po vsem životu, ko so ji donele te skoro šepetane besede na uho, toda proč iti, bežati ni mogla.
Usedla se je na klop in Hrast je obstal pred njo.
Gosti mrak, ki je bil že nastal, storil je, da nista mogle drug drugega razločevati obraz. In to daje temi in noči njeno moč.
«Odpustili ste mi,» nadaljeval je on, «rekli ste tako zadnjič, da mi odpuščate — pa kaj to, kaj to odpuščanje
—	to me bolj peče nego sovraštvo, nego jeza, sovraštvo —
vedi Katinka, to mi ni nič — to odpuščanje — ljubim te, ljubim — stori, kar hočeš — pa to ti moram povedati.»
Prenehal je nekoliko, strast mu je glas zaprla. Ona pa ni imela nobene moči več.
Sedela je pred njim na klopi ter z rokama zakrivala obraz.
«Pustite me!» dejala je čez nekoliko trenutkov, ko on ni mogel najti zopet besede; pa sama ni vedela, kako bojazljivo je izpregovorila. Njemu je dalo to zopet pogum, kolikor mu ga še noč ni bila dala.
Stopil je pred njo ter jo prijel za obe roki ter odtegnil ju nalahko z obraza.
Pustila mu jih je za trenutek ter povesila glavo; njega pa je prešinila do dna srca misel: tvoja je, tvoja je!
Hotel jo je stisniti k sebi.
Pa izvila se mu je odločno ter stopila naglo v stran na stezo, katera je vodila proti pristavi.
Tam gori sta lajala velika Medenova psa, priklenjena pri hlevu, in skozi bukovje je potegnil močen piš.
«čemu hodite za menoj?» dejala je strogo in skoro s hripavim glasom. «Povoda vam ne dajem; ne smem ga in — nočem ga dajati! Vi sami ste najini poti ločili...»
Vtem je stal on zopet poleg nje ter, primši jo okoli pasu, potegnil jo k sebi.
«Tako ne smeš in ne moreš govoriti!» šepetal je, «danes sem drug— odkar sem te tu vnovič videl, sem drug človek; jaz ne vem, ali bedim ali sanjam — pa kaj bi ti pravil?»
Držal jo je nekoliko trenutkov slonečo na njegovih prsih — pa na hip jo je izpustil iz rok, akoravno se ni več ustavljala njegovemu objemu. Obrnil se je na pol v stran in ona si je molče popravljala svoj robec, kateri je bil zdrsnil z glave.
Strast človeka ima čudna pota.
«Zbogom,» dejal je Hrast polglasno, pa ne da bi se ozrl v Ilovsko, katera je še vedno nepremično stala na prejšnjem mestu; zavijala se je še vedno v svoj robec. Ko bi se bil le obrnil k njej ter prijel jo za roko — objela bi ga bila in dejala mu. da ga še vedno ljubi kakor nekdaj ali bolj ko nekdaj ! Uprla je počasi pogled vanj in na ustnih ji je bilo njegovo ime — izpregovoriti ga ni mogla.
«Zbogom!» odgovorila je po tihem ter odšla naglo po stezi proti domu in tem hitreje, čim bolj se je bližala pristavi. Morda se je bala, da se ji povrne zopet prejšnja slabost.
Hrast je zrl nem za njo in, ko je izginila v temi, stopil je tudi nekoliko korakov proti pristavi, pa vrnil se je ter sedel na okorno mizo pod bukvami.
«Prekleto! Prekleto!» mrmral je predse, pa vedel ni, niti kaj govori niti koga preklinja.
Dva dni pozneje je zvedel, da so tujci z Medenove pristave odpotovali.
PETNAJSTO POGLAVJE
Sredi novembra je že bilo, neprijetnega mračnega dne, kakor nam jih pošilja le pozna jesen.
Daljne gore je zakrivala lahka, mokra meglica, katera, dvigajoča se tudi nad Borjem, ni dala pota sončnim žarkom, da bi prodrli v široko borjansko dolino. Drevje krog in krog je molelo gole veje kvišku, le hrastiči so nosili še v svojih vrhovih cele kodelje suhega perja.
Travniki na desni in levi velike ceste so bili do malega preplavljeni in poleg njih je blatna cesta pričala o dolgotrajnem deževju.
Taki dnevi ležejo duhomorno na človeka.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozernstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240 — din, za organizacije in podjetja mesečno 30 —, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» i DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglas!	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I
Stran 8
22. julija 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
LEPO USPEL PARTIZANSKI MITING V TREBČAH
ZAKLJUČNI KONCERT GODBE «BREG» V DOLINI
Z nastopom na osrednjem dolinskem Trgu «Padlim za svobodo» je godba na pihala «Breg» zaključila svojo serijo koncertov ob 30-letnici osvoboditve. Godci so obredli malodane vse vasi dolinske občine in navdušili z izvajanjem svojega koncertnega programa pod mojstrskim vodstvom Dušana Strajna. Tudi v Dolini so izvedli svoj splet partizanskih in narodnih koračnic ter zahtevnih koncertnih skladb in poželi odobravanje prisotnih, ki so jih nagradili z burnim ploskanjem. Domače žene pa so, kot je že običaj, postregle nastopajočim z zakusko, ki so jo zalili z bistro dolinsko kapljico. Na
sliki: godci po nastopu ob bogato založeni mizi
PRIJETNA TRADICIONALNA SAGRA V RICMANJIH
..	..i... "	~ -‘«S
;
V okviru proslav 30. obletnice osvoboditve so v nedeljo v Trebčah priredili Partizanski miting, ki je res lepo u-spel. Zjutraj so šli domačini v sprevodu po vasi od ljudskega doma do spomenika padlim, kjer so se poklonili spominu vseh, ki so za svobodo darovali svoje življenje. Po kratkem nagovoru mladega domačina je mladinski pevski zbor zapel žalos-tinko. Takoj nato se je pozornost vaščanov usmerila drugam in sicer na strme o-koiiške klance, po katerih se je domača mladina pomerila v 5 kilometrov dolgem teku.
Popoldne pa so se vaščani in drugi gostje zbrali na lepem travniku pred vasjo, kjer so si v prijetni senci gasili žejo z bistro in žlahtno kapljico, ter od časa do časa stopili tudi po prigrizek k bogato založenim kioskom. Kulturni program, v katerem so se izkazali zlasti najmlajši s svojo pristnostjo in sproščenostjo, je dobro razpoložil prisotne, navdušenje pa je doseglo višek ob mraku, ko je zaplapolal kres.
Na slikah: zgoraj levo sprevod po vaških ulicah in nastop pevskega zbora pred spomenikom. Zgoraj desno govor pred spomenikom, ob strani pa množica ob kresu.
1/
Teran Stanka Raubarja najboljši na 4. pokrajinski razstavi vin
Jože Cesar v občinski Folklorna skupina «Stu ledi» v Miljah
'
silil
S


Znani slovenski zamejski slikar Jože Cesar od srede razstavlja v občinski umetnostni galeriji, kamor se je vrnil po 17 letih. Na tej razstavi umetnik razstavlja dela najrazličnejše tematike od portretov do pokrajin. Na sliki: z odprtja razstave
V soboto zvečer je tržaška folklorna skupina «Stu ledi» nastopila na osrednjem miljskem trgu. Plesalci so s svojim venčkom tržaških in drugih slovenskih narodnih plesov navdušili občinstvo, . ki je prišlo v velikem številu. Na sliki: plesalci skupine «Stu ledi» med nastopom na lepem miljskem trgu
Tradicionalna poletna sagra v Ricmanjih je bila letos v znamenju 30-letnice osvoboditve. Ob tej priliki je domače prosvetno društvo «Slavec» obnovilo moški pevski zbor in ustanovilo mešani zbor, ki je v nedeljo imel svoj «ognjeni krst». Svečanost se je začela že zjutraj, ko so vaščani šli v sprevodu iz prosvetnega doma na pokopališče in položili venec pred spomenik padlim. Tu je po kratkem nagovoru zbor zapel žalostinko.
Slavje se je nadaljevalo popoldne in pozno v noč. V lepem nedeljskem vremenu je vino teklo v potokih in razgrelo prisotne, ki so se navdušili ob nastopu moškega in mešanega pevskega zbora ter domače godbe na pihala.
Na slikah: zgoraj levo krstni nastop mešanega pevskega zbora in spodaj ricmanjska godba na pihala med izvajanjem svojega spleta partizanskih koračnih in narodnih skladb. Zgoraj desno vaščani z mladino na čelu gredo v sprevodu na domače pokopališče, da se poklonijo spominu padlih za svobodo.
Kot je že običaj so ob zaključku vseh občinskih vinskih razstav priredili še pokrajinsko, ki je bila letos v Miljah. Gre za že IV. razstavo po vrsti, ki jo prireja tržaška pokrajina v sodelovanju z občinskimi upravami in katere namen je valorizirati krajevna vina ter nagraditi prizadevne vinogradnike, katerim nagrada pomeni hkrati tudi spodbudo za nadaljnje delo. Na pokrajinski razstavi razstavljajo svoje vzorce vinogradniki, ki so se najbolje uvrstili na občinskih razstavah, tako da je vino res izborno. Na sliki: Stanko Raubar iz Repna, ki je prejel prvo nagrado za teran