Izhaja od leta 1959 Letnik XXXXII, št. 2 Hrastnik, 5.7.2002 a razvo odločitev VNE SKUPINE STEKLARNA .Aff# *f||f «S» * * * « - — #» V# ^ V J';," }*jw MISLI UREDNIKA... Se nekaj dni nas loči od dopustov, ki jih letos glede na izredno visoke temperature, ki nas spremljajo že dober mesec dni še posebej težko pričakujemo. V skladu z našo obljubo smo pred dopusti pripravili še eno številko Steklarja v kateri boste našli kar nekaj informacij, o izredno pestrem poslovnem dogajanju zadnjih treh mesecev. Naslednja številka Steklarja bo izšla predvidoma konec meseca septembra, do takrat pa vam v imenu uredniškega odbora želim, da prijetno in v skladu z vašimi pričakovanji prežite letošnji poletni dopust. Soniboj Knežak NOVA FUNKCIJA GENERALNEGA DIREKTORJA Generalni direktor Steklarne Hrastnik mag. Stojan Binder je nedavno tega sprejel funkcijo Predsednika združenja delodajalcev, ki je izrednega pomena za našega generalnega direktoija samega, je ponos našega celotnega podjetja, z njo pa se nenazadnje lahko kiti tudi naša regija. Prav je, da so o le -tej seznanjeni tudi vsi naši zaposleni, zato je nastal tale kratek zapis naj inega pogovora: Najprej iskrene čestitke ob sprejetju častitljive funkcije. Lahko prosim na kratko predstavite vaše novo sprejeto delo? V okviru poganjanj ekonomsko-socialnega sveta obstajajo tri strukture, ki se medsebojno dogovarjajo. To so vlada, delodajalci in delojemalci. Na strani vlade so to običajno ministri za delo, na strani delojemalcev so njihovi reprezentativni sindikati in na strani delodajalcev sta Gospodarska Zbornica ter Združenje delodajalcev. Ob našem vstopu v Evropsko skupnost se bo morala na strani delodajalcev Gospodarska zbornica pri krojenju politike plač postopoma izločiti, saj temelji na obveznem članstvu, kar pa Združena Evropa ne odobrava. Iz omenjenega razloga je bilo pred leti pri nas formirano Združenje delodajalcev, katerega delovanje temelji na prostovoljnem članstvu. V naslednjih dveh do treh letih, ko bo Gospodarska zbornica po naših predvidevanjih izstopila iz kolektivnih pogajanj, bo Združenje delodajalcev edini kompetenten sogovornik jutrišnjega dne, na relaciji delodajalci - delojemalci. Kako je prišlo do zamenjave z dosedanjim predsednikom omenjenega združenja - g.Staničem? Predsednika se vedno išče v strukturi direktorjev pomembnejših slovenskih podjetij, ki imajo večje število zaposlenih, so izvozno naravnana. Predsednik mora imeti določena znanja, sposobnosti, izkušnje, predvsem pa pripravljenost za sodelovanje na tovrstnih projektih. Gre za človeka, ki se je pripravljen dogovarjati, pogajati, kateremu nikakor ni v interesu prepir. Vsekakor izpolnjuje zahtevane pogoje mnogo slovenskih direktorjev, vendar je splet okoliščin izbral moje ime. Sam sem ocenil, daje funkcijo smiselno prevzeti, saj mi tudi sama organizacija v naši hiši to dopušča. Gospoda Staniča sem zamenjal na položaju sredi mandatnega obdobja, on pa je po dogovoru ostal na mestu podpredsednika. Koliko časa posvetite novi funkciji? Koliko je potrebnega angažiranja? Za omenjeno delo sem rezerviral sredino tedna. Ob sredah je tudi seja ekonomsko-socialnega sveta. Pred to sejo se dobimo z obema podpredsednikoma, predstavniki raznih komisij, ki delujejo v okviru Združenja delodajalcev. Prediskutiramo nastalo problematiko in se družno pripravimo na sejo ekonomsko - socialnega sveta. Ima Vaša nova funkcija morda lahko kakšen vpliv ali mora celo bojazen za naše zaposlene? Nikakor ne. Kar se mene tiče, je to delo velik ugled zame osebno, za Steklarno Hrastnik, pa tudi za Zasavje. To je v bistvu že del politične funkcije, glede na vsa dogovarjanja v ekonomsko - socialnem svetu, pri kateri je človek sicer še z obema nogama v gospodarstvu. S tem delom pridobiš tudi dodatne obveznosti, npr. član sveta RTV. Skratka to je priznanje za naše okolje. Te funkcije nikakor ne bi prevzel, če ne bi imel pozitivnih izkušenj pri dogovarjanju z delojemalci tudi v Steklarni Hrastnik. Morda je šlo kdaj za nezadovoljstvo kakšnega posameznika,vendar v globali so bili problemi rešeni sporazumno. V mojih desetih letih ne beležimo nobenega spora oz. štrajka ali pa prekinitve dela zaradi neuspelega dogovarjanja. Katere so najpomembnejše aktivnosti, ki se trenutno odvijajo? V zadnjem času sem bil v aktivnem dogovarjanju za eskalacijo plač 2002 -2004. Sprejetje bil kompromisen predlog. Osebno sem imel znaten prispevek pri iskanju kompromisa in zelo ponosen sem, da smo za leto 2004 vgradili tudi evropsko formulo eskalacije, ki bazira na rasti vrednosti eura ter na inflaciji treh do petih najpomembnejših zunanje trgovinskih partneric Slovenije v EU. Se pravi v letu 2004 se bomo pogovarjali, kakšna je bila rast eura, kakšna je bila inflacija v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji ter morda še v kateri drugi državi. Ne bomo se več ozirali samo na inflacijo v Sloveniji. Druga pomembna zadeva, ki je trenutno v teku, je izdelava novega plačnega modela. Trenutno imamo v ognju dva modela. Eden je tisti, ki ga je izdelalo Združenje delodajalcev in pa drugi, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica. Modela se morata uskladiti, da se izdela samo en, celovit model, ki se lahko ponudi strani delojemalcev. Delo poteka zelo hitro in mislim, da bomo v jesenskem delu leta prišli do novega, pričakovanega plačnega modela. Obstoječi plačni model, s tarifnimi razredi, s plačilnimi razredi, s faktorji je izpeta zadeva in mnogokrat predstavlja oviro pri dogovarjanju z delojemalci. Pogovarjala seje Brigita Stopar manager maj 2002 it. 5 sit 2500 !9 770353 807007* moč ideje ► Vohuni v pisarnah ► Kako preskočiti protekcionizem in druge blokade ► Direktor brez ugleda dela škodo ► Vladimir Gligorov: Zakaj je Balkan še nevaren Naslovnica revije Manager, v kateri je bil obširen članek o novi funkciji g. Binderja. .rrnim I 15 □ iuKLAlA STEKLARNA HRASTNIK - VITRUM Podjetnost vseh nas je vir razvoja in napredka našega podjetja Za nami je že pol leta našega delovanja v okviru novo organizirane družbe, kije vzbudilo potrebo in željo po številnih aktivnostih, na katere ste se večinoma pozitivno odzvali. V današnjem poslovnem svetu namreč ni dovolj, da smo le kreativni, da imamo dobre ideje. Vse to moramo udejanjiti. To pa je možno le z vašo pomočjo. Podjetje je danes in bo moralo biti v prihodnosti še bolj učinkovito in ustvarjalno, podjetniško in inovativno. Ustvarjajmo svoje VREDNOTE: podjetnost - pošteno delo -odličnost - partnerstvo. Izhajajoč iz domačih kot tudi tujih pogojev poslovanja je vidno, da so se splošni pogoji poslovanja zaostrili, gospodarska rast se je pričela v tujini pomembno zniževati, zaradi znanih dogodkov v ZDA so se povečala poslovna tveganja. In takšna dogajanja niso prizanesla našemu podjetju. V programu embalažnega stekla smo si s svojim znanjem, fleksibilnostjo in močnimi partnerskimi odnosi s strankami zagotovili močan položaj na trgu, tako da so proizvodne zmogljivosti polno zasedene, vse proizvedeno pa tudi prodano. Žal pa je drugačna situacija v programu široke potrošnje, kjer planskih ciljev ne dosegamo. Pretekla prodajna politika osredotočenja na nemško tržišče in velike odjemalce, zanemarjanje lastnega prodajnega programa, selekcija določenih trgov in kupcev so premočni dejavniki, da bi kljub uresničevanju številnih temeljnih ciljev iz našega poslovnega načrta dosegali planirane rezultate. Jasno je naše zavedanje, da brez izjemnega poznavanja trga hitra preobrazba in uresničitev naše vizije, da na svetovnem trgu postanemo prepoznavno, uspešno in ugledno podjetje, ni mogoča. Našli smo edinstveno priložnost, da vzpostavimo sodelovanje z enim največjih poznavalcev stekla in svetovnega trga, ki zaenkrat zaupa v naše sposobnosti in pripravljenost, da postanemo svetovno uspešno podjetje. To pa pomeni prestrukturiranje in novo dolgoročnejšo razvojno politiko našega podjetja na področju proizvodnih zmogljivosti, tehnologije, prodajne politike - trženje po katalogu, prodajnega programa, celotne logistike... Če te priložnosti ne bomo znali ali ne bomo hoteli izkoristiti, bo to znak, da na svetovi trg kot prodajalci in ne le kot proizvajalci ne sodimo, naša prihodnost pa bo lahko negotova. Tako veliko preobrazbo pa je mogoče izvesti le postopoma, zato moramo tudi sami iskati prav vse možnosti za čim večjo prodajo. Naši tržniki vam bodo v nadaljevanju predstavili poslovni utrip svojih obiskov obstoječih kupcev in iskanj a novih kupcev in trgov. V okolju nenehnih sprememb, hitrih odločitev in konkurenčnosti je postalo obvladovanje projektnega managementa odločilno za uspešnost podjetij in posameznikov. Ravno zato sem se odločila, da za čim več kompleksnih nalog razpišem projektne naloge, pri čemer gre za delegiranje nalog, vključevanje več strokovnih delavcev v izvajanje nalog ter učinkovito in ekonomično doseganje ciljev nalog. Uresničitev zastavljenih ciljev v predvidenem roku, ob omejenih virih in pod nenehnim vplivom dejavnikov iz poslovnega okolja je izziv, s katerim se bomo spopadali. Do sedaj sem razpisala tri projektne naloge,ki vam jih bodo kratko predstavili vodj e proj ektov. Na osnovi sodelovanja z Univerzo v Ljubljani - Akademijo za likovno umetnost so nastali številni izvirni izdelki in to v manj kot dveh mesecih. Študentje so pripravili tudi zanimivo razstavo "Kultura omizja". Planiramo še več razstav v Sloveniji in posebno predstavitev na sejmu Tendence v Frankfurtu. Slavkotu Marcenu in prof. Machtigu se moramo zahvaliti za učinkovito izobraževanje, organiziranje in motiviranje študentov. Vesela sem takega sodelovanja in sem prepričana, da nam bo dalo nove priložnosti. Bila sem med najglasnejšimi pobudniki za povečanje kapacitet v programu embalažnega stekla. Na trgu smo si namreč izborili določen položaj, sposobni smo realizirati najzahtevnejše projekte naših kupcev, smo kreatorji številnih uspešnih izdelkov, nikakor pa rokovno ne zadovoljujemo potreb, kar je danes ena temeljnih zahtev trga. Z instaliranjem dodatnega stroja IS-1 navedenega problema nismo rešili. Zaradi absolutno premajhnega talilnega objekta lahko v glavnini proizvajamo le izdelke teže okrog 100 gramov. V prihodkovnem in dobičkovnem smislu je takšna poslovna odločitev odlična, tržnikom pa pomeni izjemno težko nalogo, saj je potrebno mesečno zagotoviti okrog 2 mio. komadov lahkih, majhnih izdelkov. Težka naloga, ki pa v naslednjih dveh letih do remonta peči ne sme biti nepremaglj iva. Ponovno se bom dotaknila metode 20 ključev in poudarila, da je Namizni program Že v drugi polovici lanskega leta se je opazilo upadanje povpraševanja po izdelkih iz namiznega program, po 11. septembru pa je bil padec še bolj izrazit, stanje se je po novem letu sicer izboljšalo, še vedno pa ni preveč obetavno. Kljub dobrim napovedim kupcev na frankfurtskem sejmu februarja letos, se njihove napovedi niso uresničile in še vedno na trgu vlada relativno mrtvilo. Še posebej se čuti kriza na nemškem trgu, kije naš največji in predstavlja več kot 60% naše prodaje. V mesecu maju smo obiskali nekaj naših največjih kupcev, ki so vsi enotni, daje glavni vzrok v novi valuti EURO, ki je povzročila porast cen življenjskih potrebščin, saj trgovci niso prilagodili cen pri prehodu iz nemške marke na EURO. Nemško gospodarstvo se srečuje z porastom insolventnosti podjetij, kar 38.000 podjetij je v letu 2001 prijavilo insolventnost, kar je največ v zadnjih 40-ih letih. To se dogaja v vseh panogah, tudi v tehnološko naprednih. Naša panoga je v veliki meri odvisna od industrije pijač, predvsem pivovarske, ki pa se namenjena vsem nam, da si bomo ustvarili prijetnejše delovno okolje, olajšali delo, ustvarjali pozitivno atmosfero in visoko stopnjo pripadnosti podjetju. Če bomo bolj zadovoljni, bomo tudi bolj uspešni, kar nam bo zagotavljalo preživetje in napredek v svetu neizprosne konkurence. Pozivam vas, da ne ostanemo na pol poti. Še sem pod vtisom pred kratkim prebrane knjige z Everesta, katere glavni nauk je, da šibki nikoli ne pridejo na vrh. In mi bomo prišli na vrh, ker nismo šibki. V nadaljevanju imajo besedo moji sodelavci,vsem vam pa prijetno branje in lep pozdrav, Majda Krošlin poleg splošne recesije spopada še z zmanjšanjem potrošnje piva, ki v Nemčiji ni več tako popularno kot včasih. Na drugi strani pa se ponudba stekla povečuje, saj so nekateri proizvajalci iz vzhoda dosegli zahtevan nivo kakovosti in so konkurenčni tako po kakovosti, kot tudi po ceni. Vse skupaj pomeni velik pritisk na cene, predvsem pri standardnih kozarcih (TINA, VILI, GOLDING) in vrčih za pivo. Naša nalogaje, da čimprej najdemo tržne niše, ki nam bodo omogočile boljšo prodajo, v zadnjem času so zelo popularni čvrsto pihani izdelki z logotipom (po vzoru COCA-COLA kozarca). Po prenovi Hardfordt stroja smo takoj pričeli z iskanjem tehnoloških rešitev za čvrsto pihane kozarce z logotipom, tako, da v naslednjih tednih že pričakujemo možnost proizvodnje takšnih izdelkov. Tudi na področju vrčev za pivo je konkurenca zelo močna, kar seveda pomeni pritisk na cene, na trgu pa je veliko zanimanje za vrče brez strukture, kar pomeni zelo visok kakovostni nivo, tako smo pričeli z iskanjem tehnološke rešitve za proizvodnjo "gladkih" vrčev brez "šivov". Seveda nismo pozabili na naš lastni program, glede na uspešno prodajo kozarca IMPILABILE, smo se odločili družino razširiti še s skledami in vrčem. Do frankfurtskega sejma bomo pripravili ročno izdelane vzorce in jih tam predstavili, ravno tako bomo pripravili nekaj modifikacij že obstoječih izdelkov. UTRIP S TRGA Zaščitna stekla Že v lanskem letu smo zabeležili velik padec prodaje zaščitnih stekel, ki se še vedno nadaljuje. Vzroki so predvsem recesija v gradbeništvu, nadomestki iz drugih materialov, ni razvoja novih oblik in poceni konkurenca iz vzhoda. Ker zelo težko sledimo padanju cen, smo se odločili, da obdržimo samo najdonosnejše kupce. To seveda pomeni velik izpad prihodka, ki pa ga moramo nadomestiti z večjo prodajo namiznega programa. Krepitev trgov Ker želimo zmanjšati odvisnost od nemškega trga, smo se odločili za krepitev trgov, ki jim do sedaj nismo namenjali večje pozornosti. Orientirali smo se na bližnje vzhodnoevropske države, predvsem zaradi bližine in relativne velikosti. Z aktivnim trženjem smo že povečali prodajo na Madžarskem, poiskali pa smo prve kontakte s kupci na Poljskem in Slovaškem, kjer smo zabeležili zelo dobre odzive. Preko zastopnikov smo prve posle naredili tudi z Jugoslavijo, kjer zaenkrat ostajamo zelo previdni. Za področje Beneluxa smo podpisali pogodbo z zastopnikom iz Nizozemske, kjer so že vidni prvi rezultati. Že v začetku leta smo pričeli z aktivnejšim tržnim pristopom na slovenskem trgu, naš cilj je prodreti %, z našimi izdelki v vse slovenske trgovske hiše, kar nam počasi uspeva. V preteklem letu smo zabeležili padec prodaje na italijanskem trgu, z intenzivnimi stiki smo uspeli ponovno prepričati nekatere italijanske kupce, ki so ponovno začeli naročati naše izdelke. Predvidevanja do konca leta 2002 Napovedi za naslednje mesece niso preveč obetavne, predvsem na nemškem in ostalih zahodnoevropskih trgih, tako ne pričakujemo porasta naročil, pritisk na cene pa bo še večji. Odvisnost od teh trgov bomo tako še naprej skušali zmanjševati z krepitvijo vzhodnoevropskih trgov, vzporedno pa bomo trgu ponujali nove izdelke ter tehnološke rešitve. Matjaž Žolnir UiiLilldAiV TRZNI POTENCIALI - POLJSKA Poljska s svojimi skoraj 39 milijoni prebivalcev predstavlja enega najbolj obetajočih in perspektivnih tržišč držav bivšega vzhodnega bloka in eno najperspektivnejših kandidatk pričakovane naslednje širitve Evropske unije. Prizadevanje k večji segmentaciji tržišč, na katerih nastopa Steklarna Hrastnik - Vitrum, so bili ti potenciali tudi v središču naše pozornosti. Ponudba proizvodov avtomatske proizvodnje stekla je na poljskem tržišču izredno močna ter hkrati koncentrirana. Na Poljskem lahko najdemo številne proizvajalce tega programa, med katerimi izstopata predvsem dve steklarni KROSNO in IRENA. Poleg tega pa, kot na vseh drugih tržiščih, ponudbo krojijo v, mnogo večji meri kot njihovi domači proizvajalci izdelki steklarn Luminarca, Luigi Bormiolli, Pasabache ter v manjši meri Covetro. Steklarna Hrastnik Vitrum na trgu do sedaj ni bila prisotna neposredno s svojo blagovno znamko. V času priprav na obisk in pri iskanju potencialnih poslovnih partnerjev smo se orientirali predvsem po teritorialni delitvi poljskega tržišča. Obiski strank, raziskava trga, mnoge informacije pridobljene od potencialnih novih strank ter po ogledu ponudbe trgovskih verig supermarketov (Carrefour, Tesco, Makro (Metro), Ledere, Hit (PL)), pa smo ugotovili, da poljskega tržišča ne moremo deliti na ta način. Trg namiznega programa je kljub ogromnem tržišču zelo ozek in transparenten na celotnem področju države. Ta dejstva so nas pripeljala do zaključka, da bo potrebno tržišče obdelovati po kriteriju cenovnih razredov. Dejstvo je, da obstaja le nekaj velikih distributerjev, ki skrbijo za svoje blagovne znamke. Še pred leti je imel Luminare dva glavna distributerja na poljskem trgu, vendar se je zaradi velike cenovne transparentnosti trga in usmeritve potrošnikov predvsem supermarkete lani odločil le za enega. Ta način dela mu omogoča predvsem veliko stopnjo preglednosti nad svojimi kupci in seveda nad cenovnimi nivoji. Izmed vseh obiskanih potencialnih poslovnih partnerjev lahko izločim predvsem dva, in sicer VITRONET Warszawa ter ARTGLAS Opole, ki delujeta uspešno vsak na svojem nivoju odjemalcev. Pri Vitronetu lahko pričakujemo rezultat relativno hitro, temveč se moramo zavedati, da to za sabo potegne tudi ustrezen cenovni nivo, ki pa bo ob potencialnih količinah sprejemljiv. Dejstvo pa je, da lahko od njih, ko se odločijo za sprejemljive artikle, pričakujemo tudi količinsko zanimive posle, saj smo izdelke iz njihove ponudbe opazili prav v vseh zgoraj omenjenih supermarketih. Podjetje ima na Poljskem cca. 300 odjemalcev. Ker trenutno na zahteva eksluzivnih dogovorov, to sodelovanje omogoča tudi odprta vrata sodelovanju z ostalimi potencialnimi distributerji, ki sva smo jih v tem času obiskali ter seveda tudi z že obstoječimi poslovnimi partnerji. Vsekakor od njih ne moremo pričakovati visoko aktivnega osredotočenja in promoviranja naše blagovne znamke, saj zastopa in ponuja tudi vse druge že zgoraj omenjene. Vsekakor pa nam naš program omogoča zanimivo popestritev in dopolnitev ponudbe. Artglas predstavlja drugo, višjo raven trženja izdelkov butično prodajo, prodajo svojega imena, ki predstavlja višje cenovne razrede. Stranka bi bila izredno zanimiva za sodelovanje na področju razvoja novih lastnih blagovnih znamk na višjem kvalitetnem in seveda tudi cenovnem nivoju. Njihova prednost je predvsem v tem, da bi se osredotočili predvsem na našo blagovno znamko in njeno promocijo. Hitrih učinkov prodaje ne smemo pričakovati. Toda rezultate na daljši rok v prihodnosti lahko predvidevamo v višjem cenovnem nivoju. Glede na visoko zastavljene pogoje sodelovanja (solo distri-bucija) in zaradi trenutne situacije tržišč našega podjetja mislim, da se za to pot ne bomo mogli odločiti, saj ne prinaša hitrih rezultatov. Dejstvo je, da vsi poslovni partnerji, ki se odločajo za sodelovanje z nami, želijo zase zagotoviti tudi določeno stopnjo varnosti oz. nadzora na tržišču. Prav zaradi tega se pri pogajanjih pojavljajo v tolikšni meri pogoji dodelitve eksluzive ter seveda stalnega razvoja novih, aktualnih in dizajnersko kvalitetnih izdelkov, ki stranki omogoča diferenciacijo od konkurence, s katero se spopada na svojem tržišču. Vsekakor pa predstavljajo ta vprašanja in želje strank tudi izziv za razvoj ter hkrati veliko potrebo po natančnem definiranje strategije trženja proizvodov našega podjetja v prihodnosti. Damjana Gutenberger 46. mednarodni sejem tehnike Beograd - maj 2002 Na Mednarodnem sejmu tehnike so se predstavljali predvsem ponudniki polizdelkov za industrijske potrebe, nekaj pa je bilo tudi ponudnikov izdelkov široke potrošnje, predvsem bele tehnike, akustike, razsvetljave itd. Steklarna Hrastnik Vitrum d.o.o. se je na Mednarodnem sejmu tehnike predstavila v okviru skupine podjetij iz Slovenije pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Na istem razstavnem prostoru so namreč razstavljala tri hčerinska podjetja Steklarne Hrastnik-skupina d.d.: Opal d.o.o., Stedek d.o.o. ter Steklarna Hrastnik-Vitrum d.o.o. Z udeležbo na sejmu smo želeli predstaviti naš prodajni program, predvsem pa smo hoteli pridobiti čim več informacij o stanju na Jugoslovanskem tržišču, ki je s svojo velikostjo zelo zanimivo. Po razpadu bivše skupne države nismo več prodajali naših izdelkov na tem tržišču, tako da moramo začeti čisto na novo. S pomočjo zastopnikov smo začeli vzpostavljati prve kontakte s kupci, prvi uspehi so se že pokazali z nekaj pošiljkami blaga. Posle na tem tržišču ocenjujemo kot rizične, saj je zelo težko pridobiti bančne garancije, zato želimo biti na začetku zelo previdni. Podobno razmišljajo tudi ostala podjetja in si počasi utrjujejo pot na jugo- V Steklarni Hrastnik - Vitrum smo si v letošnjem letu začeli s tremi projekti, katerih rezultati izboljšav bodo lahko vidni le v primeru, da bo pristop k delu timski. Zavedati se moramo, da mora biti celota prepričana, daje zanjo nekaj boljše in v skladu s tem mora družno delovati. Saj vsi poznamo že zelo star pregovor-V slogi je moč. Zadali smo si izvedbo sledečih projektov: • dvig produktivnosti proizvodnje v programu široke potrošnj e, • organizacija dela pregleda in pakiranja kot začetka notranje logistike, • ločeno zbiranje odpadkov. Želeli bi jih na kratko predstaviti: 1. DVIG PRODUKTIVNOSTI PROIZVODNJE V PROGRAMU ŠIROKE POTROŠNJE Vodja projekta je Srečko Medvešek, njegov projektni tim sestavljajo še Dean Žagar, Matija Koritnik ter Slavko Marčen. Cilji njihove naloge so: • merjenje produktivnosti v bruto rezih in ne v % uspešnosti proizvodnje, • pojmovati produktivnost kot število proizvedenih enot na zaposlenega, • zagotavljati rast produktivnosti kot enega najpomembnejših orodij uspešnega poslovanja in zagotavljanja konkurenčnosti podjetja, • doseči celotno podporo vseh udeležencev tudi z ustreznim si stemom nagraj evanj a, • v 2 letih povečati produktivnost za 5%. Njihove aktivnosti so sledeče: • timsko delo s tedenskimi pregledi slovansko tržišče. Gospodarska situacija v Jugoslaviji je zelo težka, vendar računamo na konjunkturo predvsem zaradi tujih investicij, ki bodo ponovno oživile gospodarstvo, zato je potrebno že sedaj nastopati na tem trgu in povečevati tržni delež. Matjaž Žolnir aktivnosti in rezultatov • natančno definirati in predpisati postopek dela ( konstrukcija izdelka in orodja,kontrola orodja,dodatni pribor, dela kijih je mogoče opraviti pred ustavitvijo stroja, predgretje orodja, potek menjave in nastavitev najustreznejši sistem pregleda in pakiranja) • sistem merjenj a rezultatov • sistem nagraj evanj a Kateri od zastavljenih ukrepov, se že izvaj aj o v praksi : a) pri razvoju izdelka in orodja se temeljito preuči konstrukcija izdelka, da se upoštevajo tehnološke zahteve po hitri in stabilni proizvodnji b) ob planiranju proizvodnje se poskuša dogovarjati o optimalni oz minimalno potrebni velikosti serije, poskuša se doseči kvalitetna priprava orodja in opreme, tako v časovnem kot tudi v kvalitetnem smislu c) analiza menjav, ki poteka v okviru projekta 20 ključev d) v okviru vzdrževanja potekajo preventivne aktivnosti, analiza zastojev in odprava kritičnih mest na stroju 2. ORGANIZACIJA DELA PREGUEDA IN PAKIRANJE KOT ZAČETKA NOTRANJE LOGISTIKE Projektno skupino sestavljajo: Bruno Surina (vodja projekta), Sabina Žlindra, Duška Čakič, Samo Špeglič, Iztok Cizej, Tomaž Žagar in Jožica Cerar. Njihovi zastavljeni cilje so sledeči: • zagotoviti maksimalno kakovost izdelkov • racionalizirati sistem in potek dela • skozi specializacijo del (ločevanje pregleda od pakiranja) povečevati učinkovitost dela in zmanjševati obremenjenost zaposlenih • zagotoviti ustreznejše pogoje dela • vključevanje storitvenih servisov (Sinet, Glascom, Študentski servis) zmanjšati potrebe po dodatnem zaposlovanju Takšna pa so njihova trenutna opažanja: V lastni ceni našega izdelka sta tudi postavki kontrola in pakiranje. Pri nekaterih razpisanih delovnih nalogih postavke kontrola sploh ne bi smeli zapisati, ker le-te ni bilo, ker se je samo pakiralo ali pa zlagalo na platoje in nato v Sinetu oz. Glascomu prepakiralo (vzrok: bolniški izostanki). Zato je postavka pakiranje v tem trenutku zelo visoka oz. previsoka. To postavko je treba zmanjšati, zmanjšati pa je treba tudi nepravilnosti, ki se dogajajo skozi nujen proces "papirologije", povečati pa pretok informacij, ki jih kronično primanjkuje, tako da prihaja do takšnih in drugačnih napak, ki so pa vse zelo drage. Projekt smo začeli z Harley L.D. a6 in servis Harley L.D. vendar smo zaradi trenutnega (bolniški izostanki) pomanjkanja delavcev v pregledu oz. kontroli morali le-te najeti v Sinetu in Glascomu. Z reorganizacijo kontrole in pakiranja je projekt uspel le delno, ker je naš cilj to isto delo opraviti z lastnimi zaposlenimi. Bolniški izostanki so velik problem v sektorju kontrole in treba bo veliko truda z vseh strani, da se ta problem reši, ker z zmanjšanjem bolniških izostankov naredimo tudi korak naprej k zastavljenim ciljem. S projektom bomo nadaljevali na različnih delovnih nalogah na prešah P7 in P3, kasneje bomo vključili tudi druge proizvodne zmogljivosti v Vitrumu. 3. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Team sestavljajo: vodja projekta -Mateja Koritnik ter mag. Marjan Polak, Albin Lavrič, Srečko Medvešek, Dean Žagar, Martina Kandolf, Sabina Žlindra Predvidevajo se sledeči cilji: • zmanjšanje količine odpadkov na izvoru • določitev pravil ravnanja, zbiranja in odstranjevanja odpadkov • izpolnjevanje zahtev direktive IPPC • podpora izvajanju metode 20 ključev (ključ lin 3) PROJEKTNE NALOGE -TIMSKO DELO • ustvariti urejeno, varno, in prijetno delovno okolje Izhodišča njihovega dela: • Osredotočenje na odpadke, katerih odstranjevanje nam predstavlja strošek (steklo, komunalni odpadki) in odpadke, ki ob urejenem zbiranju ne povzročajo stroškov, ampak so celo vir dohodka (papir, karton, folija, kovinski odpadki) • preureditev bunkerj a za smeti • za zbiranj e odpadkov sev naj večj i možni meri uporabi že obstoječa oprema (prazni sodi in vozički se popravijo, prebarvajo in označijo z napisi) Vrste odpadkov: a) odpadno steklo - predstavlja naj večji delež odpadkov količina odpadnega stekla se je v letošnjem letu že občutno zmanjšala zaradi vračanja opalnih črepinj v postopek priprave zmesi za F in H peč b) odpadni papir in karton -trenutno se zbirata pri stiskalnici (brusilnici), kjer se stisneta v bale, le-te pa potem odpeljejo na rampo VRS. Trenutno daje zbirališče vtis neurejenosti, zato bi bilo potrebno fizično ločiti folijo od papirja in kartona, vendar pa je po oceni projektne skupine obstoječi prostor za ustrezno preureditev premajhen c) folij a - se zbira tudi pri stiskalnici d) zamaščene krpe e) odpadna olja - zbiranje le-teh je že ustrezno urejeno - skladišče odpadnih olj f) kovinski odpadki - zbiranje urejeno in sicer s sprotnim odvozom z mesta nastanka v kontejner pri skladišču utekočinjenih naftnih plinov g) komunalni odpadki - centralno zbirališče kom.odpadkov v obstoječem bunkerju. Vendar pa je okolica bunkerja trenutno zelo neurejena, zato je potrebna preureditev. S projektom, ki ga je izdelala projektna skupina, so predstavljene le osnovne rešitve za odpadke, ki se jih pridela največ. Nerešen pa ostaja problem elektrolize oz. odstranjevanja kopeli, ki se pri tem postopku uporabljajo. Vendar pa je to specifičen problem, ki zahteva posebno obravnavo oz. razmislek o alternativni rešitvi, ki ekološko ne bi bila tako obremenjujoča. Skooordinirala Brigita Stopar Snroi