JUTRA
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Poštnina plačana v gotovtnf
Leto I. (VIII.), štev. 38	Maribor,	petek,	17.	junija	1927
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 V*l]a mesečno, prejeman » upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po lartfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4-
Sestava volilne vlade
Na novo imenovanih pet ministrov fe včerai priseglo — Prevzeli so že svo^e posle — Kakšna je volilna vlada v
definitivni sestavi
Nevesele slike izpred mariborske porote
Tri'e mladi obtoženci obsojeni — Usodne posledice pretepa — Neusmiljena zakonska mati — Požigalec iz pokvarjenosti in lahkomiselnosti
B e o g r a d, 17. Junija. Novoimenovani ministri so včeraj poločili prisego in danes že Prevzeli svoje posle. Volilna vlada je sedaj sestavljena takole:
ministrski predsednik in notranji minister: Velja Vukičevlč;
zunanji minister: dr. Vo3a Marinkovič;
minister za trgovino In industrijo: dr. Mehmed Spaho; vojni minister: general Stevan Hadžič; minister za Šume in rude: dr. Kosta Kumanudi;
minister za agrarno reformo: dr. Vlada Andrič;
minister za socijalno politiko: dr. Aleksa Miovič; prometni minister: Svetislav Popovič; minister za vere: Dragomir Obrado-vič;
prosvetni minister: dr. Ninko Perič; poštni minister: dr. Vlajko Kočič; minister za javna dela: dr. iHja Šu-menkovič; minister pravde: dr. Dušan Srbotič; minister za narodno zdravje: dr. Aleksa Savič;
minister za izenačenje zakonov: dr. Grga Andjelinovič;
I
Mariborska porota je razpravljala danes kar o treh obtožbah, ki pa so bile že v preiskavi toliko pojasnjene, da so bile vse tri razprave lahko končane do 13. ure. Porotni senat so tvorili ss. Vidovič kot predsednik, ss. Zemljič in okr. sodnik Kramer kot vo-tanta.
Prvi se je moral zagovarjati radi težke telesne poškodbe delavec Jožef K 1 e p iz Sternič. ki je bil že večkrat predkaznovan. Obtožnica mu zdaj očita, da je na pustni torek z ostrim kamnom tako močno udaril po glavi fanta Franca Ekerta, da mu je prebil lobanjo in je na levem očesu oslepel.
Obtoženec, ki ga zagovarja odvetnik Ravnikar, dočim zastopa obtožbo dr. Zorjan, je trdil pri današnji razpravi, da je bil tako zelo pijan, da se prav nič ne zaveda, kaj je počel z Ekertom. Na podlagi obtožnice, izpovedi prič in Klepovega zagovora je bilo predloženih porotnikom troje vprašanj, je li kriv obtoženec težke telesne poškodbe, je li bil med dejanjem popolnoma pijan in se je li namenoma vpijanil. Ker so porotniki soglasno potrdili prvo vprašanje in soglasno zanikali drugo, je porotni senat obsodil Klepa na tri leta težke ječe in na plačilo 10.000 Din poškodovanemu in bolniški blagajni.
Ob pol 10. je pričela razprava proti Angeli D o b r i n i. ki je obtožena detomora. Zagovarja jo odvetnik Ravnikar. državno pravdtiištvo zastopa dr. Jančič.
Obtožnica očita Dobrinovi, ki je stara šele 21 let in hči malega posestnika v Muti na Dravi, da je letos 12. aprila v Mariboru, kjer je služila, zadušila svojega nezakonskega novorojenčka. Dobrinova se je v preiskavi zagovarjala, da ni vedela, da je v drugem stanu in da je bila po porodu presenečena. Tako se je ustrašila, da je omedlela in ko se je zopet zavedla, je bil otrok že mrtev.
Kot priče so bile zaslišane štiri osebe: fant obtoženke in oče nezakonskega deteta, obtoženkina mati, njena mariborska gospodinja in še neka ženska. Iz njihovih izpovedi izhaja, da je Dobrinova vsekakor vedela, pri čem da je. Fant izjavlja odkrito, da je imel namen poročiti Angelo, četudi bi bila porodila. Na predsednikovo vprašanje, jo li misli vzeti sedaj, zmigne fant z rameni, pogleda v tla in ne da odgovora.
Obtoženka se skoz' in skoz zagovarja, da je bila s porodom iznenade-na in da je padla ob porodu v nezavest. Sodna izvedenca zdravnika izjavljata, da so se našli na vratu novorojenčka jasni sledovi peterih prstov roke. ki je umorila na svet do-šlcga živega otroka.
Porotniki so dobili dvoje vprašanj, je li obtoženka kriva detomora in je li storila to dejanje v nezavesti, porotniki so potrdili prvo in zanikali drugo vprašanje, nakar je bila Dobrina obsojena na tri leta težke ječe.
*
Kot tretji se je zagovarjal danes i 171ctni posestnikov sin Stanko N o-v a k >z Vdičan pri Ormožu Hlasom
obtožnice je 1. maja zažgal neko vt-ničarijo na Hardeku. Viničarija je zgorela do tal, ž njo pa vse orodje, krma in tri krave. Povzročil je s tem okrog 100.000 Din škode in to vse samo zato, ker mu viničar baje ni hotel vrniti 20 Din, ki mu jih je bil dolžan.
Obtoženi, ki ga zagovarja dr. Kie-ser, izpoveduje tudi pred poroto isto kakor pred preiskovalnim sodnikom ter trdi, da je bil kritično popoldne v Ljutomeru in da ne ve, kdo bi bil požigalec. Njegov zagovor pa je ovržen po izpovedbi pri razpravi osebno navzočega petletnega sinčka viničarja Stanka, ki je razločno videl, kako je obtoženi z vžigalicami zanetil listje pri viničariji, iz česar je nastal usode-polni požar. Porotniki so dobili dvoje glavnih vprašanj: je 11 obtoženec kriv požiga in je li kriv neke tatvine, katere je bil istočasno obtožen. Ker se je glasil pravorek porotnikov v obeh slučajih soglasno »da«, je prejel mladi malopridnež pet let težke ječe. Državni pravdnik je bil dr. Hojnik.
Današnje porotne razprave so bile zaključene že ob 13.15.
Grafična razstava v Mariboru
Naobrazbeni odsek mariborske podružnice »Saveza grafičkih radnika Jugoslavije« je priredil res lepo razstavo grafičnih izdelkov mariborskih tiskaren oziroma njenih nameščencev. Razstava je nameščena v dvorani Študijske knjižnice (kazina) in nudi izbran materijal iz vseh panog grafične umetnosti, ob enem je dokaz visoke stopnje, ki so jo dosegle naše tiskarne, in zmožnosti in okusa našega grafičnega delavstva. Zastopane so vse štiri mariborske tiskarne.
Razstava je bila včeraj dopoldne otvorjena brez vsake parade ob navzočnosti lepega števila članstva, lastnikov in ravnateljev tiskaren, zastopnikov občine, obrtniškega društva, novinarjev i. t. d. Po otvoritvenem nagovoru g. V o k a č a je tehnični vodja g. Strašnik podal pregled razvoja grafične obrti v Mariboru in mariborskemu okolišu in orisal namen in pomen razstave. V imenu ljubljanskih in zagrebških tovarišev je raz-stavljalce pozdravil in jim Čestital g. K o s e m iz Ljubljane.
Razstava je odprta vsak dan do nedelje. Njen obisk toplo priporočamo. Vstop je prost.
Pri kuhanju se je opeklo.
Davi je imela posestnica J. M. v Ma-renbergu pri kuhanju zajutrka težko nesrečo. Bila je tako neprevidna, da se je ožgala po životu precej nevarno, radi česar so jo morali odipeljati vi mariborsko bolnico.
Licitacija broda.
5. julija ob 12. se bo vršila pri sre*-kom poglavarstvu Maribor levi breg javna licitacija za prevažanje oseb čez Dravo pri Jelovcu- Pri sreskem pogla-I varstvu se dobe tudi vse podrobnejše 1 informacije.
Vse Je osredotočeno na volitve
Zopetni poskusi pomirjeni med radikali — Strah pred polomom stranke — Kombinaci e o sodelovanju raznih skupin
Beograd. 17. junija. Volilna mrzlica je že zajela vso politično javnost. Zanimanje je pred vsem osredotočeno na taktiko onih radikalov, ki v . vladi niso zastopani, torej pred vsem paši-čevcev in uzunovičevcev. Odločitev bo padla prihodnji teden, ker se v pon deljek popoldne sestane radikalni glavni odbor. Ta ima v smislu strankinih statutov glavno in odločilno besedo v vseh važnejših zadevah, zlasti tudi pri postavljanju kandidatur. Danes se je radi tega pojavila med radikali tendenca, da bi se poskušal doseči z vlado kompromis glede postavitve skupnih radikalnih kandidatur. Le ako se na ta način prepreči
Nenadna pot dr. Korošca v Sofiio
B e o g r a d, 17. junija. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je pos -dr. Korošec kljub razpisu volitev nenac no odpotoval v Sofijo. Zatrjuje se, cla je prišlo do potovanja v sporazumu z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem in da bo imel dr. Korošec v Sofiji važna posvetovanja z bolgarskimi politiki.
Ce o mesto pogorelo
Moskva, 17. junija- V južni Rusiji je docela pogorelo mesto Zitomir. Oblasti sumijo, da je bil požar zaneten od nasprotnikov boljševiškega režima. Skoda i® neiMnorna.
Po(?reganj znanstveni ekspediciji*
Ameriki so v velikih skrbeh v *i !’fn®t'v'0ni ekspediciji, ki sta od-? a™ preišče1a gornje Pokrajine ob Amaconskl Teki. 2C od božiča ni
?	Sa]ainikaVh	if' 80
^	’ A^ni ■m ,.v r°k° divjemu
plemenu Azajskih Indijancev to žive v
■tamkajšnjih pokrajinah in ’ niIT)ai0 drugim svetom še nikakih stikov.
Proces Grosavescu.
Prihodnji teden se začne na Dunaju kazenska razprava Proti Nol]y Orosave-scii, ki je iz ljubosumnosti ustrelila svojega moža, slovitega tenorista Qro. savescu. Za razpravo vlada na Dunaju, zlasti med ženskim svetom tako ogromno zanimanje, da se že zdaj vrše prave verižne kupčije za vstopnice, čeprav še bUa izdana nobena vstopnica.
popolno cepljenje radikalov, morejo upati na kolikor toliko povoljen uspeh, drugače pa radikali ne bodo ohranili niti polovico sedanjih poslanskih mest.
Poslanci, ki so se v minulih kritičnih dneh zbrali v Beogradu, se zdaj zopet razhajajo, da organizirajo in vodijo volilne priprave. Ali in kako bodo posamezne poMtiCnt*	e	pri
volitvah sodelovale. ni zna'io. Niti to še ni goto/o. ali se bo posrečilo doseči skupen nastop demokratov in muslimanov v Bosni. Pač pa se zatrjuje, da bo vlada nastonila z enotnimi listami v vseh hrvatskih in slovenskih volilnih okrožjih.
Ita!i?a in n~še volitve
R i m , 17- junija. Razpis skupščinskih volitev v Jugoslaviji je v Italiji splošno presenetil, ker vidijo v njem znak, da Jugoslavija situacije na Balkanu ne smatra za tako napeto kakor jo smatrajo v Italiji. Listi menijo, da je Jugoslavija dobila od velesil zagotovilo, da bo albanski konflikt rešen mirnim potom-
Revoluci a v Braziliji
Buenos Aires, 17. junija- V 5už-. P°'tra'1Tiah Brazilije je izbruhnila vojaška revolucija, ki pa go jo vladi zveste četo po ostrih bojih v krvi zadušile-
Predvojne avstrijske obveznice.
Finančna delegacija v Ljubljani objavlja z ozirom na vedno ]>ogosteje ji prihajajoča vprašanja lastnikov predvojnih avstro-ojrrskih obveznic, kdaj jih bo naša država zamenjala odnosno honorirata, sledeče: Generalna direkcija državnih duguva v Beogradu je pred kratkim v> konkretnm Primeru sporočila, da bodo ostale te obveznice tako dolgo v njenih tresorjih, da se bo rešilo vprašanje o prevzemu agend teh obveznic. Lastniki predvojnih avstro-ogrskih obveznic naj se torej glede prevzema njih obveznic po na-ši državi no obračajo za pojasnila n» delegacijo, dokler ne bo rešeno omenjeno vpr^-’*. koir jim delen,1o more d»*r	"Icretne-
sn
Cena 1 Din
Obrtniški krediti Narodne banke in naše obrtništvo
Likvidacija obrtniških kreditov pri Narodni banki — Težko oškodovanje našega obrtništva — Akcija obrtništva v mariborski oblasti
Maribor, 17- junija.
Nedavno s!o kratko registrirali vest, (la je Narodna banka dala svojim podružnicam naročilo, da morajo takoj začeti z likvidacijo obrtnih kreditov s tem, da se novi nc smejo več dovoljevati, že dovoljene kredite pa je v predpisanih rokih odplačati.
Vest, ki je za naše obrtništvo v mariborski oblasti prišla povsem nepričakovano, pomenja težek udarec za mnogoštevilni obrtniški stan v gmotnem in moralnem pogledu.
Gre tu za male obrtniške kredite do 5000 Din po izredno nizki obrestni meri. Podružnica Narodne banke v Mariboru, je s hvalevredno skrbnostjo skušala o-brtništvu iti čimbolj na roko in je tako ustrezala živi potrebi našega obrtniškega stanu, ki je važen činitelj v gospodarskem življenju naroda in največje važnosti za gospodarski napredek države. Obrtništvo je vočiglcd težki gospodarski krizi z največjim zadoščenjem pozdravilo sklep Narodne banke začetkom 1. 1925, ko je dovolila izdajanje o-brtniških kreditov. Poslovanje je voči-gled našega obrtništva bilo povsem redno in brez vsakoršnih težav.
Zato naše obrtništvo tem bolj bridko občuti seda.m! sklep vodstva Narodne banke, da se obrtniški krediti pri Narodni banki več ne dajejo. Prvič je še sploh vprašanje, kdaj bo začela podružnica državne obrtne banke v Ljubljani poslovati; drugič je z ozirom na zelo čuden način postopanja Pri volitvi podružničnega odbora v Ljubljani napram
Sestanki pos!. dr. Pivka
V soboto 11 .tm. zvečer se je vršil v Vuhredu lepo obiskan sestanek somišljenikov SDS. Vodil je sestanek ■predsednik kraj. organizacije SDS g. Kolšek iz Marenberga, narodni posl. dr. Pivko pa je v zanimivih izvajanjih podal sliko današnjega zunanjega in notranjega položaja. Zborovalci so njegovim izvajanjem živahno pritrdili. Sklenilo se je, da se v doglednem času ustanovi za občino Vuhred samostojna krajevna organizacija SDS.
V nedeljo 12- t. m. dopoldne je bil sestanek v Ribnici na Pohorju, zvečer pa občni zbor krajevne organizacije v Podvelki. aN obeh sestankih je podal poročilo posl. dr. Pivko.
V	Ribnici je ustanovil Pod predsedstvom posestnika bos. Turjaka pripravljalni odbor za ustanovitev nove strankine organizacije.
obrtnikom iz mariborske oblasti zaupanje v objektivnost podružnice glede dajanja kreditov v mariborsko oblast padlo; tretjič pa, državna obrtna banka ne bo mogla dajati kreditov po tako nizki obrestni meri, kakor jih je dajala Narodna banka. Baš to pa je za obrtništvo v današnjih težkih gospodarskih prilikah pomenilo veliko prednost.
Likvidacija obrtniških kreditov pri Narodni banki pomenja torej za naše obrtništvo in za celo naše gospodarstvo velik korak napTej.
Obrtništvo mariborske oblasti je prepričano, da bo potreba dajanja cenenih obrtniških kreditov s strani Narodne banke trajna in da jo mogoče spojiti delovanje Državne obrtne banke z dajanjem obrtniških kreditov pri Narodni banki. Iz tega razloga se je tudi s posebno akcijo svojih stanovskih organizacij pri Narodni banki zavzelo v tem smislu za svoje interese. Gre tu za interese najšibkejših v obrtniškem stanu, ki potrebujejo male kredite po čim najnižji obrestni meri, ker morajo gledati na vsako paro. Gotovo je pa tudi, da sredstva, ki jih bo dala Državna obrtna banka za naše kraje na razpolago, še dolgo ne bodo tako zadostna, da bi obrtništvo moglo brez škode pogrešati na-daljni obstoj obrtniških kreditov Pri Narodni banki.
To so nad vse stvarni razlogi, ki vodijo naše obrtništvo v njegovi akciji pri Narodni banki, da prekliče likvidacijo obrtniških kreditov. Verujemo v uvidevnost vodilnih oseb pri Narodni banki, da bodo te vseskozi utemeljene razloge vzeli resno in nujno v uvaževanje.
Nušičev „Svet“
Zopetna vprizoritev v Mariboru.
Zdi se, da so vendarle našli za. konec sezone privlačnejšo komedijo. Radi prelepega praznika zelo maloštevilno občinstvo se je pri sinočnji premijeri nenavadno zabavalo, saj ima komedija res polno zabavnih prizorov, čeravno vsebuje v jedru bridko resnico. Izmed Nu-šičevili komedij je »Svet« ena izmed red kih, ki so vzete iz »sveta« in niso navezane le na srbsko zemljo.
Uradniška fnmilija Porenta ima doraslo, 18-letno Nao. Skrbna mati misli, «da ji je treba privabiti ženinov, kar je mogoče edino, če se pomeša med svet, za katerega doslej niso marali. Treba je novega klobuka, novega Pohištva, obiskov ... Ali svet se je res odzval in se je začel mešati v njihovo rodbinsko življenje: Katra, ki je že 15 lot v službi, mora proč, tako tudi dolgoletni prijatelj Gašper; v hišo mora učitelj glasbe, a ne dokonča še svojega pouka, že mora radi namigavanj zopet oditi; končno pride še najhuje: svet začne šušljati o nezvestobi starih dveh. Že je na tem, da se familija razbije, a Prijatelj Gašper pride brez vabila še o pravem času in
Kino ApoSo Lia de Pulti
v njenem najlepSem filmu
¥ Imenu saria
kot žrtev troti nasilni!) oficirjev carske garde
Piedigrn: Krasna revija	4
pomiri rodbino, ki najde v starih razmerah zopet svojo srečo.
Celotna igra je bila prav posrečena. G. Grom iii ga Bukšekova kot oče in mati sta prišla radi sveta že v obup, gdč. Kovačičeva je dokazala zopet kako potrebna je našemu gledališču kot naivka, enako dobri sta bili ga Savinova kot njena sestrica in ga Zakrajškova kot intrigantka gospa Jeranova, kar se ge Židanovi ni tako posrečilo. Prav sijajno masko je imel in ustvaril docela nov tip glasbenega učitelja g. Kovič. Vabljeni in odslovljeni ženin je bil g. Pirnat, obe dekli Katra in Marjana sta bili gdč-Kraljeva in Udovičeva. Upamo, da bo ta komedija napolnila pri reprizah naše gledališče, kar komedija in predstava v: polni meri zaslužita.
Telcvo
Čeprav se v sredo večer ni obetalo ravno najboljše vreme, smo vendar -"^e- | raj imeli najlepši dan. Zato je bila tudi Telovska procesija iz stolnice prav pestra in slikovita- dasi je bila udeležba malo manjša, ker se je dijaštvo razšlo, mnogi meščani Pa so porabili lepi praznični dan za izlete v okolico. Procesije so se tudi letos udeležili predstavniki državnih in avtonomnih oblasti, med njimi prvič zastopnik oblastne samouprave, ter vojaštvo s številnim oficirskim zborom pod vodstvom brigadirja polk. Spasiča. Popoldne pa je pohitelo iz mesta vse, kar leze in gre, da je oživela vsa okolica, mestne ulice pa so bile ka-cor ziumrle. Tudi gostilne in kavarne so bile slabo obiskane, kinematografi ravno tako in samoumevno celo gledališče, čeprav je vprizorilo premijero res lepe in zabavne komedije »Svet«.
Kaznovani vlomilci.
Blizu Brna na Moravskem gradijo novo tovarno eteričnih olj. Deset ta-mošnjih delavcev se je dogovorilo, da vlomijo v neko zalogo in pokradejo steklenice z esencetm. Rečeno storjeno Odnesli so nameravano blago. Med steklenicami kisline pa je bila tudi posodica s pokvarjenim nitrovim bencolom-Kakor ostalo kislino, so tudi ta bencol zmešali delavci z vodo in ga popili. Vsa desetorica delavcev si je s tem seveda poškodovala Prebavila, dvojica njih pa je še istega dne podlegla zastrupljenju.
Preganjanje katoličanov v Mehiki.
Mohikanski škofi vzdržujejo v Rimu posebno pisarno, ki poroča te dni o novih Preganjanjih katoličanov v Mehiki Baje so v Tobucu pribili nekega mlado ga moža na križ in nato ustrelili, v Gu-dalajaru pa polili nekega duhovnika z bencinom in živega sežgali. V m e sin Mehiki so po istem poročilu ustrelili'17 duhovnikov.
Mariborski in dnevni drobiš
Gledališki repertoar
Petek, 17. Zaprto.
Sobota, 18. »Svet« A in C- Kupom Nedelja, 19. »Scampolo«. Kuponi. Zadnjikrat.
Pondeljek, 20. Zaprto.
Torek, 21. »Pri belem konjičku«. C Kuponi. Zadnjikrat.
Prireditev »Jadranske Straže"
Nepričakovano velik je bil odziv na vabilo naše agilne »Jadranske Straže«. Okrog 3000 ljudi se je udeležilo njene zabavne prireditve v parku kadetnice, ki za velike prireditve res tako pri-i-Avor, prostor, kakor ga nima nobeno drugo mesto v državi. Bila je to res prava narodna zabava, ki je enkrat združila prebivalstvo brez razlike na starost, stan in politiko. Navzoči so bili veliki župan dr- Schaubach, predsednik oblastne skupščine dr. Leskovar, brigadir polkovnik Spasič, podžupan dr. Lipold, predsednik sodišča dr. Žiher itd. Aranžerji so izpolnili svojo obljubo in poskrbeli, da je bil program tako pester, da je res prišel vsak na svoj račun. Nastopili so združeni mariborski pevci in zapeli par še vedno učinkujočih in umestnih nacijonalnili bodrilnih pesmi, nastopila je odlična vrsta Sokola in izvajala težke vaje na drogu, nastopila naposled dva oddelka vojaštva in s svojimi prostimi vajami in petjem vzbudila prav© viharje oduševljenja in odobravanja. — Za zabavo in smeh je skrbela cela serija institucij, za želodec pa nešteti šotori, v katerih so naše prijazne dame nudile najrazličnejša solidna in — tudi to je treba priznalno omeniti — cenena okrep čila. Igrale so tri ali celo štiri godbe, telovadnica je bila prirejena za plesišče.
Udeleženci so se razhajali še le pozno v lepi poletni noči- Bili so zadovoljni in zpdovolini so z uspehom gotovo tudi prireditelji.
Centralnemu odboru »Jadranske Straže« je bila z včerajšnje prireditve poslana naslednja pozdravna brzojavka; »Celokupen narod brčz razlike na strankarsko pripadnost, vero in jezik, zbran na prvi in največji Prireditvi J. S. v Mariboru na najsevernejši točki naše kraljevine, navdušeno manifestira za naše Primorje in morje, za junaško mornarico in vojsko, s katero trdno stojimo za naše morje in neosvobojene brate.«
Smrtna kosa.
Včeraj je ob 12- v Prešernovi ulici 29. preminul gosp. Viktor Urban, mestni stražnik v pokoju in hišni posestnik. Pogreb pokojnika se bo vršil v soboto ol> Pol 4- popoldne. — Davi je ob 8. preminula v Splošni bolnici ga Marija J n r-ši č, soproga viničarja. Pogreb pokojnice bo v nedeljo ob 4. N. v m. P-!
Jutri, v soboto ob 20. uri v restavraciji Emeršič, Aleksandrova c- 18 virtni koncert. Igra vojaška godba.	337
Razstavkialni odbor Slov. obrtniškega društva v Mariboru obvešča vse razstavi j alee, da morajo svoje razstavljene predmete prevzeti na razstavnem prostoru v pondeljek dne 20. junija 1927 dopoldne. Nagrade, diplome in priznanice se bodo razdelile teden dni pozneje. Kjer in ob kateri uri bo pravočasno razglašeno v časopisih. — Odbor.
Nobena nalezljiva bolezen
na mestnem ozemlju ni bila javljena mestnemu fizikatu v tednu od 8.—14. L m.
Obrtniška razstava pomočnikov in vajencev je odprta le še do nedelje. Opozarjamo občinstvo na njo in ji Priporočamo obisk. Podprlo bo žnjim naš, Po napredku stremeči obrtni naraščaj, videlo pa tudi samo nmogo lepega ih zanimivega.
Štajerska klet-Z ozirom na naše poročilo o ruvanju med policijo in prevročimi pijančki, nas naproša g. Oset, lastnik »Štajerske kleti«, da ugotovimo sledeče: »V soboto je bilo v kleti res nad 100 gostov, večinoma delavskega stanu- Ves večer pa je bilo vse mirno in ni bilo nikakega povoda za intervencijo policije. Policijska ura je bila kakor navadno, napovedana četrt ure poprej- Šele takrat je začel neki invalid razgrajati, nakar ga je hotel stražnik odvesti, a se je vrgel na tla, da mu je moral pTiti na pomoč še drugi stražnik. Vsi drugi dogodki, o katerih ste poročali, so se odigrali na ulici, men da šele pred Policijskimi zapori samimi-« Policijska kronika.
Od srede na četrtek je bila izvržena samo ena aretacija, vloženih pa je bilo 11 prijav. Aretirani sta bdi dve osebi, prijav radi najrazličnejših prestopkov pa je bilo vloženih 26.
Ponesrečil se Je 8letni šolarček v Strossmayerjevi ulici. Med tekom se je zapletel z nogami in padel tako nesrečno, da je s čelom priletel na rob hodnika ter se nevarno ranil. Tri centimetre široko rano so mu na reševalni postaji obvezali in ga izročili v domačo oskrbo.
Sodček piva je hotel ukrasti na včerajšnji veselici Jadranske straže v kadetnici brezposelni delavec Franc C. s tovariši. Bil pa je pri tatvini od nekega vojaka opažen in prijavljen policiji, ki je storilca tnkoi aretirala in oddala najpreje v vojaški zapor, nato pa v policijske zapore. Moral se bo zagovarjati pred sodiščem.
Ali je to dovoljeno?
Pišejo nam: Zaradi suhega vremena se gnojnica ne sme voziti na travnike, ker je nevarna rastlinstvu. V Tvikelno-vih greznicah se ie_ je raditega nabralo že toliko, da ne znajo, kam ž njo. Namesto pa, da jo zapeljejo v Dravo ali v kak potok, jo mirno pustijo teči po cestnem jarku Tomšičeve ulice proti mestu, da osmraja celo okolico. V nedeljo več®1" je bil ta smrad tako močan, da nihče ni smel odpreti svojih oken- Sopara pa taka, da človek ni vedel, kam se naj skrije. Prosimo magistrat, da odcedi potrebno; PTi tej vročini gotovo ni higiieni-čno, če moramo ves čas vdihavati tako okuženo ozračje.
Velika kavarna.
Danes v petek in v Pondeljek elitn! koncert s kabaretnimi točkami, Klub pa-lais de danse: na programu novi šla-gerji.	329
Planinski večer nocoj v petek na vrtu kolodvorske restavracije.
Dalmacija dežela solnca.
Jadranska straža, podružnica v riboru, predvaja že od 9. t. m. po n^1 oblasti film »Dalmacija dežela solnca« ki jo izredno bogat na prvovrstnih P°" krajinskih posnetkih. Včeraj bi g» 'T0' rali predvajati tudi na prireditvi v ka' detnici, kar pa so je radi tehničnih ra*' logov opustilo. Film sc bo predvftial 4*. t. m. v Grajskem kinu.
Sokol v Murski Soboti.
V	nedeljo 19- t. m- vsi v Morsko boto na sokolsko prireditev, združeno a javno telovadbo in ljudsko veselico. Nastopil bo tudi naš prvak Leo - "^eU. Odhodi vlakov iz Maribor*1	. ’
15-42, iz Murske Soboto 5.55, 4.8 m 17 47. Za člane je polovična vožnja do-ivoliena.
Obupan? ljudi©
Naraščajoče število samomorov — Stari m novi vsrokš — Na prvem mestu stojita brezposelnost in iz n;e szviraioča beda — Gospodarska in socijalna kriza ter manjjša vrednost življenja
Samomori iz nesrečne ljubezni, ki
Je bogastvo sr«.ia*
mu ,ie lahko dosegljiva. Kupi naj si, dokler .ie čas, srečko- Mnogo jih je, ki su) potom drž. razreda, loterije postali .čez noč bogataši. Tudi vam je odprta ta pot. Srečko za marib- oblast dobite pri upravi »VECERNIKA« na Aleksandrovi cesti 13.
Samomorilna epidemija Po civiliziranem svetu noče in noče ponehati, ampak se celo vedno,bolj širi in je zajela že tudi naše pokrajine. Samomor je bil pred vojno izjemen dogodek, ki Je razburil in vznemiril vso okolico. Danes je že sko-ro vsakdajen in ne vzbudi dosti več pozor nosti kakor naravna smrt. V statistiki samomorov se vrste vsi sloji, ki tvorijo današnjo družbo; v njej sta si enakovredna oba spola in ne dela izjeme nobena starost. To je ravno najbolj žalostno, da so strahotno rnnože tudi samomori mladine in da pada starostna meja vedno bolj navzdol- Saj se dogajajo že slučaji, ko si prikrajša ali ;-i poskuša prikrajšati življenje celo komaj desetleten dečko, še ljudski šoli obvezna deklica.
Socijologi in drugi, ki proučujejo naše življenske razmere, se umevno skrbno ba':jO z zagonetke« množečih so samomorov. Rešiti je ne morejo. Ni dvoma, da je glavna krivda na daiašhji vsesplošni krizi, gospodarski in socijalni. Borba za obstanek, za golo preživljanje je tako huda in brezobzirna, da prejšnje generacije niso Poznale enake- — Pošast brezposelnosti, ki grozi s px£l-' noni tudi poštenemu in delavnemu človeka. zahteva razmeroma največ žrtev. Vsaka druga notica o samomoru se glasi: »brezposelni N. N-«
In ta motiv je človeško tudi najbolj umljiv. Zdrav in čvrst moški, zdrava in čvrsta ženska bi rada delala. Napenjata vsa moči, iščeta noč in dan, se ponižujeta, samo da bi dobila delo, pošteno delo, s katerim bi si pošteno zaslužila skromnega kruha. A ves napor je zaman in ni upanja, da bi bilo bolje. V želodcu že par dni ni bilo toplega, včasi niti ne kruha, krasti nočeta. Kdo bo vrgel kamen na onega, ki si v takem položaju vzame življenje-
A tudi onim, ki imajo delo in službo, se največkrat ne godi bolje. Zaslužek je tako majhen, da ne zadostuje niti za prehrano uslužbenca in delavca samega, kaj še le za njegovo rodbino. Ako pride še bolezen ali kaka druga nesreča, je lahko čaša trpljenja kmalu prepolna in obupanec jo vrže stran s tem, da zavrže tudi svoje življenje.
Nova metoda oživljenja
Znano je, da jo mogoče pri raznih nesrečah često na videz že mrtvega človeka zopet obuditi in nato tudi ohraniti pri življenju. Navadno se to zgodi z u-metnim dihanjem. Roke ponesrečenca je treba, dvigniti nad glavo m jih nato zopet pritisniti ob Prsa, pri čemer začnejo pljuča vdihavati in izdihavati z,aK- — Zdravniki rabijo še druge metode, kipa temelje vse na principu umetnega lha-nja.
Korak dalje je šel dunajski zdravnik dr. Eisenmenger, ki poroča o svojih poskusih in uspehih v.zadnji številki »Kh* nische Wochenschnft«. Izpopolnil je dihalni aparat, ki ga rabijo pri ponesrečencih, na ta način, da 110 le povzroči u-metno dihanje, ampak spravi tudi ^ kr1 zopet v obtok. Pri poskusih na mrtvih duplih je dosegel, da je dobil obraz modrikasto barvo in da so začele rane vnovič krvaveti.
Fjr. Bisenmenger je prepričan, da so mu o posrečilo njegov izum še boli sPo-polniti in doseči, da se bo v že brez-ziv jenskem tniplu	obnovil	popoln
to krv*. . asno ,ie, da i)0 fa jzum za človeštvo ogromnega P(Hnena ker bo
gnJfan mogoče oživiti k življenju marsikoga, ki se ne utopil.	o1)66il	a!i
drugače ponesrečil in Pri katerem je treba zdaj 1® prečesto konstatirati, da jo »vsaka pomoč že prepozna«.
Sladkosti učiteljskega stanu.
»Kaj Pa l>o postal vaš sin?«
»Učitelj.«
»Ima veselje do otrok?«
»Toga no vem; vsekakor pa ima veselje do počitnic. *
iz
pravzaprav niso v skladu z današnjim materialističnim pojmovanjem življenja, pridejo vendar v statistiki no svojem š+evilu takoj za samomori iz bede. Tudi oni pa so v tesni zvezi z današnjim življenskim bojem- Le redko se usmrti radi nesrečne ljubezni, kdor živi v dobrih gospodarskih razmerah- Če je še tako hudo, si že najde utehe in pozabljenja, ker ima življenje zanj še vedno dosti lepega in mikavnega. Drugače pa je a dekletom ali s fantom, ki živita bedno, ki si ne moreta privoščiti nikakega razvedrila. Za nju pomeni uničena ljubezen tudi uničeno življenje in v obupu le prečesto samovoljno prestrižeta svojo živ-ljensko nit.
Samomore radi neozdravljive bolezni, radi gospodarskega mina, radi v nepremišljenosti izvršenega zločina je poznala že tudi predvojna doba. Pomnožili so sc le, kolikor se je radi vojne pač poslabšalo splošno zdravstveno stanje človeštva, kolikor je po vojni naraslo število špekulantov in kolikor so današnje razmere bolj zapeljive za nepremi šljena dejanja- Med nami jih je razmeroma malo-
Ni dvoma, da zadene velika krivica na naraščajočem številu obupancev tudi spremenjeno pojmovanje o vrednosti človeškega življenja. Med vojno je umiralo na milijone ljudi na smrt nam je po stala nekam tlomača; izgubila jg oni skrivnostni strah, s katerim je bila obdana poprej. In človeško življenje je izgubilo na svoji vrednosti, zato je toliko več takih, ki ga vržejo od sebe.
S plošno človeškega in z našega narodnega stališč^ je samomor gotovo veliko zlo. Dolžnost je vseh, ki morejo vplivati na prebivalstvo, da mu vlivajo večjo odporno silo, več poguma in več upanja- Dolžnost države pa je. da vstvari pogoje za zboljšanje živlienskih razmer-Kadar bodo imeli vsi, ki hočejo delati, priliko ?a delo ;r za s' užek in radar bo ta zaslužek omogočal pošteno, dasi skromno preživljanje, potem in še le po tem bo pojenjala tudi samomorilna epidemija.
Heugnodne poslledioe
ženitve
V	mestecu Manuden na Angleškem imajo še okrog 40 let istega duhovnika, evangelskega pastorja. Pred 4 mesci mu je umrla žena, ki je bila v mestecu zelo priljubljena, ker -ie med službo božjo vedno igrala na orgije. Zato je med verniki silno završalo, ko se je zvedelo, da se hoče pastor, čePrav je star že 65 let, drugič poročiti. In ko je pastor kljub odporu res privedel na dom novo ženo, so meščani priredili proti njemu prave demonstracije. Pastor je poklical na pomoč policijo in demonstracije so prene-f’i. pa l>xišel pastor prihodnjo nedeljo v cerkev, tii bilo v njej žive duše. In drugo nedeljo in. na praznik zopet ne; verniki so začeli štraikatj in pastorju pač ne bo preostalo drugega, kakor da se Preseli kam drugam.
Nove univerzitetne afere na Madžarskem,
Še vedno ni zaključena preiskava o ogromni aferi pri dobavljanju potrebščin 7.R' budimpeštansko univerzo in že potročajp listi o enakem škandalu na univerzi Stefana Tisze v Debreczinu. — Ekonomat univerze jo bil domenjen s celo vrsto dobaviteljev mesa in premogu, ki so na debelo podkupovali uradnike ter s tem izključno prejemali naročila za dobavo potrebščin univerzi. Ti tiči so oškodovali državo za več sto milijonov. Podkupljenim uradnikom so predlagali žo delj časa fakture, na katerih jo bil naveden dva do trikrat večji znesek ceno dobavljenega blaga. Aretirali so žo intendanta Arpada Ferenyi-ja, kateremu pa slede v kratkem drugi u-1‘adniki«
te
Spori
Lindberghov robec
V	Parizu živi že par let ameriški novinar, ki je bil Lindberghov sošolec in sta še sedaj prijatelja. Po Lindberghovem prihodu v Pariz so govorili v neki družbi o entuzijazmu Parižanov in Parižank, ki so na letališču jurišali zgodovinsko prekoocansko letalo in porezali žnjega, vse kar je bilo iz platna in usnja.
»Vi, ki ste Lindberghov prijatelj, ste si gotovo tudi preskrbeli kak tak spominček,« je zagostolela mlada, sanjava Parižanka v novinarja.
»O, jaz imam še več in boljše. Lindbergh sam mi ie dal svoj robec, ki ga je imel na Poletu pri sebi.« In izvlekel je iz žepa zmečkan robec in ga pokaza1- družbi-
»Prosim, lepo prosim, dajte mi ga čisto majhen košček« se je vnovič pdli-zovala Parižanka, za njo pa so .ponavljali isto prošnjo vsi, ki so bili v družbi.
»Dobro,« je pristal novinar po kratkem obotavljanju- »Dam vam kos robčka, a ne zastonj- Dajte mi po 100 frankov za košček. Izkupiček bomo odstopili rodbinam Nungesserja in Colija.«
S škarjami je razrezal novinar robec na 50 delov in v par minutah vse prodal. Drugi dan je izročil 5000 frankov Nungesserievemu fondu, sam pa si kupi] nov robec. Razrezal in razprodal je bil namreč svojega, ki sc ga Lindbergh ni nikdar niti dotaknil.
Nenavadni požigalec.
Nedavno tega je imel posestnik Schonfeld blizu Griinaua v Nemčiji strahovito nesrečo. Pogorel mu je do tal hlev in kozolec. Kdo je zanetil osen j? Gospodinja je zapustila za trenutek kuhinjo, kjer je pripravljala obed. To je opazil domači kužek prežeč na dvorišču. Skočil je v kuhinjo in se spravil na štedilnik, da poišče kaj za pod zob. Tu pa je prišel v svoji pasji pfimeti preblizu ognja in sl vžgal kožušček. Ščene je cvileč steklo v kozolec in povzročilo tam požar, ki je upepelil cel kozolec in bližnji hlev.
Samomor zakoncev radi neznosne bede.
Na periferiji Dunaja sta živela v: strahovitem pomanjkanju 691etni Filip Noe in njegova 58lo(na žena Adela. Ker jima jo skopnelo zadnjo upanje na možnost človeku primerne eksistence, sta v svoji visoki starosti sklenila storili nasilen konec svojih življenj. Včeraj zjutraj so ju našli v spalni sobi rrirtva. Zastrupila sta se s svetilnim plinom. Starčka sta pustila na mizi v stanovanju nekaj poslovilnih pisem, s katerimi sporočata svetu vzroke svojega tajanja. V smrt ju je pognala beda.
iTO-ssiaioiiilS!
Nogomet
MARIBOR. Včeraj popoldne se je n-J. igrišču SD Rapida vršila nogometna tekma med prvima moštvoma Rapida in Merkurja. Končala je z zasluženo zmago Rapida 10:3 (6:1); Rapid je nastopil tudi z nekaterimi rezervami- Predtekmo sta odigrali rezervi obeh moštev, in je tudi končala z zmago RaPidove vt razmerju 6:3 (3:1); Rapidov naraščaj pa je porazil Merkurjevega s 7:3 (3:1).
M. o. LNP (službeno). Dosedanji naslov se razveljavlja, ter je dopise odslej pošiljati na naslov Radovan Šepec, Grajski trg 2. V nedeljo 19. t. m. popoldne je službujoči odbornik g. Pukl.
Iz sodniške sekcije ZNS. Nedeljsko tekmo Maribor-Priffiorje, ki se vrši ob '5. popoldne, sodi g. Nemec.
Hazena
MARIBOR: Rapid:Merkur 11:3 (8:0). Rapridova družina je bila v prvem polčasu v veliki premoči. Dobro lovi in podaja žoge, najboljša pa je njena obramba- Družini Merkurja se pozna, da je začetniška. Treba ji je še mnogo, mnogo treninga v vsakem oziru. Kaže Pa ambicijo in ne izgublja poguma, zato se lahko še prav lepo razvije. V prvem polčasu je bil njen napad nemogoč, obramba slaba in je za šilo odgovarjala le halfska vrsta, ki Pa sta jo tvorili dve članici Maribora. V drugem polčasu je vstopila še tretja Mariborčanka in v preurejeni postavi je bila Merkurjeva družina zdaj enakovreden nasprotnik, kar 9e je pokazalo tudi v rezultatu.
ČAKOVEC: Včerajšnja propagandna hazenska tekma med družinama SK Maribora in SK Mure je končala z nezasluženo visoko zmagoMure 17:11, čeprav ata bili v igri obe družini enakovredni. Prt Muri je zopet briljirala vratarica, ki ji gre glavna zasluga na zmagi; tudi napad Mure je kombinatorno nadkrilje^al Mariborčanke, čeprav so te igrale znatno bolje kakor proti Iliriji Najboljša igralka med Mariborčankami je bila leva napadalka, dočim sta bili krilki slabi in obramba nesigurna. Sodil je g- Peterka, ki je na škodo Mariborske družine mar-sikako napako spregledal. — Po tekmi, ki ji je Prisostvovalo veliko število občinstva, se je viršil propagadni obhod po mestu, nato pa na igrišču animirana ljudska veselica,
•
Lahkoatletski miting v Ptuju. VčeraS se je vršil v Ptuju lahkoatletski miting, katerega so se poleg domačih atletov u-deležili tudi atleti Rapida iz Maribora in Ilirije iz Ljubljane- Doseženi so bili u-godni rezultati in .ie balanca prireditvi! jako zadovoljiva.
Trije novi damski rekordi. V Hamburgu so bili povodom velikih damskih' lahkoatletskih prireditev doseženi trije novi svetovni rekordi. V teku na 200 m je Angležinja Edvvards zmagala v času 25.4 sekunde, v teku preko zaprek na 80 m Pa Berličanka Btedorf v času 12.3 sek. V mestu kopja je postavila novi rekord atletinja Hargus iz Liibecka s (37-58 m).
Teniški turnir Maribor:Ptul V nedeljo ob 8- dopoldne prične medklubski teniški turnir med Mariborom in Ptujem. Velik napredek ptujskega kluba je zanimanje *n. »belo« prireditev znatno povečal, kajti pričakovati je ostrega boja, katerega izid je docela dvomljiv.
lSietna morska iz pohote.
Predvčerajšnjem smo poročali o Procesu proti Katici Hagedoru, ki je v Duisburgu umorila dva otroka. Obsojena je bila radi hudodelstva proti nravnosti na šest mesecev ječe in radi dvojnega uboja na deset let ječe. Skupno so ji odmolili kazen nato na osem let ječey
E. O. Brat:
ligrablfenl mlllionl
Roman amdk-Iškega Jugoslovena. 38
Tako ji je razlagal Jack resnico, — Polly ga je poslušala le z očmi, s srcem —, razumela pa ni ničesar. Preveč je bila razburjena, preveč neverjetne so bile njegove trditve, da bi mu mogla verjeti. Vendar pa je bila nepopisno srečna. Pustila je, da jo je objemal, poljubljal in sama mu je hrepeneče ovila ročice okoli vratu ter mu šepetala:
»Kako te ljubim, Jack! Kako sem trepetala zate, o Bog! A zdaj te imam zopet in vse je pozabljeno!«
»Torej se ne misliš ločiti od mene ter se poročiti z drugim?« jo je vprašal smeje ter jo božal po licih, zamaknjen v njene oči.
»O, nikdar, nikdar!« je vzkipela Polly. »Kako moreš misliti!«
»Pa kako sta dospela semkaj? Zakaj potuješ z Doddom?«
Zdaj mu je razložila Polly svoje doživljaje v Doddovi družbi, in Jack se je izborno zabaval.
?No, no, dovolj si se napotovala, zlatka moja .. vrni se zdaj naravnost domov! Pusti Dodda, naj sopiha sam za menoj ... ne ujame me nikoli . . . Samo malo si še ogledam svet ... vedno sem rad potoval ter spoznaval nove kraje, nova ljudstva ... Veš, če prevzamem kdaj vodstvo tvrdke Bell & Hegan, mi bodo izkušnje z mojega beganja preko sveta prav gotovo koristile, in troški se mi povrnejo z dvesto odstotki! Marsikaj zvem. česar v Chicagu ni zvedel nihče razen mene ... In midva postaneva, če bog da in sreča junaška, še trikrat bogatejša, kot je tvoj striček. Samo vrni se zdaj k njemu. Najlepše ga pozdravi ... nič ga naj ne skrbi zame!... Po denar pa mu že brzojavim ...«
Sedela sta na širokem divanu, kramljala, si gledala oči v oči, se drug drugemu nasmihala, loveča se vsak hip za roke in se poljubljajoča in objemajoča ... Naenkrat sta umolknila, si nema padla v naročje ter bila nepopisno srečna ...
Uro nato se je zbudila Polly na divanu . . . soba je bila prazna! Le na mizi je našla pet mark in listič z besedami:
»Ljubica sladka! Hvala Ti! Osrečila si me nepopisno! Vrni se k stričku takoj! Doddu ne izdaj
ničesar! Prav ničesar!!! Tisoč in tisoč poljubov! Tvoj zvesti Jack.
Priloženih 5 Mk. plačaj za mojo sobo!
Do svidenja v Chicagu!«
Polly je zajokala in obupana omahovala v sobo št. 24. Ondi je legla takoj v postelj, si položila Jackov listič pod blazino in razmišljala Jacko-vo čudno pripovedovanje ....
Tam ob kavarnskem paviljonu na terasi ob Alstri je zaman čakal kriminalni uradnik, ki ga je naročil Dodd. Nikogar ni bilo blizu, toda uradnik se ni upal ganiti, da bi česa ne izgrešil . ..
Jack je bil medtem že pri majčici Hansenovi. Odtrgal si je brado ter se preoblekel v sivo obleko. Le gamaše in slamnik je odložil ter pokril siv, trd klobuk.
Vrnil se je bil Židane volje iz hotela. »Majči-ca, kupčija se mi vendar imenitno obnese!« se je pohvalil. »Vsaj pravkar sem imel veliko srečo!« In stisnil ji je v roko lepo napitnino.
Nato se je odpeljal s cestno železnico na al-tonski kolodvor ter si vzel vozni listek do Berlina.
—	Ko se je vrnil Dodd v hotel k Polly, je zvedel, da sploh ni odšla na določeno mesto. Zelo se je začudil, potem pa raztogotil. Toda Polly ga ni pustila k sebi. češ da je bolna in da leži v postelji. Naročila pa mu je. naj jo počaka zvečer spodaj v re-stavrantu.
Besen jo je dočakal. Ko pa mu je povedala, da je prišel Jack v hotel v kapitanski uniformi in da je bila v njegovi sobi celo uro. je pobledel.
»In kaj je povedal?« je vprašal z naporom.
»Prepričal me je, da ni blazen, da ni tat in da nima milijonov!« je odvrnila Polly s porednim nasmehom.
»Vidite: to je jasen dokaz njegove blaznosti!« je vzkipel Dodd. »A kaj je še povedal?«
»Da sem jaz boljši detektiv, kot vi. mister: jaz sem vodila gonjo za njim tako spretno, da ste vi govorili ž njim. in sem jaz prekramliala kar celo in prav zanimivo urico! Odslej nadalje pa sprejmite le zopet vi vodstvo! Zanj bo to vsekakor varneje!«
Dodd ni bil rad razžaljen. Toda PoIly je bila nocoj tako lepa in tako dobre volje, da se je še sam razživel in se končno smejal lastni detektivski smoli ter njeni ljubeznivi šegavosti, ki gotovo ni bila> brez globljega povoda.
XVI.
V Strenovem pr! stricu.
Najlepše popoldansko solnce je še sijalo, kd je koračil Jack Bellič-Bell po ulicah Strenovega, meseca na Odri v Šleziji.
Odkar je kot obupan študent utekel svojim gimnazijskim mučiteljem — profesorjem filistrom
—	v Hamburg, ni bil več v tem mestecu, kjer je preživel svoja najlepša, a toli grdo zastrupljena leta.
V Berlinu si je kupil v starini modro priprosto obleko ter je. prodal sivo s sivim trdim klobukom vred. Namesto košulje je nosil temnovišnjev swe-ater. Na glavo pa je nataknil črno čepico s senčnikom. Tako je bil podoben inteligentnemu delavcu ali potujočemu agentu. Roke v hlačnih žepih, čepico pomaknjeno na zatilnik, cigareto v levem kotu ust, obraz do golega obrit, tako je korakal po Strenovem, ki ga ni videl že toliko let.
Same znane hiše, same znane ulice z znanimi trgovskimi in obrtniškimi imeni. Malo novih je bilo med njimi.
Hitro je bil na glavnem trgu poleg starega rotovža. Na pročelju mestni grb: sv. Peter in Pavel na trdnjavskem stolpu. Vsak dan je tekal tod mimo, grede iz šole in v šolo. Še vedno je posedala po razdrapanem tlaku in po strešnih žlebovih jata belih in sivih golobov. Vse kot nekdaj!
In tu je čepela še vedno stara branjevka, ki so ji dijaki nadeli priimek »die dicke Mutter Knolle«, ker je bila okrogla kakor velika velika mesena kepa.
Mati Kepa ni tekom petnajstih let, odkar je jni videl, prav nič shujšala, usta je imela še vedno široka, jezik oster in namazan, srce pa mehko kot sirovo maslo.
Ustavil se je ter jo smeje ogledoval. Kolikokrat jo je dražil, opeharil za par češpelj ali hrušk, kolikokrat se je ž njo pričkal cele pol ure zaradi dveh pfenigov, a se vselej ločil od nje kot njen najboljši prijatelj! Bog ve. Če bi ga spoznala? In stopil je bližje ter poskusil: »Bog daj dober dan, majka Kepa!«
»Bog daj. Bog daj!« je odgovorila ter si zapičila stebraste roke v ogromne boke. »Odkod, odkod?«
»Naravnost iz Kitajske.«
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglasi
Mali oglati, M rtužljo v | dovaln* in •oeljalft« naman* obiinttra: *»«k» b»»«d» 30 p, najmanj« xnaa»k Din S*—
Žanltva, dopisovanja in ogla« •J trgovakaga aH rakiamnaga ■nafiaja: vaaka baaada 60 p, Mjmtnjil znatak Din 10'—
4 gospodje
predvsem tehničarji it Beograda, n vzamejo v času od 15. junija do 1. septembra na stanovanje v Stolni ulici. Naslov pove u-prava .Večernlka*	315
Denarnico
g uradnimi dokumenti In denar-
!em sem zgubi dne 16 VI. od I do '/,9- ure pil sv. Bollenku Polteni najditelj se naproia. da nemudoma odda denarnico z do kamentl (denar si naj obdrži) pri upravi .Večernlka* ali pa naslovniku Anton Šega, Maribor. KoroSčeva ul. 7.	335
Soba
veliki, elegantno opremljena, z dvema posteljama, elektr. lučjo in izborno hrano se odda za 800 Din mesečno eventuelno tudi bret hrane. Naslov pove uprava .Večernika*.	384
Zgubil sem
16. i m. srebrno tula uro * dvojnim pokrovom na tanki siebrni veriZici s pasom vred. PoSten najditelj aaj Isto odda v upravi .Večernika*.	no
Sobo
• posebnim vhodom za enega •II dva gospoda ali gospodični oddam. Tomličeva ul 8.	33)
Lepo stanovanje
v sredini mesta, 2 sobi* In kuhinja ter pritikline, popolnoma opremljeno, nezaičiteno, se takoj odda. Najemnina zelo nizka. Pogoj, da se odkupi pohištvo. Cenj. ponudbe na upravo .Večernika* na značko J. N. S. Ma-ilbor*.	3IS
Gonilne jermene u žage, mline, mlatilnice itd. priporoča IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova cesta 13. 220
Kupim manjšo trgovsko hišo
v Mariboru. Izplačam v gotovini. Natančnejia pojasnila da brivnica .Franko*, Zagreb, Illca 110.
Strojna pletarna
v Mariboru, lepo uiejena in dobro vpeljena, se radi diužinskih razmer ugodno pioda Cenj.ponudbe na upravo .Večernika* n* značko J. N. Š. Maribor* SIS
Kovčki in potne torb;ce
vseh vrst In velikosti najceneje pri IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova cesta 13.	221
Odda se mesečna soba
s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo Marijina ul. 10/11. 836
/reike
XIV. kola Državne razredne loterije se dobijo vsak dan
v uprav! nVečemlka"
Aleksandrova cesta 13
Henrik Sicnkicwicz:
in n
Poveit iz davnih let.
Iz poljščin« prevel dr. Rudolf Mote. Ilustracije Olivove.
Brel. Din 80*—, vezan v pol-platno Din 94'—, cela platao Din 104*—.
* 1* DoM se f kniigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Preieruora «1. 64. Nasproti glava« p«ite.
Najboljše pecivo
ter vsakovrstne kekse in prepečence pripoioča pekama Josip Čebokli. Mariboi, Glavni trg w.
^6 kupuje
t ^ pri ^	I. Trpin-u
M aribor, Glavni trs it. 17
*	obleke, perilo, svilo i. t d.
ker ima res dobro in poceni
561
*5tT
Vsaka uvidevna sospa,
ki hoče uvesti v gospodinjstvo praktične iznajdbe, li naj nabavi
električni aparat za snažen j e poda
za pol dneva Din 30'—. «H 24 ur0 D*n ^
Električni prahožer (Staubsauger)
za pol dneva Din 40‘—, ali za uro Din 10’—
S postrežbo, na uro Din &•■— več. —• Na željo se uporaba aparatov razkaže vsakomur brezplačno. —
PiSIte ali telefonirajte na
Ivo Kočevar, Maribor, Cankarjeva ul. 14, TeL 401.
Istotam se dobi tudi čist amer. tekoč prvovrsten vosek.
Klišeje
uaeh vrat, črtne in autotipije, izdeluje po predloženih risbah, pero-plsih ali slikah za nauaden llsfc ali za fineJSo Izvedbo u eni ali ueč baruah točno po naročilu in v najKrajSem času
JUGOGRAF1KA
tlskouna in založna dr. z o. z.
LJUBtJANA
Su. Petra nasip
23
Izdaja Konzorcij »Jutrat v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela, v Mariboru.