Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. IB.
Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Bokopisi so ne vračajo.
Inserati:
ŠoBtatopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje bo popust.
Ljubljanski
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nede)j in praznikov <>!» 5. uri zvečer.
Velja
V Ljubljani v petek, 6. junija 1884.
za I^jubljano
v upravništvu:
za celo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za jedon mesoc 86 kr.
Štev. 81.
Tečaj I.
V	Ljubljani 5. junija.
Včerajšnja „Laib. Ztg.“ prinesla je zanimiv članek o »reformi občinskega reda“.
V	tem spisu poudarja pisatelj potrebo, da se izroči poslovanje, katero so imele do sedaj male občine, nečemu »avtonomnemu organu višje vrste, namreč skupnim občinam" (Sammt-gemeinden). Priznati moramo, da nam ideja g. pisatelja ni povsem jasna. Ako ima namreč njegova „skupna občina" biti organ višje vrste, potem nastane vprašanje, komu nasproti bode taka občina višji organ, to je, komu bode nadredna, in kedo bode temu organu
—	morebiti kot organ nižje vrste — podreden. Mi bi se morali s svojega stališča in gledč na razmere kranjske izreči zoper tako nadredbo, oziroma podredbo, namreč zoper osnovo necega srednjega Člana ali neke srednje inštance med občinami nižje vrste in deželnim odborom; zamogli bi samo priporočevati, da se razdeli sedanje, malim občinam odkazano veliko področje med male in velike občine, in sicer tako, da bi vsaka kategorija teh občin glede odmerjenega ji področja bila samostojna ali avtonomna in ne od druge odvisna ali ji nadredna; da bi vsaka teh dveh kategorij bila gledč naravnega področja podredna le deželnemu odboru, velike občine pa gledč prenešenega področja podredne politični oblasti.
To stališče smo mi vedno zastopali v člankih, koje smo priobčevali v štev. 2, 3, 4, 5 6, in 7 „Ljublj. Lista0 o organizaciji občin. Gledč na razmere in potrebe kranjskih občin smo še dandanes istega mnenja.
Volilni izgredi na Madjarskem.
Nismo pedanti v volilnih zadevah, in če se pri kaki volitvi energično izražajo simpatije in antipatije nasprotujočih si strank v več ali menj hrupnih prizorih , to še nikakor ne razdraži naših živcev ter nam nikakor ne moti duševnega ravnotežja. Glavna stvar je vender le, da se narod zanima za volitev, da ne tiči
Listek.
Tobak.
III. Statistična Študija.
(Konec.)
Koliko se v Avstriji in njenih posameznih pokrajinah na leto poproda tobaka in njegovih različnih druzih izdelkov? Tobaka za kaj o se je v letu 1882 razprodalo 23 921686 kilogr. za 27 903 558 gld.; kilogram tedaj po 1 gld. 17 kr. Vsak Avstrijec je tedaj pokadil 1 07 kilogramov tobaka za 1 gld. 25 kr. Razmere so si ostale v zadnjih desetih letih precej jednake. Kadi se od leta do leta draže; kilogram tobaka za kajo stal je leta 1873 le 97 kr., leta 1882 je stal pa uže 1 gld. 17 kr. Zato se pa tudi od leta do leta več zakadi, 1. 1882 na osebo 1 gld. 25 kr., leta 1873 le
1	gld. 13 kr., akoravno se od leta do leta manj pokadi, sedaj le po 1-07 kilogramov,
1.	1873 pa še 115 kilogr.
doma za pečjo, mesto da bi stopil na volišče ter volil onega kandidata, kateri se mu vidi najbolj primeren važni nalogi. Dižavna korist zahteva najobilnejšo udeležbo pri vsakem volilnem aktu, in apatija, zaspanost volilcev je mnogo nevarnejše znamenje nezdravega javnega gibanja, nego nekoliko krika pri volitvi, nekoliko pobitih steklenic, morda celo nekoliko opraskanih glav.
S tega stališča se nismo nikoli razsrdili nad neredi, kateri se pripetijo večjidel pri angleških volitvah. Le smejali smo se, srčno smejali, ako ljubeznjiv pripovedovalec kot Charles Dickens s svojim živim humorjem slika tragikomične prizore volilnih činov politično najzrelejšega evropejskega naroda. In tedaj tudi Madjarom nismo mogli posebno zameriti, da vroča njih kri vzkipi pri volitvi, da popularna zgovornost kandidatov, navdušenje za stranko, še bolj pa krepko ogersko vino pro-uzroči nemire in tepeže, kateri se sicer ne vjemajo po polnem z nazori strogega policista
o	javnem redu , pač pa s pristnim narodnim življenjem madjarskim.
Ali nobena stvar se ne sme pretirati! Kar se sedaj čuje o volilnem gibanji na Madjarskem, nas je prestrašilo; vesti, ki nam prihajajo z volišč, katera so postala bojišča v pravem pomenu besede, ne spominajo več na one klasične volilne prizore, kakor jih Moric Jo k ay z genijalnim peresom popisuje v svojih slikovitih romanih, marveč to je barbarstvo, ki na dan hodi iz svojega groba, to je negacija vsakega političnega gibanja, smrtni udarec javnemu življenju. Kajti iz vseh pokrajin je slišati o volilnih bojih, povsod teče kri, in kar se piše iz Kološa, kjer je nahujskana druhal s kamenjem obsipala vozove liberalne stranke ter več ali menj težko ranila nad 6 0 o s ob, kar se poroča o izredih v Gyergyo-Alfalu, kjer je osem mrtvih in okolo 30 težko ranjenih,
—	to je dokaz prave demoralizacije med narodom, to se ne da več opravičevati ali zagovarjati z živahnim temperamentom Arpadovih potomcev!
In pomisliti je treba, da se je volilno gibanje stoprav pričelo na Ogerskem, da je
Kje v Avstriji se kadi najdražji tobak in kje se ga pokadi največ? Najdražji je tobak v Bukovini, namreč po 1 gld. 76 kr. kilogr., v Galiciji po 1 gld. 66 kr., na Primorskem po 1 gld. 56 kr., v Nižji Avstriji po 1 gld. 31 kr., v Zgornji Avstriji po 1 gld. 8 kr., na Štajerskem po 1 gld. 7 kr., pri nas in v Šle-ziji po 1 gld. 6 kr., na Moravskem po 1 gld. 5 kr., na Češkem, Koroškem in Solnograškem po 1 gld. 4 kr., v Dalmaciji po 93 kr., na Tirolskem po 77 kr.
Največ tobaka se pokadi na leto primeroma na Solnograškem, namreč po 2 02 kilogramov na osebo, po 185 na Zgornjem Avstrijskem, po 1-78 na Tirolskem, po 1-51 na Koroškem, po	132	na Nižjeavstrijskem	in
Štajerskem, po 131 na Češkem, po 1-20 v Šleziji, po ri3	na	Kranjskem, po	111	na
Moravskem, po	0 94	na Primorskem,	po 0	80
v Bukovini, po	0 64	v Dalmaciji, po	0 49	v
Galiciji.
Največ se na tobaku zakadi na Solnograškem, namreč letnih 2 gld. 11 kr. na osebo,
vse to le predglasje k pravi volilni borbi, katera postaje tem srditejša, čim bolj se bliža odločilni čas. Znano je, da so ogerske volitve najdražje, dražje celo nego angleške. Preračunih so, da vsaka splošna volitev na Ogerskem stane deželo okolo 4x/2 milijonov gld.; ako se pa kmalu ne zater6 ti neredi, bode denarnim žrtvam treba prištevati še število ubitih volilcev, objavljali se bodo imeniki usmrtenih in ranjenih kakor po bitkah v redni vojski — in sleherna volilna doba veljala bode ogerski državi, in v prvi vrsti madjarskemu plemenu, toliko izgub, kakor osvojenje kake sovražne provincije.
Težko pa je, silno težko, tolmačiti si uzroke, ki so v svojih posledicah rodili volilne izgrede na Madjarskem. Prazno je, trditi z nekaterimi dunajskimi listi, da so ljudske množice zbegane po besedah natolčnicah političnih strank, katerih razumeti niso mogli. Istina je sicer, da ima ogerski parlament baš sedaj rešiti mnogo težavnih zadev, da zlasti agrarno vprašanje svojo senco, svojo odsebno tenjo vrže tudi na krono sv. Štepana, ter da
o	globokih teh problemih priprosti volilec ničesar ne razume, — ali gorjača in cestno kamenje ne bode pomagalo okornemu umovanju, in razklati si črepinjo, razbutiti si čeljusti je vsekako čuden argument, kateri se ne nahaja v navadni logiki. Poudarjati treba, da Oger-ska, oziroma narod madjarski od časov velikega svojega kralja Matija Korvina nikdar ni bil v ugodnejšem položaji nego dandanes. Po našem mnenji prouzročili so tedaj žalostne prikazni na madjarskih voliščih le brezvestni hujskači skrajne stranke s svojim obrekovanjem, z osobnimi napadi in psovkami. Neredi so buknili le tam, kjer je kandidat tako zvane »nezavisne* stranke nasproti stal vladnemu tekmecu. Proti vsemu pa, kar je v zvezi s Tiszovo vlado, izdali so gaslo, da je kupljeno, vsak vladi prijazni poslanec — dejali so — da je narodni izdajica, da hoče za ostudni denar ali za častna dostojanstva prodati narod in domovino. S takimi sredstvi se je v madjarskem narodu spodkopavalo zaupanje v svoje zastopnike, s takimi ovadbami
na Zgornjeavstrijskem po 2 gld., na Nižje-Avstrijskem po 1 gld. 73 kr., na Koroškem po 1 gld. 56 kr., na Primorskem po 1 gld. 48 kr., na Štajerskem po 1 gld. 42 kr., v Bukovini po 1 gld. 41 kr., na Tirolskem po
1 gld. 38 kr., na Češkem po 1 gld. 36 kr., v Sleziji po 1 gld. 26 kr., pri nas po 1 gld.
20	kr., na Moravskem po 1 gld. 17 kr., v Galiciji po 82 kr., v Dalmaciji po 60 kr.
Kje se prodajajo najdražje smodke,* kje se jih največ pokadi in kje se na njih največ zakadi? V Avstriji sploh so smodke po
2 gld. 77 kr. kilo. Po tej ceni se ravnajo menj ali več vse dežele, le Nižjeavstrijska in Galicija kažeta posebno razliko, v prvej so po 3 gld. 61 kr., v tej pa le po 1 gld. 88kr. Fineje in draže kvalitete se tedaj najpogostejše kade na Nižjeavstrijskem, oziroma na Dunaji, najredkejše pa v Galiciji. Pri nas pride kilo smodk na 2 gld. 54 kr. ter smo v tem oziru od 14 mest na devetem mestu.
* Naslednje številke veljajo ob jednem tudi o cigaretah.
vzbudili so se vsi nezdravi nagibi človeškega srca, in ko je bil narod enkrat zbegan — bila je naravna posledica to, kar se je pripetilo v Kološu in Gyergyo-Alfalu ter se bode skoraj gotovo ponavljalo povsod tam, kjer ima skrajna levica zadostno število svojih pristašev.
Žalostne te prikazni, dasi čisto madjarske na prvi pogled, vender niso omejene le na ogersko ozemlje. Med hrvatskimi brati nahaja se stranka, katera ima frapantno sličnost z ogerskimi „neodvisnjaki“, stranka prava, Štarčevičevi junači; ona se poslužuje istih sredstev kakor ogerska skrajna levica, in kmalu se bode ponašala z jednacimi uspehi. V živem spominu nam je oni sramotni dogodjaj, ko sta bila lansko leto dva poslanca, pristaša narodne, vladi prijazne stranke, napadana v zagrebških ulicah, obsuta z jajci, surovo zasmehovana od neomikane in omikane druhali. In mesto, da bi vse hrvatsko časopisje jednoglasno obsodilo zdivjanost zapeljane množice, našli so se celo listi, ki so proslavljali ta čin navadnega pobalinstva ter se rogali poškodovanima poslancema. Rudečica nas je oblila, ko smo čitali celo v nekem slovenskem listu „dovtip", da so jajca „zadnji čas cenejša postala" na zagrebškem trgu. Od jajc pa, s kojimi se razodeva poulična politična modrost, do cestnega kamenja ni daleč, in poslednji materijal ima celo to prednost, da je mnogo bolj kup ter se nahaja povsod, koder se pobalinu zljubi, pobirati ga.
In pri nas, v treznih, mirnih Slovencih? Tudi pri nas imamo skrajno stranko, dasi omejeno le na pičlo število gostobesednih vrto-glavcev, zastopano celo v našem novinarstvu, dasi le z jednim glasilom, z jednim tednikom. Njena taktika je v marsikaterem oziru podobna taktiki ogerske skrajne levice; tudi ona zapušča polje stvarne polemike ter se raje umakne v zaraščeno goščevje kosmatih osobnostij. Od tod napada vse one narodnjake, kateri so po svojem najboljšem prepričanji tega mnenja, da se za narodno stvar in za gmotne koristi slovenstva lehko več doseže v soglasji s sedanjo vlado nego v nasprotji; neoziraje se na preteklost, na narodne in slovstvene zasluge teh mož očitajo jim naši „radikalci" kruhoborstvo in podlo sebičnost, pitajo jih z janičari in opričniki, predbacivajo jim izdajalstvo in od-padništvo, obsujajo jih, ne sicer še z jajci niti s cestnim kamenjem, pač pa z vsemi priimki, katere je izumilo in vestno nabiralo novejše slovensko jezikoslovje. Ali se gospodom v istini niti ne sanja o prepadu, proti kateremu tirajo narod slovenski ? ali ne ved6, da je ista taktika osobnega grdenja in sumničenja na Madjar-skem rodila žalostne izgrede, s kojimi se ogerski volilci sedaj sramotijo pred svetom? da je ni bolj pogubonosne duševne bolezni za narod nego ona plaha nezaupnost, s kojo so mu dušo napolnili neplemeniti obrekovalci? Ali ne pomislijo, da je izgubljeno ljudstvo, katero v odločilnem trenotku povsod
Največ smodk se pokadi na leto na Nižje-Avstrijskem, namreč po 148 na osebo; po 82 na Solnograškem, po 72 na Primorskem, po 70 na Češkem, po 68 v Šleziji, po 64 na Koroškem, po 60 na Štajerskem, po 54 na Moravskem, po 40 na Tirolskem, po 38 pri nas, po 25 v Dalmaciji, po 19 v Galiciji, le po 3 v Bukovini; v Avstriji sploh se pokadi po 57 smodk na leto in osebo.
Največ, letnih 5 gld. 33 kr., na osebo, se zakadi na smodkah in cigaretah na Nižjeav-strijskem; 1 gld. 83 kr. na Primorskem, 1 gld. 78 kr. na Solnograškem, 1 gl. 71 kr. v Šleziji, 1 gld. 66 kr. na Češkem, po 1 gld. 63 kr. na Štajerskem, po 1 gld. 49 kr. na Zgornjeav-strijskem, po 1 gld. 43 kr. na Moravskem, po 1 gld. 37 na Koroškem, po 1 gld 14 kr. na Tirolskem, po 94 kr. pri nas, po 59 kr. v Dalmaciji , po 36 kr. v Galiciji, le po 10 kr. v Bukovini. V Avstriji sploh se izda letnih 1 gl. 57 kr. na osebo za smodke.
Kako slednjič stoji v teh treh ozirih s tobakom za noslanje?
Primeroma največ tobaka, letnih 320 gra-
vidi le izdajice, kupljene kruhoborce, narodne Efialte?
Časi, kadar smo bili prisiljeni, polemi-zovati s svojimi protivniki v narodnem taboru, zdelo se nam je, da gospoda spava pri belem dnevu z odprtimi očmi. Naj se vzdramijo, ogledajo naj si ostudne prizore na Madjarskem, paznim očesom naj motrijo, kar se pripravlja onstran Kolpe in potem — fiat applicatio!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor znano, sklenil je koroški deželni zbor v svoji zadnji sesiji reformo volilnega reda za deželni zbor; vsled te reforme imeli bodo vsi oni, ki le pet goldinarjev davka plačujejo, volilno pravico. Koroški uradni list javlja, da je omenjena volilna reforma dobila cesarsko sankcijo.
Volitve za deželni zbor štajerski vršile se bodo v kmetskih občinah dne 15., v mestih, trgih in kupčijskih zbornicah dnč 17., a v velikem posestvu dnč 19. julija.
Na Moravskem sklenila je češka narodna stranka postaviti kandidate za deželni zbor ne samo — kakor do zdaj — v kmetskih občinah in po manjih mestih, nego tudi v Brnu in Olomucu in sploh povsod, kjer po zadnjem ljudskem brojenji češka stranka obstoji kot celota. Agitacija je na obeh straneh zelo živahna.
Javili smo uže, da se je hrvatski sabor predvčerajšnjem s kraljevim reskriptom odprl. V kraljevem reskriptu izraža se nada, da bode sabor razpravljal zmerno in mirno, kakor se to spodobi pri resnem in patrijotič-nem delovanji. — Poročila iz Zagreba vele, da se je dosegla popolna sloga med članovi narodne stranke; vsled tega ostane Krestič tudi v prihodnje predsednik zboru. Tudi z banom doseglo se je sporazumljenje. Vsled tega se je nadati vspešnega delovanja sabora.
Tuje dežele.
Knezu Bismarcku priredila se je na binkoštni ponedeljek mačja muzika in optima forma. Prilično število delavcev zbralo se je bilo v Friedrichsruhu, kjer Bismarck sedaj biva, in pred stanovanjem kancelarjevim pričeli so vpiti in žvižgati ter razgrajati, tako da je morala žandarmerija posredovati. Delavci se na povelje žandarjev niso hoteli raziti, zatorej so slednji prijeli kolovodje ter jih odpeljali v zapor. Prišlo je vsled tega do krvavega sukoba. Še le ko je knez Bismarck poslal svoje sluge žandarjem na pomoč, razpršile so se trume delavcev.
Polkovnik Scott Monsriev, angleški državni podtajnik v egiptovskem ministerstvu za javne posle, predložil je ministerskemu sovetu noto, v kateri dokazuje, kako potrebno je osvoboditi kanale in reke v Egiptu carinske dače. Stanje dežele probuja opravičeno bojazen. Gospodarski
mov na osebo, se ponoslja na Primorskem, 300 gramov na Tirolskem, 130 na Češkem, po 90 na Nižjeavstrijskem in Solnograškem, po 80 v Galiciji, po 70 na Zgornjeavstrijskem, po 60 na Koroškem, po 40 pri nas, na Štajerskem in Moravskem, po 30 v Šleziji in Dalmaciji, po 20 v Bukovini, v Avstriji sploh pa 100 gramov.
Zanosljalo se je primeroma največ, letnih 50 kr. na osebo, na Primorskem, 46 kr. na Tirolskem, 26 kr. na Češkem, 21 na Nižje-Avstrijskem, 19 na Solnograškem, 16 na Zgornjeavstrijskem, 11 v Galiciji, 10 na Koroškem, 9 na Moravskem, po 8 na Štajerskem in Kranjskem, po 6 v Šleziji, po 5 v Dalmaciji, po 3 v Bukovini, po 18 kr. v Avstriji sploh.
Najdraže vrste tobaka za noslanje so se prodajale na Moravskem, kilogram po 2 gld. 46 kr., po 2 gld. 44 kr. na Nižjeavstrijskem, po 2 gld. 23 kr. v Šleziji, po 2 gld. 12 kr. na Zgornjeavstrijskem, po 2 gld. 4 kr. na Češkem, po 1 gld 98 kr. na Štajerskem, po
1	gl. 95 kr. na Solnograškem, po 1 gl. 77 kr. pri nas, po 1 gld. 69 kr. na Koroškem, po
proizvodi imajo za polovico, dš, tudi za dve tretjini manjšo ceno, nego-li pred dvemi leti. Vsled kolere in goveje kuge osiromašil je narod ter ni v stanju nositi težko breme raznih davkov. Trgovina je zanemarjena. Tako se poroja nezadovoljstvo — stanje, ki je o vsaki dobi žalostno, ali še žalostnejše in nevarnejše je sedaj, ko se zmagoviti puntarji z vsakim dnem bližajo deželni meji.
Angleška vojna uprava ne veruje mnogo optimističnemu zatrjevanju, da se je zboljšal položaj v Sudanu, posebno pa v srednji nilski dolini, katera se razprostira od Asuana do Kartuma. Zaključilo se je namreč, da se imajo znatno pomnožiti posadke v Vadihalfi, Korosku in Dongoli. V to svrho se uže odpošiljajo egiptovske čete v omenjena mesta.
Dopisi.
Iz Dolenjskega 4. junija. (Izv. dop.) (O učiteljskih plačah). Z nekim zadoste-njem opazili smo učitelji, da se v najnovejšem času slovensko časopisje bavi z vprašanjem, ali so učiteljske plače na Kranjskem primerne važni nalogi ljudske šole ter dejanskim potrebam tudi najskromnejšega učitelja. Vzbudila se je vsled tega med nami nada, da se bode vsaj nekoliko storilo v tem oziru; saj ne more nikdo tajiti, da s sedanjimi plačami skoraj ni mogoče izhajati!
Plače kranjskega učiteljstva sigurno nikogar ne mikajo, da bi vse svoje duševne žile napel v dosego bornih 400 gld. na leto. Na Štajerskem so zadnje plače 600 in 550 gld., katere uživa skoro sleherni učitelj v zadnjem zakotji na kmetih. Na Kranjskem imajo take plače samo nadučitelji na čvetero-, tri- in dvo-razrednicah, dočim mora pri priliki ®/4 kranjskega učiteljstva uživati 500, 450 in 400 gld. plače; stari, pri šolstvu osiveli in onemogli učitelji uživajo na Kranjskem take plače, kakor na Štajerskem komaj iz učiteljišča prišli začasni podučitelji. Nečem zagovarjati na tem mestu, da bi se kranjskemu učiteljstvu po deželnem zboru plače povišale, ker bi to javeljni deželni zbor z ozirom na slabe denarne razmere kranjske dežele storil; a v svoje začudenje moram izreči, da lani deželni zbor učiteljem na jednorazrednicah ni uslišal ma-lostne prošnje, da bi tudi jim naklonil male opravilne doklade. Ako dobč šolski voditelji dvorazrednic za svoja voditeljska opravila 50 gld. na leto, bilo bi pač pravično, da se da voditeljem jednorazrednic vsaj polovica tega zneska, saj še v sosedni Koroški dobivajo učitelji te vrste po 30 gld.
Morebiti bode pa letos sl. deželni zbor vslišal drugo prošnjo, katera je nekoliko uže v obstoječi postavi z 9. marc. 1879 utemeljena. Zadeva namreč učiteljske starostno-službene doklade ali petletnice. Te iznašajo namreč za vse ljudske učitelje na deželi samo po 40 gld., dočim uživajo na Štajerskem vsigdar 10 °/0 od svoje plače, to je po 55 gld., po 60, 70, 80
1 gl. 60 kr. v Dalmaciji, po 1 gl. 55 kr. na Primorskem in Tirolskem, po 1 gld. 34 kr. v Galiciji in Bukovini, po 1 gld. 81 kr. v Avstriji sploh.
Splošno se je prodalo v vseh avstrijskih zalogah 1. 1882 1129*5 milijonov domačih in 2-2 milijonov inozemskih smodk, 120-4 milijonov cigaret, 21 899 metričnih stotov tobaka za noslanje in 238 559 metričnih stotov tobaka za kajo.
V tako zvanih špecijalitetnih zalogah se je prodalo istega leta 12 3 milijonov domačih,
2 3 milijona inozemskih smodk, ravno toliko cigaret, 6 metričnih stotov tobaka za noslanje in 657 metričnih stotov tobaka za kajo.
Vseh	tobakov	in izdelkov iz tobaka brez
ozira na	vrsto	se	je	prodalo v Avstriji leta
1882 po l-43 kilo na osebo, za 3 gold., tedaj kilo po 2	gold.	10	kr.,	na Kranjskem pa 1-34
kilo za 2	gold.	22	kr.,	tedaj kilo po 1 gold.
65 kr.
V celi Avstriji se je stržilo za to stroko brez odštetih troškov 66939 201 gold., na Kranjskem pa 1072 327 gold.; menj kot pri
in (v Gradci) po 90 gld. — Tudi na Kranjskem so po omenjeni postavi razdeljene učiteljske plače v kategorije po 400, 450, 500 in 600 gld. in bi enako morale biti tudi petletnice preračunjene. Toda postava se je razlagala do zdaj za učitelje v jako pesimističnem smislu. Nadejamo se, da se bodo v kratkem za učitelje ugodnejše razlagale. — Vsaj učitelji zaslužijo tistih drobnih krajcarjev poboljška na leto! Pomislimo le, koliko otrok pride na Kranjskem na enega samega učitelja, namreč povprek 128 od vseh za šolo sposobnih otrok. V nekaterih okrajih je to število neizmerno veliko, n. pr. v ljubljanski okolici pripada na 1 razred ali na 1 učitelja 167 otrok, v novomeškem okraji 164, v krškem 151, v črnomaljskem 150, v kočevskem 149, v kranjskem 121 in še najnižje število ni majhno, namreč 96 v postojinskem okraji. Pomislimo na dalje, kakošno težavno nalogo ima učitelj na jednorazrednic&h, kjer je navadna plača samo 400 ali 450 gld.
Ker ima preveliko otrok, ki so tudi precej oddaljeni od doma, zato ima razdeljen ves svoj razred na dve skupščini, in vsako skupščino še na dva oddelka. Kdo li ume, kako težavno je poučevanje toliko oddelkov! Uradnik n. pr. bi le tedaj nekoliko to umel, ako bi se mu velevalo, da ima s dvema, tremi ali štirimi strankami obravnavati ob istem času. Navzlic temu naši učitelji v obče svojo dolžnost storč v šoli, in tudi zunaj šole svoje domovinske dolžnosti ne zanemarjajo. Kranjski učitelji n. pr. uže 24 let vzdržujejo dobro ure-dovan in za silo tudi materijalno podpirani šolski časopis („Učiteljski Tovariš"), obdržč na svojih ramenah „Slovensko učiteljsko društvo", sodelujejo pri razširjevanji mnogovrstnih naših časopisov in domačih knjig, n. pr. „ Vrtca", ndružbe sv. Mohora“ itd. Vsaj kjer grč za kako domovinsko stvar, kjer grč za narodno delovanje, za provzbujenje našega naroda, pri katerem naj omikanci posredujejo, imenuje se poleg duhovnika večjidel tudi učitelj, ki ima tudi veliko zaslugo pri razširjanji in ukrepljenji naše domovinske, narodne zavesti.
Zatorej se pa nadejamo, da se bodo tudi najodličnejši narodni zastopniki nanj zopet enkrat ozrli. Kranjski deželni zbor se je spomnil svojih učiteljev samo leta 1873, dočim je štajerski svojim učiteljem plače dvakrat zboljšal, 1. 1869 in 1. 1874. Sicer kranjski učitelji ne prosijo povišanja plač, marveč le določnega, ugodnega tolmačenja postave od 1. 1879 v zadevi petletnic.	I.
Razne vesti.
—	(Draga kupa vode.) Neva jo v Petrogradu od novembra do aprila popolnoma zamrz-njona. Ko so jamo po navadi koncom aprila tajati, 80 pričetek tajanja iz bližnjega forta po strelu naznani. Ob enom obstoji uže od nokdaj običaj, da zajme poveljnik forta kupo stajane vodo tor je
nas le še na Koroškem, v Bukovini, Solno-graškem in Dalmaciji.
Prestaja le še spregovoriti o čistem dobičku, kojega ima država vsako leto od samo-tržja s tobakom. Najboljše se nam pokaže, če primerjamo letne dohodke z letnimi troški v zadnjih 10. letih:
Leto	Dohodki
1873	61373189
1874	59239016
1875	59246 782
1876	59040170
1877	59 039 752
1878	58595223
1879	59921898
1880	62844005
1881	65176 731
1882	69282 321
TroSki
27 894 777
25854 342 23907 606 22572292 22012169 21922341
21	126 685 20985138 23588115 23851639
Dobiček znaša tedaj krog 40 milijonov goldinarjev m se je v zadnjih letih še nekoliko zvišal.
E. Lah.
Dobiček
33478412 33 381674 35339176 37067878 37027 583 36672882 38 795213 41858 867 41588616 45430 682
nese najpoprej caru piti. Ko jo car izprazne, jo mora napolniti s cekini kot darilo straži. Ker so je pa vtihotapila zloraba, da so jeli poveljniki prinašati od leta do leta večje kupe, da bi dobivali tudi večja darila, je določil umrli car Aleksander II. v omenjeni namen svoto 10 000 rubljev, brez ozira na velikost kupe.
—	(Slučaj.) Slučajno igrajo časih v zgodovini nekatere številke za kako dinastijo jako usode-polno ulogo. Tako je tudi usodepolna številka 88 za Stuarte. L. 1488 je zgubil Jakob Stuart večjo bitvo; 1. 1688 so pahnili z prestola Jakoba n. Stuarta in konci 1. 1788 jo izumrl možki rod Stuartov.
Domače stvari.
— (Grški kralj) je sinoči o polunoči s kurirnim vlakom potoval skozi Ljubljano na Dunaj. Spremljevala sta ga dva sina.
— (Resnicoljubje in možata dostojnost), to sta glavni lastnosti, s kojimi se diči radikalni naš tednik in njegov protagonist, slavno-znani „ Slovanov" sotrudnik — r! Kako rahlo je potipal v včerajšnjem uvodnem članku g. Stritarju na ramo ter mu z ljubkim glasom dajal nasvete, kako se treba vesti, „kedar hoče človek postati šolski nadzornik ali pa direktor na tem ali onem slovenskem gimnaziji!" Zares, briljantno bodočnost obeta dunajskemu profesorju, zamenjati službico na dolgočasnem Dunaji ter preseliti se kot gimnazijski ravnatelj y Kranj ali v Novo Mesto! Debelo bode gledal prof. Stritar, ako iz lista, kateri mu je preiskal srce in obisti, izve najskrivnejše svoje namere, o katerih dosihmal gotovo niti živi duši ni črhnil besedice. — Menj milosten in radodaren je gospod—r. z vladnim komisarjem g. vit. S c Inv ar z o m. Da bi ga prav plastično naslikal „Slovanovemu“ občinstvu, opi-sujo ga z epitheti: „g. Šukljoja znani volilni oproda, ki Cuje na nemško ime, ali k nam ga je poslala zelena Bosna", ter mu spodtika besede, koje je bajo govoril pri občnem zboru kranjske hranilnice. Odlični novinar je tudi v tem slučaji tako natančno in vestno poučen, kakor navadno, kajti, če bi se količkaj bil potrudil, izvodel bi lehko, da je vlado pri tem shodu zastopal ne g. vit. Schwarz, tomvoč c. kr. računski nadsvžtnik g. Staudacher, ki je bil baš tako malo v Bosni kakor pri letošnji volitvi v
II.	volilnom razredu. Sicer se pa v celem članku razodeva tako temeljito znanje šolskih zakonov, da moramo lo živo grajati slavnega mestnega zastopa šolski odsek, kateri ni izročil načelništva naj-kompetentnejšemu poznavalcu šolskih razmer in postav, „Slovanovomu“ tausondsassa"! Tudi „Šuklje-Stritarjev politični katekizem", kateri so izdaje za „vladni denar" (čujte in radujte se g. lastnik!), mu preseda. Žalibog, nimamo upanja, da bode uredniško osobje „Slovanovo" tako kmalu od vlado dobilo nalog, sestavljati političnim otro čajem prepotrebni „politični katekizem". Morda so pa bodejo gospodje do tedaj lotili drugo naloge, ki bodo sigurno še veliko bolj ugajala specifičnim njih talentom, slovenskemu narodu namreč preskrbeti drugo in zelo pomnoženo izdajo — „Lažnji-vega Kljukca" ? U. a. iv. g.
— (Trnovski in krakovski ribiči) izročili so c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani prošnjo v svojom in ljubljansko okolice ribičev imeni, naj c. kr. kmetijska družba sl. c kr. deželno vlado naprosi, da ista naroči „ Kranjskemu ribiškemu društvu", mlado postrvi, katoro bodo prihodnje leto izležene z donarno pomočjo visokega c. kr. poljedolskega ministerstva v Sori pri Poljanah, uložiti v Ljubljanico, Savo in Išco.
— (»Ljubljanskega Zvona" VI. zvezek), ki je izšel te dni, odlikujo so zopet z ravno tako obilim, kakor izbornim gradivom. V prvi vrsti omenjamo Stritarjevo pesni „Spomladi le nikar!", ki jo po svoji obliki, kakor po svoji veličastni vsebini čudovito dovršena. Mod mnogimi posniškimi proizvodi, s katerimi je Stritar obogatil posništvo slovensko, svetila so bode ta najnovejša pesen njegova kot pravi biser. Tudi Cirnpor-manova dva sonota: „Ozoblo cvetje", so smeta prištevati najboljšim proizvodom njegovega poresa. G. I. K. nam podaja dve drobni posenci: „Ladija“ in nO mraku". — V prozaičnem delu nas po-
zdravlja najprej prof. Trdina s svojimi priljubljenimi in prekrasno pisanimi dolenjskimi bajkami. Veselo jo ta pot iznadejan čitatelj s Trdinovo „Vinsko modrostjo", v kateri se kaže dobrodušna in dovtipna dolenjska vinska filozofija, kakor tudi izvrstno Trdinovo pero. Gosp. A. Fekonja priobčuje v tridesetletni spomin slovenske pisateljice Josipine Turnogradske, umrle 1. junija 1854 v Gradci, temeljito in vestno sestavljeno biografijo njeno. — Gosp. Janko Kersnik, najboljši sedanji novelist naš, pričenja z „Gospodom Janezom" zanimivo povest iz življenja slovenskega duhovnika. Gosp. prof. K u t a r nam v svoji izvrstni zgodovinski študiji opisuje „Akvilojo“ za rimskih cesarjev. Dr. I. Tavčar nadaljuje svoj roman „Mrtva srca“, in K. Štrekolj nam v svojih korenito pisanih „Novejših pisateljih ruskih" o Turge-nevu podaje ossay, kakeršnih ima malo knjižovnost naša. Gosp. Danilo govori „o slovenski dramatiki" in reči moramo, da nam ta njegov spis bolje ugaja nego njegovi uvodni članki. Marsikomu bodo ugajale tudi „ Litanij e Napoleonove", katere po starem rokopisu priobčuje gosp. J. Ž. Tudi „ Slovenski glasnik" je tako mnogovrsten, kakor zanimiv in pisateljo svoje opozarjamo posebno na članek „ Matiji Vrtovču v spomin" in na pregled slovenskega cerkvenega slovstva 1. 1883. Ves list nam kaže spretnost urednikovo in izredno marljivost pisateljev slovenskih.
— (Nova ograja) na sv. Petra nasipu izvršila se je te dni ob Ljubljanici iz lesenih kolov, kateri so prepreženi z železnimi žicami.
— (Prekucnil) se je včeraj v največjem lijaku pri Posavji kamniški poštni voz, v katerem sta se vozila nek gospod in gospa, koja se je poškodovala nekoliko na roki.
— (Občinska volitev.) V občini Eadenca (okraj črnomaljski) zvoljen je bil 3. junija Marka Kobe za župana, Jurij Šute in Marka Barič pa za občinske svetovalce.
— (Vandalizem.) 2. t. m. popoludnč prišel je posestnik Jakob Dragar iz Podgorice pri Ljubljani k tamošnjemu gostilničarju Andreju Zajcu. Spil je nekoliko žganja in plačal nek star dolg v znesku 14 gld. Pri tem pa sta se moža nekoliko sprla in Dragar jo žugajo zapustil gostilno. Podal se jo v gostilnico Andreja Paternostra, kjer je našel celo družbo vinskih bratcev, oženjenih mož in vaških fantov. Ob 11. uri vrnil se je Dragar s tovarišem Francem Čolnarjem pred Zajčevo hišo, kjer sta jela strahovito robaniti in vpiti. Čolnar jo popadel poleno in razdrl jedno okno — potem pa sta odšla. A kmalu sta zopet bila na mestu z vočjo druščino. Ponočnjaki so vstavijo pred gostilnico in spijejo liter žganja, katerega jim je plačal posestnik Janez Majdič s pogojem, da mu vjamejo gostilničarja Zajca. Ko je bila stokle-nica prazna, začeli so lopovi svoje delo. Polomili so okna, iztrgali železno omrežje, razbili vrata in metali v izbo kamene, ki so tehtali po 5 do 8 kilogramov! Potem so drli v notranje prostore, razbili vso hišno opravo in peč, vzeli v kleti sodček vina in ga popili ter konečno še vodnjak poškodovali. Andrej Zajec se jo z volikim trudom rešil. Popadel je svoje deto in božal z ženo v zadnji dol hiše, od tod pa pod streho, od kodor je raz-grajalce po vrsti vso spoznal. Imena njihova so: fantje France Čolnar, Janez Seme, Janoz Kopač in Janez Vode; posostniki Jakob Dragar, Josip Hrome, Jan. Majdič, Fr. Loš in Fr. Zajec, vsi iz Podgorice. Barbari so prizadjali gostilničarju škode za kacih 400 gl.! — Žandarmerija je prijela glavnega vodjo vandalsko družbe, posestnika Jakoba Dragarja, ko jo ravno pil v Paternostrovi gostilni. Surovož ni vbogal povelja in ni hotel s stražniki. Vrgel so je na tla in patrolja ga je morala konečno zvezanega naložiti na voz. A tudi tu ni miroval in treba ga je bilo privezati za lojtre, tako je razgrajal. Pri tej priliki jo vdaril žandarja s poto desne nogo po očesu in ga lahko ranil. Ko so divjaka trdo povezali in „porajkljali", peljali so ga v Ljubljano, kjer jo čudni sprevod vzbujal veliko začudenje. — Ostalih 8 sotrudnikov jo zbežalo — a to jim bode malo pomagalo. Upati je, da bodo kmalu pod ključem, kjor jih čaka v tem slučaji pač vrlo zaslu-žona kazen!
— (Ponočnjaki.) Binkoštni ponedeljek je šel ob 10. uri zvočor kmetski fant Janez V. iz gostilnice Jarnoja Zupančiča v Bosnici domov v Zagradiše. Ne daleč od doma napadla sta
ga dva ponočnjaka kmetska fanta, France J. in Jakob P., in ga jela obdelovati. Eanila sta ga na glavi in komaj se je iztrgal in vbežal napadoval-cema. Nekoliko pozneje je šel iz iste gostilne kmetski fant Janez M. domov proti Zagradišam in tudi njega so napadli, a sedaj so bili trije; prejšnjima dvoma se je pridružil nekov Janez St. Vender se je napadenemu posrečilo v pravem času uiti, predenj ga je kaj hudega doletelo. — V tej usodepolni noči bile so pri nekem tamošnjem posestniku vzete gnojne vile in jako verjetno je, da so jih izmaknili oni trije fantje, ki so na poti čakali domov gredoče pivce, da bi imeli kaj orožja za svoj „sport“. Dotični se ve, da taj6 in pravijo, da so v tisti noči mirno spali doma.
— (Bombardovanje.) Kmetski fant Josip J. je zagnal 2. t. m. 1 kilogram težek kamen skozi zaprto okno v sobo posestnika Ivan L. v Brestu. Ko je spravil kamen v sobo , prebivši steklo in okvir okna, jel je žugati posestniku, da ga bode vbil. Uzrok te hude razburjenosti je pa bil sledeč: Ivan L. se bode 8. t. m. poročil z neko deklico iz Tomišlja — a Josip J. trdi, da jo ima on tudi rad in več pravice do nje in zato mu jo zavrela kri_   K sreči kamen ni zadel spečega posestnika in upati je, da je hladno jutro vročekrvnega tekmeca toliko ohladilo, da bode svojo čute sedaj na drug, manj nevaren način objavljal.
— (Z žepnim nožem.) 1. t. m. zvečer je hlapec Janez Žagar, ki služi pri posestniku Matevžu Klemencu v Zgornji Šiški, šel v Koseze; ko pride do necega kozolca, ne daleč od Šiške, napadla sta ga fanta Janez Čebul in Janez Jerinec. Prvi je rabil svoj žepni nož, ga zasadil Žagarju 6krat v hrbet in ga hudo ranil. Poslednjega so prenesli v bolnico, Čebula pa so odvedli v zapor.
— (Strela vdarila) je 1. junija ob l/il. ure po noči v hišo Janeza Slavca v Knežaku. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje, hlev, skedenj in lopa. K sreči se ogenj ni širil, čeravno je huda burja vlekla; drugače bi se bila lahko silna nesreča pripetila.
— (Požarna kronika.) Dne 31. maja o poludn6 nastal je ogenj pod slamnato streho hiše posestnika Ivana Valenčiča iz Juršič v postojin-skem okraji. Pogorela je hiša in hlev z vso opravo vred. Škode je nad 800 gld., a k sreči je lastnik zavarovan pri nekem graškem društvu za 700 gld. — Pravijo, da so menda zažgali otroci, igraje se z ognjem.
Narodna slavnost v Mozirji.
(Dalje.)
Ob 2. popoludnč bil je skupni obed v gostilni pri „Avstrijskem cesarji". Vsi prostori bili so prenapoineni in marsikedo iskati si je moral po drugih gostilnah kosila. Pred hišo svirala je neumorno godba iz Šmarija pri Jelšah, katera je sploh oba slavnostna dneva bila vseskozi vztrajna in je tako spretno igrala, da so jo tudi veščaki godbe hvalili. Po trgu gibanje na stotine zbranega ljudstva, vse izvanredno dobre volje!
Pri obedu napije prvi starosta, gospod Lipold: Našemu presvitlemu cesarju; dr. J. Vošnjak: Slovenski domovini; Škoflek: Kumici in kumu; dr. Srnec: Vsem Sokolom; dr. Eon: Mozirskemu trgu; Valentinčič: Savinjskemu Sokolu; dr. Lipold: Duhovščini itd. itd.
Tudi gg. pevci zapeli so marsikatero nam priljubljeno pesom.
Gosp. dr. Lipold prebere došle telegrame, katerih je bilo nad 100 in so bili, posebno nekateri izmed njih, živahno pozdravljeni.
Ob 5. uri zbere se zopet ves „Sokol" v vrsto in stopa z godbo vred na travnik, koji je bil nalašč za javno telovadbo odmenjen, z mlaji in drugim kinčem olepšan. Vsi gostje in zbrano ljudstvo veselili so se na to zabavo na prostem, a po sporedu izvršile so so le prve tri točke, in sicer: 1.) „Kolo“ izvrševal je zagrebški, ljubljanski in ^Savinjski Sokol" ; 2.) „Vajo na bradli" — ^Savinjski Sokol* in 3.) „Vaje na drogu" — ljubljanski „Sokol".
Ako nas je uže prva točka „Kolo" zanimala, priznamo, da nas je ljublj. „Sokol“ z vajami na drogu iznenadil. Ljudstvo je kar strmelo; zdelo se mu je, da je kaj jednacega nemogoče. Zopet
pa začno padati debele kaplje dežja; „Sokol" se bori, neče odjenjati, ko so bili uže gledalci pod strehami; še le, ko nastane naliv, odmaknejo se, in ob 6. uri zopet vse hiti v zavetje.
Ob 8. uri zvečer: Slavnostna beseda! Tudi ta imela bi biti na prostem, a dež je toliko bil namočil zemljo , da se je morala vršiti zopet v prostorih gostilne „Avstrijskega cesarja." Zaradi tega so tudi skupine ljubljanskega „Sokola“ odpadle. Pevci zapojo in hipoma so napolneni vsi gorenji prostori gostilne do zadnjega prostorčka.
Zdaj stopi zastavonoša „Savinjskega Sokola" s zastavo v dvorano in brhka Mozirčanka, gospodi čina Olga Lipoldova, govori sledeči prolog:
«Zastava naša posvečena,
S trakovi, venci obložena,
Ti, prapor naš, pozdravljam Te!
Zvestobo večno obljubili,
S prisego sveto potrdili So danes Tebi Tvoji verni Sinovi zčlene doline,
Sinovi skalne bregovine.
Pozdravljam, divni prapor, Tč!
Pristopi naj junakom Tvojim Slovensko dekle v kolo,
In z domorodnim srcem svojim Prisego govori zvesto:
Da kakor bodeš Ti vihrala,
V duševnej vojski trdno stala,
V brambi svojega domovja,
Pradedov svetega grobovja —
In kadar bodeš se svetila Kot čete svoje, zvezda mila,
Kot sveto znamnje svete zmage,
Svetinjo domovine drage, —
O vselej šibkim bo mladenkam A v srcu jakim nam Slovenkam Sreč radosti se smejalo —
Se svete zmage radovalo!
Zastava sveta, le vihraj.
Ponosno Ti nocoj se dvigni!
Ko naš planinski tihi raj Pozdravlja gostov broje slavne,
Prišlč iz severa in juga,
Ogrlit krvnega se druga,
In tu na vznožji gore sinje,
Na brege srčbrne Savinje Utrdit’ vezi si naravne,
Ponovit’ zveze starodavne —
Zastava sveta, le vihraj,
Ponosno ti se kviško dvigni,
Zatiraj klete dušmanine In množi slavo domovine!*
Ta prolog bil je navdušeno vzprijet.
Celjski pevci zapojo na to Sochorjovo pesen: „Nočna rosa" jako precizno. Želeli bi si bili pri posameznih točkah več pazljivosti, a pri tolkem številu zbranega ljudstva zaradi te male nedostat-nosti ne zadene nikogar krivda.
Ljubljanski pevci pojo prekrasni zbor s samospevom za tenor, Nedvedovo pesen: „Slovo". Zvouki njih glasi pridobč si burno priznavanje, katero ne poneha prej, da pesen ponavljajo. Ponavljati se je moral tudi čveterospev „Ljubljan-skih pevcev": „V tihi noči". Med posameznimi točkami svirala je godba.
Eujno vince razgrelo nas je in zabavali smo se pozno v noč. Polo se je še veliko, kaj da vse, nam ni več v spominu, a vse izvrstno in navdušeno.
V spodnjih prostorih pričel se je ples. Dolgo, dolgo se je plesalo; nekateri trdijo, da do ranega jutra.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu;1
Bregenc, 5. junija. Opoludne je bil slovesni krst parnikov ?Austria" in »Habsburg". Potem so jih spustili na vodo. Na prvem je bil navzoč namestnik in oblastnije. Potem slavnosti obed, pri katerem je Czedik napil cesarju, deželni glavar pa kupfcijskemu ministru.
Berolin, 5. junija. Pri slovesni gledališčni predstavi v operi na čast ruske carinje bili so prisotni cesar in vsi princi in prince-sinje. Občinstvo je carinjo pozdravilo z vstajenjem iz sedežev. Po predstavi je carinja odpotovala ob 11. uri 25 minut v Petrograd. Na kolodvoru so se poslovili od nje velika vojvodinja badenska, prestolonaslednik in mnogo druzih princev.
Niš, 5. junija. Srbska vlada je zahtevala od bolgarske zadostenja v treh dneh. Drugače bode poslanec odpotoval.
Niš, 5. junija. Skupščina je dovršila občinski zakon in ga sprejela z malimi spremembami. Drugi predlogi: zakon o varstvu obrazcev, tovarniških in kupčijskih znamenj, reorganicija belgradske vojaške akademije bili so sprejeti jednoglasno. Volilni okraj topliški, ki je uže dvakrat volil radikalce (Rašo in Miloševiča) poslancem, volil je včeraj pri dopolnilni volitvi naprednjaka Jončiča.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 6. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................80 • 45
»	»	»	»	srebru....................81'30
Zlata renta............................................102-10
5°/o avstr, renta.......................................95-75
Delnice narodne banke.............................. 859- —
Kreditne delnice...................................... 309-10
London 10 lir sterling.  ..............................122-05
20 frankovec........................................... 9-67®
Cekini c. kr............................................ 5-77
100 drž. mark...........................................59-60
Uradni glasnik
z dnč 6. junija.
Razpisane službe: V Horjulu in na Dobravi (okr. glav. ljublj.) služba dveh poštnih ekspeditorjev; poštna urada se imata še le ustanoviti. Prošnji tekom dveh tednov c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu.
— Učiteljske službe: na 4razredni ljudski žoli v Po-stojini služba tretjega učitelja s plačo 500 gld.; v Vipavi druzega učitelja s plačo 500 gld. in četrtega s 400 gld.; v Trnovem druzega učitelja s 500 gld. Dalje v Ubelskem, Dolenji Zemoni, Nadanjem Selu in Ostrožnem Brdu po 450 gld.; v Planini, Razdrtem in Lozicah po 400 gld. Prošnje do konca julija 1.1. okr. šolskemu svčtu v Postojini.
Tiijoi.
Dnč 4. junija.
Pri Maliči: Babič, c. kr. general, iz Trebinja. — Sno-vič, trgovec, iz Indernesa. — Fouzari, agent, s soprogo, iz Steindacha. — Blank, trgovec, z Dunaja.
— Kleber, vrhni natakar, iz Gradca. — Dr. Omulec, advokat, s soprogo, iz Oromuža. — Pacchiaffo iz Celja. — Pokorni, bilježniški koncipijent, iz Kočevja.
— Tomitsch, gostilničar, iz Kočevja.
Pri Slonn: LofTler. trgovec, iz Linča. — Wundsam, iz Gradca. — Novak, lekar, in Horwat, agent, iz
Maribora. — Bujan, zasebnica, iz Sinka.— Schweit'/.or,
zasebnik, iz Črnomlja. — Mally, fabrikant, iz Tržiča. — Križ, trgovec, iz Čabra.
Umrli so:
Dnč 4. junija. Janez Potočnik, hišni posestnik in pekovski mojster, 37 1., Sv. Petra cesta št. 5, jetika.
— Neža Perše, delavka, 34 1., Sv. Petra cesta št. 3, jetika.
Dne 5. junija. Janez Kilar, kaplan, 40 1., Kole-zijske ulice št. 1, vnetje možjan. — Martin Podbevšek, delavec, 52 1., Havptmanca št. 11.
Srečke
z dnč 4. j unij a.
Brno:	22	4	43	85	59.
Meteorologično poro čilo.
Dan j	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
.5 junija 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-34 731-73 732-99	+13-8 +16-8 +12-8	szpd. sl. » jzpd. sl.	obl. » »	32-80 dež
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
, v. Kiemfflayr & n ea. BamDerff-ova
knjigarna v Ljubljani.
-rX.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.