Published and dirtribntedmider permit No. 208 authorised by the Act of Oct 6,1917, on file at tke Post Office of Ohio ago, 111. By order of the president,A.S.Burleson, postmaster General.
"GLASILO K. 8.1. JEDNOTE"
1004 N. Cfiicago Street. JOLIET, ILL. Porta«« C«iwlwi
Thm brvMt SloranUn Weakly in tka UaiUd Stat«« of AoMrict.
Issued every
Wednesday
Sab« crip tioa rake:
For Bt*mb«n 7«vly....$1.20 F« mo rnnbm.......$2.00
Foreign Coon trio«------ $300
Telephone 1048 Va_>

OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Eatfrad a« Sac—d-CIa- Mattar Pacawbar 9, 1920,at tka Port Office at Joliet, IllinoU, Under tha Act of Avgust 24, 1012
Narreiji alovenaki tadaik t Združenih drUrmh.
Izhaja vsako
- NaroSalna:
Za 2l*a>, aalato.....
Za Za
.......93,03
NASLOV
avefeBtra I« aprtraBirt jai
1004 N. Chicato Straat, ©Bat, 111.
TeUfoa: > 104S
ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL BATE OF POSTAGE PROVIDED FOE IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
JOLIET, ILL., 28. DECEMBRA, (DECEMBER) 1921 .
Štev. 52. — No. 52.
Leto VII. Volume VIL
pogreb Škofa
jakoba trobec.
Kratka brzojavka, katero je
prejel dne 14. dec..večefr Rev. John Plevnik o smrti mil. g. škofa Jakoba Trobec-a, nI naznanila kje da je ranjki škof Trobec preminul. Zdaj nam pa je Rev. J. Plevnik, naš župnik, ki se je osebno ude\>7»l pogreba v pondeljek, dne 10 dec naznanil, da je pokojni škctf Trobec umrl v župnišču svojega nečaka Rev. Johna Trobec-a
kjer je bival že več lot s svojimi sorodniki, nečakom in dveh sestrah v Brockwav, Minn., kjer je najstarejša farma r-ska slovanska našel1?'v A-merik\ Pokojni mi!. ijTškof Trobec je bil rahlega zdravja že več let, a ga je zd:tj, di*e 14. deciflnbra, Bog k Sob: nanag-loma poklical.
V četrtek, petek in soboto (15. 16. 17. lice.) je trupjo pokojnega mil. g škofa T.^bec-a ležalo v s lov.1 n siv cerkvi Sv. Štefana v Brojkwayu, a v nedeljo dne 18. deer~pa so je prepeljali v St. Cloudsko katedralo, kjer je počivalo do pogrebnih obredov v pondeljek.
Pogrebni slovesni .obredi se so vršili v pondeljek dne 19. dec. v katedrali v St. Cloudu,
Minn., kjer je blagopokojnik vršil svojo službo dolgo vrsto let.
Sv. mašo je daroval Right Rev. Jos. F. Busch, St. Cloud-ski škof in naslednik pokojnega mil g. Škofa Trobec-a.
Pri pontifikalni sv. maši so mu stregli sledeči čč. gospodje:
Very Rev. Alcuin, prior iž St. John's University, College-viile, Minn., kot naddijakon; častna dijakona sta bila Rev, Anton Ogulin in Rev. dr. John Seliškar, dijak on pri sv. masi
je bil Rev. John Trobec in pod-dijakon je bil Rev. Joseph Trobec.
Zadnji trije imenovani častiti gospodje 9.» Tieč ranjkega mil. g. škofa.
Pogrebni govor je imel Most Rev. Auštin Dowling, nadškof iz St. Paula, Minn.
Mil. nadškof Dowling ie St. Paula je v svojem govoru na kratko orisal težko delo, ki so gi, imeli prvi misijonarji na se-verozapadu. Omenil je imenoma neutrudljivo delo ranjkega mil: g. škofa Baraga, ranjkega č. g. Pirca, še sedaj živečega Monsignora Jos. P. Buha, ka-y teri radi visoke starost ni mogel priti na pogreb. »In naposled je še omenil mil. g. škofa Trobeča, ki je bil mož po volji božji: skromen in prizanesljiv kakor njegov Učenik in Gospod sam, katerega je poskušal—po svojih močeh posnemati."
Bil je ranjki mil. g. škof skromen in ni nikdar iskal svoje Slave, ,ampak iskal je samo slave Božje in kdor ga je slišal
•	Pri<tegovatiytage takoj 6utfl,da
*	govornik, ves gori za čast božjo in-zveli&mje ireumrjočih duš. Ni-fey podoben posvetnim go-voynijtom^kojim se že na obrazu
pozna, da nimajo tega v srcu kar govorijo z ustmi: taki govorniki namreč samo mislijo: "Oh, kako ljudje občudujejo moj lep obrazek in poslušajo moj lepo doneč glasek.'' Ranjki mil. g. škof je oznanjeval besedo božjo in zato so njegove besede naredile vedno tako velik utis na poslušalce in nikdar mu ni bilo treba najemati in prositi svojih prijateljev, da bi ga hvalili po časnikih, kar iskal je samo božje slave — ne svoje!
Ranjki mil. g. škof je bil tii-di jako prizanesljiv — do svojega bližnjega. Greh je sovražil, grešnika pa ljubil in ga je poskušal pripeljati nazaj k Bogu s prijazno in ljubeznivo besedo. Od svojih rojakov ni hotel nikdar kaj slabega misliti. In če je slišal o slabostih1 svojih rojakov ni loputnil po njih z najgršimi psovkami; ampak molil je za nje in, kadar je bilo mogoče, je pohitel v slovenske naselbine, in jih klical nazaj h krščanski veri in krščanskemu življfcnju.
Po pridigi je pet škofov blagoslovilo truplo ranjkega mil. gospoda škofa, kakor to predpisuje cerkveni obredi ob smrti vsakega škofa.
Pogrefeu blagopokojnega mil. g. škofa Jakoba Trobec so pri-sostovali sledeči premil. g. šjkofje:
Most Rev. Auguštin Dowling nadškof iz St. Paul, Minn.;
Right Rev. Patrick R. Hcff-ron, škof iz Winona, Minn.;
Right Rev. Vinceoit Weher-le, škof iz Bismarck, N. Dafc;
Right R^v. John McNichols škof iz Duluth, Minn.
Poleg zgoraj omenjenih ško-' fov, so bili pri pogrebu prisotni tudi sledeči Monsignorji:
Monsignor Right Rev. E. „J. Nagel;
MOnsignor Right Rev. C. Thiebant;
Monsignor Rt. Rev. E. J.
gust Plachta iz St. Cloud, Minn.
Slovesnega pogreba pok. mil. mil. g. škofa Trobec-a se je u-
deležilo do 130 čč. gg. duhovnikov, med njimi 18 slovenskih, ki so sledeči čč. gg.:
Rev. John Trobec; Rev. Jos. Trobec; Rev. Dr. John Seliš-kar; Rev. Anton Ogulin; Rev. Mathias Šavs; Rev. Anton Mikš; Rev. F. X. Bajec; Rov. Dr. J. Gruden; Refv. Val. Schif-frer; Rev. Vincenc Božja; Rev. John Plevnik; Rev. Anton Vil-man; Rev John J. Oman; Rev. Francis Rant; Rev. Franois Missia; Rov. Casimir, O.F.M; Rev. Julius, OjS.B; Rev. Roman, O.S.B.
Po cerkvenih obredih so odpeljali telesne ostanke ranjkega mil. g. škofa Trobec-a nazaj v St. Stephens, Borackway, kjer se je truplo položilo pred oltar slovenske cerkve sv. Štefana, kjer je pogrebne obrede opravil mil. g. škof Right Rev. Jos. F. Busch iz St. Cloud, Minn. Imel je tudi jako ganljiv govor v angleškem jeziku, a Rev. Dr. J. Seliškar pa je govoril v slovenskem jeziku. V kratkih jedrnatih besedah je o-risal lepo življenje ranjkega mil. g. škofa in opominjal zbra-ixt poslušalce, da naj vsakdo
poskuša posnemati ponižno in krščansko življenje blagopo-kojnika, in ob istem času je priporočal spominjati se ga v molitvah.
Na to so pogrebci dvignili skromno črno krsto in jo počasi nesli na St. Štefansko pokopališče zraven cerkve, da se je izpolnila želja ranjkega mil. g. škofa: "Rad bi počival med svojimi rojaki pri Sv. Štefanu. "
Mil. g. škof St. Cloudski je opravil pogrebne obrede pri grobu in slovenske duhovniki so zapeli v slovo: "Nad zvezdami" in "Blagor mu!"
Počivaj v miru poslednji naš slovenski škof ,v ameriški grudi, oziroma v deželi kjer si neprestano ž i ved in deloval celih 57 let in v deželi, katero si i-menoval "našo nevesto!"
Smrtna kosa.
Dne 17. dec. je umrl v Nottingham Ohio bolnišnici Alojzij Zakrajšek, stanujoč na 14-508 Sxlvia ave. star 39 let. U-mrl je po kratki bolezni pljučnici. V Ameriko je prijel pred 15. leti iz fare Preserje pri Ljubljani. Tu zapuflfca
soprogo ter pet malih otrok, mater in brata Rev. Kazim i rja v Chicagi, sestro Mrs. Bom-bach v Lorainn, ki je mati Rev. A. Bombacha, daljo brata Leo Zakrajška v New Yorku, ki i-ma poznano banko ter brata Frank Zakrajšek, v Clevelan-du, poznanega trgovca z bici-klji, in še več bratov in sester poznanih v naši javnosti? Bil je član dr. Srca Jezusovega. Naj v miru počiva!
Združene države se bodo zavzele za Ru$jo.
Washington, 27. dec. — Iz verodostojnih in zanesljivih
krogov se poroča, da se bo naša vlada na washingtonski konferenci odločno v prid Rusije zavzela; zadeva pride na vrsto takoj po rešitvi mornariškega vprašanja.
Državni tajnik Hughes bo izdal svojo tozadevno prokla-
macijo na podlagi Rootove resolucije. Kakor Kitajski, tako se mora tudi Rusiji ugoditi smer in zaščito, da iste druge države ne bodo izkoriščale v svoje svrhe. Zahtevalo se bo torej:
1)	Pripoznanje ruskega ozemlja samo za Ruse.
2)	V pogodbi s Kitajsko morajo tudi Rusi dobiti nekaj pravic do iztočne železniške proge.
3)	Rusija naj bi odprla svoja vrata vsem narodom V svrho izboljšanja ekonomije in gospodarskih razmer.
Japonci se morajo takoj iz Sibirije umakniti.
Dalje se v dipl' mati.mih krogih zatrjuje, ia bodo Združene države v kratkem stopile v trgovsko zvezo z Rusijo, ker so zadnji čas Rusi način svoje sov-jetnske vlade preminili in izboljšali.
Zadolžena Rusija.
Riga, 24. dec. t le Moskve, se semkaj poroča, da bo imela sovijetska vlada prvih devet mesecev prihodnjega leta 152 milijonov dolarjev deficita.
VESELJE NA ELLIS ISLANDU.
Nad 1000 pridržanih priseljencev odpotovalo k svojim sorodnikom.
New York, 23. de«c. — Še nikdar ni bilo na otoku "solza",
kamor prihajajo inozemci iz tujih držav toliko veselja in radosti kot danes, ko je delavski tajnik dovolil nad tisoč pridržanim in za deportacijo določenih priseljencem začasno svobodo, da bodo lahko božične praznike v krogu svojih sorodnikov doma obhajali. Da-
siravno je določeno število pri-seljencev za to leto po novi postavi že izčrpano, je vlada Združenih držav v tem slučaju naredila posebno izjemo in doslej pridržano armado tujcev za 90 dni izpustila iia svobodo,
v deželo obljub ? in sreče ? O-značenih priseljencev bi se ne
smelo pripustiti pred 1. julijem 1922, ker je določeno in* predpisano število novodošl<seev že prekoračeno.
Vprašanje je sedaj, če se bodo ti priseljenci morali v resnici čez 3 mesece vrniti v staro domovino, ali ne? Če ho u-stavnost nove naseljniške postave pred najvišjim zveznim sodiščem potrjena, jib, čaka ta nemila usoda; v nasprotnem slučaju bodo pa lahko tukaj v Ameriki ostali.
Danes popoldne je od tukaj v razne kraje sirom držav od^
potovalo 200 teh priseljencev, ostali jim sledijo zvečer in jutri. Izmed navedencev je največ Ogrov, Poljakov in Grkov. — Med začasno izpuščenimi priseljenci vlada nepopisno veselje; kajti kaj takega ni nihče izmed njih pričakoval.
Vprašanje glede submarink bo preloženo.
Washington, D.C. 27. dec. — Ke<r ne more priti med delegati razoroževabie konference v Washjingtonu do nikakega sporazuma, bo ta zadeva preložena na prihodnjo svetovno konferenco.
Omejitvi števila podmorskih čolnov (submarink) osobi-to Japonska nasprotuje in noče na noben način pripoznati zahteve Združenih držav. Tudi Francija ni pri volji svojih submarink zmanjšati z 90,000 ton na 30,000 ton.
Kdaj se bo vršila prihodnja svetovna razoroževalna konferenca, še ni znano.
številn© razporoke v Chicagu.
Tekočo leto prekaša število razporok vsa druga leta, kajti isto znaša dosedaj okrog osem tisoč. Razne sodnije rešujejo na dan po 75 tožb in sličnib slučajev. 'Glavni vzroki raz-porok so: minula vojna, 18. amendineSnt in slabe delavske razmere.
Bela vrana.
Cleveland, O. 24. dec. — O-krog 350 strank ali najmenikov nekega velikega apartment poslopja v dolenjem delu mesta je dobilo za Božič veselo naznanilo, da jim bo hišni gospodar "rent" s 1. jan. za 15 odst. znižal.
Debs pomiloščen.
• Washington, D. C. 23. dec.— Povodom' božičnih praznikov je predsednik Harding pomilo-stil 24 političnih jetnikov, ki so bili obsojeni radi kršitve vojnih postav v večletno ječo. Med pomiloščenimi se nahaja tudi Znani vodja socialistov, Evgen Debs, ki je presedel 2 in pol leta v državni ječi v Atlanta, Ga.
Debs se bo že jutri napotil k svoji družini y Terre Haute, Ind. v kojem mestu ga bodo tamošnji njegovi sodrugi in pristaši z velikim veseljem sprejeli.
Poleg označenih 24 političnh kaznjencev je preds Harding tudi pomilostfl 5 vojakov vsled nekega umora v dosmrtno ječo obsojenih.
Mesto Milwaukee ne odobrava prohibicije.
Milwaukee, Wis. 27. dec. —• Danes je bila v mestnem svetu sprejeta resolucija za odpravo sedanje prohibicijske postave, da bi se smelo pivo in vino zo-pet prodajati. Za to resolucijo je glasovalo 29 mestnih odbornikov, proti pa 1. mi V tej resoluciji se s številkami navaja slabe posledice prohibicije, kajti ista je števila zločinov v mestu Milwaukee zdatno pomnožila. Tako tudi povzročajo slabe alkoholne pijače med ljudstvom blaznost in razne druge bolezni.
'Leta 1920 je bilo v Milwau-kee okraju vsled pijanosti izvršenih 1698 aretacij; tekom 10 mesecev letos pa 3105.
Mesto Milwaukee bo navedeno resolucijo kongresu poslalo s prošnjo, da naj kongres 18. amendment prekliče.
Božično darilo Ogrov ekskralji-ci Žiti.
Budimpešta, 24. dec. — Pristaši ogrskih rojalistov so kupili in poslali bivši kraljici Žiti na otok Madeira dragoceno krasno posteljo, ki je veljala nad 2 milijona ogrskih kron.
Nemški konzulati v Združenih državah.
New York.—S prvim januarjem prili. leta bodo otvorjeni trije nemški konzulati v tej deželi in sicer: v Washingtonu, New Yorku in New Orleansu. Začasno službo nemškega poslanika v Washingtonu, D. C. bo opravljal Dr. Erick Kraška.
Nepotrebni stroški.
Washington, D.C. — Ako bi
Združene države ne šle v minulo svetovno vojno, bi tudi ne trpele takih finančnih posledic. V proračun za leto 1923 bo k določeni svoti vsaka oseba v Združ. državah prispevala okrog $20.00 in sicer: $9. za Obresti vojnega posojila, $3.00 za zmanjšanje glavnice istega; za mornarico in armado (v *ob-
rambne svrhe) $6.00 za pokojnino veteranov pa $2.00
Delo v premogovnikih skrajšano.
Scranton, Pa.-—Velika Glen Aldcn premogovna družba je zadnje dni po vseh rovih delo za polovico (3 dni v tednu) znižala. Vsled tega bo v Lackawa-na in Luzerne okraju okrog 20,000 premogarjev prizadetih. Družba navaja vzrok poman-kanje naročil trdega premoga.
Čuden vzrok tožbe za razporo-ko.
V Londonu živeči 80 letni George Patterson je tožil svojo ženo za ločitev zakona. Ker je refvež docela plešast, ga njegova boljša polovica vsled tega vedno zasmehuje.
Sodnik je ono zakonsko dvojico k sebi poklical ter je ženo ostro pokaral češ, da se ženske ne sodi po dolgosti las, ampak po — možganihj. Dolgi lasje, kratka pameft! . Te besede so plešastega starčka tako utola-žile, da je svojo tožbo umaknil.
Radodarnost ameriških jndov.
Chicago, m. 27. dec. — V Zd-druženih državah živeči judje so določili med seboj nabrati 14 milijonov dolarjev v pomoč svojim bednim rojakom in domačinom v iztočni Evropi. Ta znesek je pa dosedaj že za $ milijonov prekoračen.
Za Chicago določena svota poldrugi milijon dol. znaša do danes že $1,810.000.
Znani veletrgovec Julius Rosenwald, lastnik tvrdke Sears & Roebuck Co. v Chicagu je obljubil za vsakih darovanih $7. prispevati še $1. iz svojega žepa, tako da bo znašal njegov prispevek $226.000.
Ruski otroci na stražL
New York. — Ameriški pomožni administraciji so iz Rusije poroča, da v mestu Knezovo stražijo skladišče poslanih živil iz Amerike posebni oddelek ruskihi dečkov in deklic. To stražo se je ustanovilo iz varnosti pred tatovi in plenilci. Ti mladi stražniki opravljajo zelo vestno svojo službo ponoči in podnevu, za kar dobivajo 2 krat na dan gor-ko hrano. V slučaju, da se o-nemu skladišču bliža kaka sumljiva oseba, zaženejo strazu-joči otroci velik krik za pomoč; naravno da ti prostovoljni mladi čuvaji nimajo v službi nobenega orožja.
"MunSajnarji" bodo deportirani?
Washington, D. C. Ker ee v
Montani "munšajnarija" oso-bito med inozemci goji in širi, je prisil semkaj tamošnji državni prohibicijski ravnatelj SheUey, da se posvetuje s komisarjem Hayesom o tej zadevi. Shelley priporoča, da naj naseljniška oblast vse kršilce prohibicije na zagovor pokliče in deportira. Jnstični department dvomi, če je "munšajnarija" postaven v-zrok deportacije, ali ne?
Prebivalstvo Poljski.
Varšava, 24. dee. — Pri ljudskem popisovanju meseca septembra se je dognalo, da šteje Varšava, glavno mesto Polj' ske republike 931,176 prebivalcev; vsa Poljska pa okrog 27-milijonov.
z

Društvenanaznanila in dopisi
POPRAVEK.
V zadnji številki prioljčenem uradnem naznanilu dr. Vit. sv. Jurija št. 3 Joliet, 111. naj se pravilno čita, da je bil za zapisnikarja izvoljen br. John Nemanich, za zastopnika pa br. Josip Wolf.
Pri zadnji objavi uradnikov društva sv. Cir. in Met. št. 144 Sheboygan, Wis., je bila pomotoma izpuščena ena vrsta in sicer:. Tajnik John Udovich; zapisnikar J03, Savršnik.
Uredništvo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
* Jernej Š., tajnik Izobraž. društva v Nemški vasi, Slove nija.
S priobči lom one prošnje ne bo nič. — V Ameriki so sedaj tako slabi časi, da mora marsikatera slovenska družina stradati in pomanjkanje trpeti. V takih kritičnih časih ne moremo in ne smemo delati agitacije za gradbo Vašega izobraževalnega doma. Če niste s starim več zadovoljni, pa poča kaj te še toliko časa, da boste lahko sami novega zgradili.— The charity begins at home! (Dobrodelnost se doma pričenja.)
RESOLUCIJA.
Članstvo društva " Marije Sedem Žalosti" št/ 50 K.S.K. J., na glavni letni seji, vršeči se dne 11. decembra 1921 je razmotrivanje o točki 14, člen IV. Jednotinih pravil, odobreni 11a štirinajsti konvenciji, vršeči se v Joliet, 111. leta 1920. Dotična točka se glasi: da vsako društvo, broječe od f)0 do 100 članov ima pravico do enega delegata, in za vsakih nadaljnih 100 članov do enega delegata.
Dragi nam sobratje K. S. K. Jednote! Kes je, da iz malega društva naraste veliko; zatorej bi se morali združiti, ne pa delati krivice velikim društvom. Združite se, agitirajte za društvo in K. S. K. Jednoto in verujte 11 an v da boste kmalo veliki in močni.
Torej, ako vzamemo na primer mala društva, broječa 50 članov: pet društev skupaj broji 250 članov 111 eno veliko društvo broječe tudi 250 čla nov. Torej 5 malih društev je opravičeno do 5 delegatov, a isto veliko društvi SAMO DO DVEH! delegatov. Torej bratje K. S. K. J. Kje je tukaj enakopravnost? Ali recimo še drugače: Eno društvo, ki šteje 50 članov je opravičeno dov enega delegata, in društvo bro ječe 199 člatiov je tudi opravičeno samo do enega delegata! . Kje je tukaj pravica in enakopravnost ? Torej društvo s 50 člani(icami) vplača v dobi 20 mesecev $100, a društvo, broječe 199 čla nov (ic) pa vplača $398.00. Kje si zopet enakopravnost! (Povej, kje si doma?) --
Zatorej članstvo društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K.S.K.J. je sklenilo 11a svoji glavni seji sledeče:
" Društva, broječa manj kot 100 članov (ic), naj bi se združila skupaj, da bi dosegla število sto in potem naj bi bila o-pravičena do ENEGA delegata. Potem bi bilo malo več pravice za velika društva in tudi za mala društva, in ha ta način bi se tudi olajšali stroški prihodnje konvencije za par tisočakov.
Zatorej prosimo, da se to resolucijo prečita 11a letni seji glavnega odbora K. S. K. J., vršeči se v januarju leta 1922.
Predloženo in odobreno po člansvtu društva Marije Sedem Žalosti št. 50 na glavni letni seji dne 11. decembra 1921.
John Stajduhar, preds. Frank Golobic, tajnik. J«sip Kajin, zastopnik. (Društveni pečat.)
Sheboygan, Wis.
Najprvo moram omeniti, da imamo zelo mraz v naši naselbini. Pa saj ni čudno, bela o-deja je zagrnila naravo. Prišli so mrzli zimski dnevi. Zato pa se zabavamo po gorkih sobah, z knjigami in časopisi. Premišljujemo, kaj nam bode prihodnje leto prineslo! • Cenjeni mi sobratje in sestre! Časi se približujejo slabi. Zatorej nam je treba tudi nekoliko premisliti kako bomo kaj služili in plačeyali za svoje vsakdanje potrebščine 1 Vsakdo že jamra in se pritožuje, da ue more živeti. '
r
Znano je vsakemu sobratu in sosestri, da se je 11a zadnji konvenciji sklenilo, da bode jed-aota plačevala stroške prihodnje konvencije. Jaz nisem glasoval za to in tudi še sedaj nisem za to. Moja želja je, da naj sedaj ta stvar gre na splošno glasovanje. Jednota 110 more vsega plačati ne da bi ne i-mela stroškov. Kjer so pa stroški, morajo biti tudi dohodki.
Zato pa je sedaj razpisana posebna doklada po 10c vsaki mesec. Vem? da imamo že sedaj velike asesmente, tako, da se člani vedno pritožujejo.
Zato vam jaz svetujem, da ostanimo še pri starem, da ne oodo člani puščali naših društev. Lahko pa tudi prostovoljno zahtevate. Katera društva nočete skrbeti za svoje 'blagajne, pa pošiljajte 11a Jednoto, in
delate glavnim tajniku sitnosti U^?.'1*1 Pni i tri r»rv\» «!■»■»»	Odbor.
Toliko povem svoje mišljenje. Sedaj pa želim vsim članom in članicam srečno Novo leto. Da bi se zedinili, in skrbeli za napredek Jednote in društva. Z sobratskim pozdravom, Jakob Prestor, Predsednik društva sv. Cirila in Metoda, št. 144.	,
VABILO NA SEJO. Društvo sv. Jožefa št. 2. Joliet, 111.
Vsem članom našega društva sel tem potom naznanja, da bomo imeli prihodnjo redno mesečno sejo dne 1. jan. 1922 na Novega leta dan zopet v župnijski 'Slovenija* dvorani.
Prioettek seje točno ob 1. uri popoldne. Z vplačevanjem a-ses. se bo pričelo že ob pol 1. u-ri.
Pri tej seji bo vpeljava ali umefečevanje društv. uradnikov za prihodnje leto; po seji se pa fvrši mala družabna zabava/ ka-ikor je bilo sklenjeno na glavnem zborovanju meseca de>-cembra.
Cenjeni sobratje! Vdele-žite se' te seje v obilnem številu. Opozarjam Vas tudi, da se prične z jan. vplačevanje posebnega (konvenčnega) ases. k' :naša doset centov za člana (ico).
Scbratski pozdrav in srečno Novo leto vsem našim sobra-tom in sosestram.
. John Pint, tajnik.
Društvo sv. Cir. in Met. št. 8 Joliet, 111.
Iz urada« društva sv. Cirila in Metoda; št. 8 K. S. K. J. se naznanja, da se je vršila glavna, ali letna seja 18. dec. Rešilo se je več zelo važnih stvari, katere so bile 11a dnevnem redu in tudi je društvo odredilo, da je za 6 mesecev prosta vstopnina za vsakega, kateri bi ho-el pristopiti v društvo. Zato-raj, ako želi kak rojak pristopiti, sedaj se Vam nudi lepa priložnost, ker je pol leta prosta vstopnina, kar se tiče društva. Tudi je bila volitev odbora
M
K. S. g. JEDNOTE 28. DECEMBRA 1921.
=SB
za leto 1922 in so bili izvoljeni sledeči:
Frank Terlep, predsdnik.
Joseph Zulič st. podpredsednik.
Mathew Buchar, tajnik.
Jakob Konte, zapisnikar.
Martin Kambich, blagajnik.
John Barb Le h, aastopnik.
Marko Znidaršič, reditelj.
Nadzorniki: Fr. Kernc, Fr Papež in Joseph Marn.
Bolniški odbor: John Kralj, Anton Planine in Louis Zaletel.
Zastavonoše: Thomas Buchar in-Louis Lazar.
Banderonoše: Anton Znidaršič, Frank Znidaršič in Frank Vranešič.
Sobratski pozdrav vsem čla-om in članicam dr. štev. 8 in vsemu članstvu K. S. K. J., katerim voščim srečno in zdravo Novo leto 1922.
Mathew Buchar, tajnik.
706 N. Broadway.
VABILO NA SEJO..
Tem potom uljudno vabim vse člane dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kansas, da se vdeležijo seje dne 1 januarja točno ob 3. uri popoldne.
Dolžnost veže vsakega člana tega društva, da se te važ ne seje vdeleži in obenem se bo sklepalo nekaj važnih točk v korist društva. Upam da se bo vpoštevalo moj opomin in da se boste prihodnje seje v polnem številu udeležili.
II koncu voščim vsem članom in članicam K. S. K. J. srečno novo leto!
Sobratski pozdrav Peter Majerle Jr. tajnik.
Društvo sv. Jožefa št. 41 Pbgh. Pa.
Članom našega društva se tem potom naznanja, da je bil 11a glavni seji dne 11. decembra ponovno izvoljen veš start • - 'j* .
tU
Dalje se je sklenilo, da m<*-ra vak -član plačati društvene prispevke redno vsak mesec; če ne plača najkasneje do 25. v mesecu, ga moram suspendirati; v slučaju da pa član ne more ases. plačati, naj se zglasi 11a redni seji, da se ga počaka.
V slučaju bolezni naj se člani naznanijo bolnim pri predsedniku bolniškega odbora, sobr. Josip Mattčič-u, 5419 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Ob enem prosim še vso člane našega društva, da prihajate redno 11a seje.
S pozdravom
John Bojane, tajnik.
Društvo Vit. sv. Florijana št. 44 So. Chicago, 111.
Na zadnji letnj seji so bili izvoljeni sledeči odborniki za 1. 1922:
Predsednik Math Pernar; podprds. Anton Kolenc; I. tajnik J0I111 Likovich, 9511 Ewing Ave; zapisnikar Lovrenc 1'od lipec; zastopnik in blagajnik John Makovec; pobiralca denarja: Joe Lacknar in Mart. Vuksinich; nadzorniki: Mart Vuksinich, V. F. Komparc, Martin Videč; vodja Frank Škulj; zastavonoše: Anton Pu-celj, Anton Anžur; ravnatelj John G ril; predsednik bolniškega odbora John Likovich.
Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu na 9510 Ewing Ave (Sclilitz dvorana.)
S sobratskim pozdravom John Likovich, tajnik.
Anton Repesh, zastavonoša za amerikansko zastavo Jakob Podbrežnlk, za društveno Ignacij Klanenik.
Seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dc»poldne v dvorani J0I111 Graheka.
Opozarjam vse člane in članice tega-druitva, da se je sklenilo 11a glavni seji, da kateri član, ali članica ne bode plaval svojih mesečnih prispevkov do 20. vsakega meseca, bode sus-pendovan. Prosim vse člane (ice), da to vpoštevajo.
Zdravo, srečno in uspešno novo leto žolim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Frank Okoren, tajnik
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn.
S> tem naznanjam članom našega društva imena odbora za prihodnje leto:
Predsednik Domin Blatnik; podpredsednik, Anton Zakraj-šek; tajnik Frank Peterlin; zapisnikar Anton Zevnik; zastopnik John Kuzma; blagajnik Jo sip Intihar; adzorniki: Anton Klun, Iv. Debevc, J. Vraničar; maršal Ivan Maček; zastovo-noše: Jos* Kovač, Iv. Bonač, Albin Milievc in Anton Rozin-ka.
Ob enem je bilo na minuli leti seji sklenjeno, da prihodnje 'leto proslavimo 20 letnico društvenega obstanka. Kakor znano, je bilo to društvo ustanovljeno dne 15. marca 1. 1902. Ker pa pride ta čas že v postu, ga bomo praznovali par tednov poprej in sicer na pustno nedeljo.
'Slavnost 20 letnice se bo vršila s sledečim sporedom: Dopoldne se bo brala sv. maša za vse. pokojne in žive člane (icc) našega društva. Te sv. maše se vsi člani (ice) korjKirativno vdeleži 1110. Zvečer se priredi neka lepa 111 smešna gledal,, i-gTu; po igri bo ples z najlepšim koncertom. Bolj podrobno o tej prireditvi bo svoječasno tudi na tem mestu naznanjeno.
K sklepu želim vsemu članstvu zdravo in srečno novo leto!
Sobratski pozdrav,
Frank Peterlin, tajnik.
Druitvo "Marija Zdravje Bolnikov št. 94, Sublet, Wyo. Na redni mesečni seji našega društva dne 11. decembra so bili izvoljeni za leto 1922 sle-, deči uradniki :
Predsedenik Josip Rakun, Box 85, Sublet, Wyo.; podpredsednik., John Zobra; I. tajnik John Krumpačnik, Box 122; II. tajnik John Robnik; zastopnik John Pagon, Box 1992; bolniški nadzornik: Konstauc Podles-nik; bolniški obiskovalec Anton Ročni k; nadzorni odbor: John Pagon in Gašper Ignaček; Ireditelj Anton Podmenišek, vsi živeči v Sublet, Wyo.
Redna mesečna seja prih. leto se trši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v dvorani sobr. Jos. Rakuy.
Na gornji seji je društvo tudi sklenilo, da član, ki se vsake 3 mesece ne bo seje udeležil, plača 50c v društveno blagajno; to velja za one, ki žive tukaj v bližini.
Sobratski pozdrav,
John Krumpačnik, tajnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, O.
Naznanjam vsem članom našega društva., kateri se niste mogli udeležiti zadnje seje, da je bil na glavni letni seji izvoljen sledeči odbor za leto 1922: Predsednik John Lešnjak; podpredsednik Andrej Toma-zin; tajnik Louis Konjar; pod tajnik Anton Erjavec; zastop- Društvo Marije Magdalene št.
V imenu društva se zahvalim vsem starim odbornicam, za njih složno delovanje v pre-teconem letu, novemu odboru, pa želim veliko napredka v bodočem letu.
Naj še omenim, da imamo pri našem društvu, tudi bolniško podporo, ki precej lepo napreduje g svojo blagajno; želeti bi bilo, da bi se še kaj več članic za ta oddelek priglasilo, ker za malo svoto 50c na mesec se dobi $5.* dol. bolniške podpore. ^
H koncu pozdravljam vse člane (ice) K.S.K.J., posebno pa članice dr. sv. Ane
Ana Smrekar, tajnica. Box. 117. Lansing, Ohio.
Društvo tfv. Ane št. 127 Wau-kegan, m.
Tukaj naznanjam naš društveni odbor za leto 1922:
Predseklnica Ana Artač; podpreds. Terezija Umek; tajnica Katherine Mauser; zapis-nikarica Miss Mary Modnch;
I zastopnica Jera Opeka; blagaj-Jničiarka France« Drobnič; nadzornice: I. Miss Mary Čepon, II. Miss Mary Celesnik, III. Misg Antonia Marinčic; zasta-vo-nosilka Jennie Ogrin; vratarica Lena Kuntar; društ, zdravnik Dr. A. II. Claeboo.
Sosestrski pozdrav Katherine Mauser, tajnica.
nik Louis Balant; blagajnik Ferdinand Lerchbacher; nadzorni odbor: John Kumsc, John Piškur, Frank Durjava, Nadalje prosim člane našega društva, da bi se v prihodnjem
162 Cleveland, O.
Opomba uredništva:
Ker je bil v zadnji številki "Glasila" priobčen seznam izvoljenih uradnic t'iga društva liepopclen in pomankljiv, iste-
letu malo bolj . zanimali za!ga danes še enkrat priobčuje-
društvene seje, in želim da bi naše društvo štelo saj polovico več članov koncem leta 1992 kakor pa leta 1921.
Voščim vsem članom srečno novo leto!
S sobratskim pozdravom Louis Konjar, tajnik.
Društvo sv. Srqa Jezusovega št. 54 Chisholm, Minn.
Na glavni letni seji društva sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn, so bili izvoljeni za leto 1922 sledeči uradniki: Predsednik Ignatz Za-mernik; podpredsednik Gregor Rose; I. tajnih Frank Okoren; II. tajnik Ignatz KlančnikJ zastopnik Johan Krže; blaga j" nik Maks Robnik; nadzorni odbor. Luka Trhlen, Anton Meli-le in Frank First star.; redar
NAZNANILO. Društvo sv. Srca Jezusa st. 70 1 St. Louis, Mo.
Tem potoni se naznanja, da je imelo f zgoraj imenovano društvo glavno sejo dne 18. decembra in volitev uradnikov za leto 1922.
Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Predsednik John Bukovec; podpredsednik Blaž Be-lobrajdič; tajnik Rud. Graber-jan; zapisnikar Karol Lav še; blagajnik John Milielčič; zastopnik Anton Bukovitz. Nadzorniki Joseph Simouich, Jos. Požek, Jakob Bukovic; vratar Mihael Desina.
Novim uradnikom želim veliko uspeha za leto 1922.
Vsem članom in članicam K. S. K. J. voščim srečno in veselo novo leto!
S pozdravom
Jos. Požek, tajnik.
ruštvo sv. Roka št. 113 Denver, Colo.
Tem potom se naznanja v-sem članom našega društva, da smo imeli volitev uradnikov za 1. 1922 Na seji 8. dec. so bili izvoljeiii sledeči sobratje:
Za predsednika Stefan Pre-lesnik 4526 Penna Ave; pod- da Je dec- umrla Ana preds. John Tanko; I. tajnik i Cunta v bolnišnici, stara ko-
Josip Erjavec 681 E. 49. Ave.; mai 17 lc,t- Bila J* zel° PriMi
mo:
Predsednica Helena Mally; podpredsednica Terezija Kos-tajnšek; tajnica Josephine Menart; zastopnica Jeinnie Melle; blagajničarka in zastopnica Katarina Perme; nadzornice: Kristina Pirnat, Marv Skulj,
Cecilia Znidarsich; vratarica Terezija Menart; društveni zdravnik Dr. Jakob Seliškar.
Forest City, Pa.
L.1 malokdaj se ka j sliši iz naše naselbine, in žalibog tudi jaz danes nimam nič veselega poročati samo žalostno novico,.
št. 87
Društvo sv. Ant. Pad.
Joliet, lil.
Društvo sv. Antona Pado-vanskega štev*. 87 Joliet, 111. je imelo letno, ali glavno sejo dne 11. dec. in volitev odbora za leto 1922; izvoljeni so bili sledeči uradniki: Rudolf Kule-to, predsednik; Math Kral podpredsednik; George Plut tajnik; Fr. E. Vranichar zapisnikar; Anton Koclievar zastopnik; Martin Plut blagajnik; nadzorniki: Gregor Papesli I. Paul Lavrich II. Leopold Adamich III.
ČlanL kateri so zaostali s svojimi mesečnimi prispevki prosim, da stvar poravnaj(Tka-kor hitro mogoče. S sobratskim
zapisnikar Frank Tanko ml., zastopnik Johfa Turk 4927 Pe-arl St.; blagajnik Marko Sod j a 1201 E. 21 Ave; nadzorni odbor: I. Frank Cerjak, II. J0I111 Arko, III. John Škrjane; bolniški odbor: predsed. Rudolf Kvas; ostali obiskovalci se vrste po abecednem redu; zastavonoša ametr. zastave Leo Kor-šič ml.; d rušit v.' zastavonoše Frank Baudek, Jos. Baudok. Frank Pikolnik; maršal Leo
Korišič st.
Redne društvene seje se vrše vsak drugi četrtek vmesecu v Domu slovenskih društev na 4468 Washgt. St.
Člane uljudno prosim, da se
sej v prihodnje bolj marljivo udeležujete* kot-v tekokočem letu.
Sobratski pozdrav Jos. Erjavec, tajnik.
Društvo sv. Ane št. 123 Bridgeport, Ohio.
Tempotom se naznanja vsem članicam, gori omen jetnega društva. da je imelo svojo letno^ s jo dp c 18. decembra. Na tej seji je; bil izvoljen sledeči odbor za leto 1922: Predsednica Marija Hoge; podpreds. Terezija Sterk; taj. Ana Smrekar; podtaj. Terezija Gregorčič; zastopnica Johana Hočevar; blagajničarka Ana Legan; nadzornice: Josepliina Hočevar;
Josephina Gorenc: Frančiška pozdravom .^Gričar; vratarica Terezija Po-vošrim vsem članom in člani-Itočar; bolniški odbor: Terezija cam srečno novo leto.	,lSterk, Jožefa Hočevar; Marija
George Plut, tajnik. *Hoge
i
ljona, kar se je videlo na mno-j žicah ljudi, ki so kar trumoma prihajale v hišo žalosti, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru. Kropit so jo hodili Slo-i venci, kakor tudi druge narodnosti; in pa krasne cvetlice in vence ki so jih darovali!
Pogreb se je vršil 14. dec. s sveto mašo. Marijina družba in dr. Sv. Ane št. 120 K.S.K.J. katerih članica je bila tudi ona, so se vdeležila v polnem številu in jo spremile k večnem počitku 11a pokopališče sv. Jožefa. Pri sv. maši, katero je daroval častiti gospod župnik Rev. V. Mihelič je imel krasen govor; govor je bil v največjo tolažbo sta rišem, bratu 111 sestram, kakor tudi drugim žalujočim ostalim. Posebno je g. župnik povdarjal kako dobra in blaga je bila ranjka, da je bila res pravi vzor dobre, poštene deklice in pa kar je še boljše: prava Marijina hčerka. Ločila se je od svoje matere, ali šla je pa v naročje svoje nebeške Matere Marije.
Pokojna Ana Cunta je bila rojena 31. maja 1904 v Vand-ling, Pa. kjer je tudi prežive-j la vse svoje kratko življenjih bila je zelo bistre glave in dok-j ler je hodila v šolo je bila zini-raj ena izmed prvih učenk. Posebno se je pa odlikovala z ženskimi ročnimi deli; lahko rečem, da v tem ni imela para; bila je prva med dekleti te o-kolice. Bila je pa tudi uljudna in.postrežljiva ne samo doma, starišem, ampak tudi sosedom in prijateljem; sploli vsem 3

katerimi je prišla v dotiko.
Spominjam se, ko smo imeli bazar za cerkev »sv. Jožefa v januarju; tedaj je hila naša Ana vse tri dni tam in je pomagala kar je mogla. Razveselila sem se je, ko je pristopila k našemu dmštvu sv. Ane, ker v duhu sem jo videla, koliko nam bode pomagala na društvenem polju; ali žalibog, bile so to le sanje, ki so pa vse prehitro minule; prišla je bleda žena smrt, ki nam jo je za vedno vzela. Zato pa dragi stariši, brat in sestre Vam izrekamo svoje sožalje. Izgulbili niste sami vi ljubljeno hčerko in sestro, izgubilo je tudi društvo svojo drago sosestro, katero bomo težko pogrešale. Ljubili ste jo Vi, ljubile smo jo tudi me, ali Bog jo je ljubil najbolj zato jo je vzel k Sebi.
Tebi draga, ljubljena, nepozabna Anica pa kličem: Na svidenje nad zvezdami!
Pauline Osolin, tajnica.
ZAHVALA.
Drage mi sosestre!
Oprostite, da Vam so le sedaj naznanjam, da sem prejela denar od društva kmalu po smrti moje drage matere; s temi vrsticami se hočem vsem. zahvaliti za vsei, kar ste naredile za blagopokojnico, kakor tudi za mene.
Kaj naj Vam rečem f Kako naj se zahvalim, ko mi je nemogoče popisati vse, kar čutim v ^vojom srcu ? O tem sploh ne bom dolgo premišljevala, ker bi bilo zaman; samo s hvaležnostjo Vam pravim: "Naj Vam Bog stotero poplača Vašo dobrosrčnost, ker vem, da Vam jaz ne bom mogla nikoli to Vaše dobrote povrniti. .
S tem hočem reči, da mi je še vedno v spominu, kako ste lepo molile pred krsto nepozabne mi matere; za maše, ki ste jih plačale; za krasne vcnce in rože, katere ste pokojnici darovale v zadnji pozdrav, in da ste se potrudilo, da je bil pogreb tako lep in v redu. Torej, srčna hvala vsem!
Da bi povrnila na kak način to Vašo dobroto, bom molila za Vas cenj. ssestre društva Marije Magdalene štev. 162 K3.K.J.;osobite matere, da bi še dolgo časa živele za svoje drage otroke; da bi usoda Vam ne bila tako nemila kot meni, ker mi je vzela najdražji biser, ki ga ima vsak otrok samo enkrat na tem svetu,--drago mater, ki se jet tako težko Ibčila od mene!--Vam, dekleta pa želim, da bi nikoli ne pozabile enaka bridkosti in pravega pomena besede: "sirota". --Blagor pa Vam,
ki še imate svojo ljubo mamico! Ostalim, ki so tudi že moralo prestati marsikatero grenko izkušnjo kot jaz, pa ponovim enake besede, kakoršne so bile meni v tolažbo izrečene; "Čim večje težave in krizi, tam večje plačilo v nabesih!"
Predno končam te svojo skromne vrstice, se zopet zatekam k Vašemu dobremu srcu in Vas prosim, da bi večkrat Vaše ustnice šepetale skromno molitev za dušo umrle Vam sosestre Helene Veljak.
žalujoča in vedno hvaležna Vam sosestra:
Frances Veljak.
P.S. Nekaj oseb je, ki imajo velikodušno srce, ker so mi mnogo pomagale ob času moje nesreče in pozneje, pa vendar želijo biti nepozabne in se izogibajo javne zahvale. 1 Ker u P&m, da bodo dotični čitali te moje* skromne vrstice na tem mestu, se tudi tem končno na-
jiskrenejše zahvaljujem. Bog plati!
Dalje izrekam toplo zahvalo aaši dični K.S.K. Jednoti, za t^ko točno izplačilo posmrt-katera mi je pripomogla k pokritju vseh stroškov v tem Iz srca želim, bi na-vedno bolj in bolj
napredovala ker je njeno poslovanje v resnici posnemanja vredno.
V Cleveland«, Ohio, dne 18. de>c. 1921. _
Miss Frances Veljak.
ZAHVALA.
Jaz se prav lepo zahvaljujem vsem onim, ki so mi na seji dr. sv. Jožefa št. 7 (h kateremu tudi jaz spadam) kaj darovali*. Posebno lepa hvala o-
bilo društvo v temu letu v zdravstvenem ozira; v celem letu je imelo le štiri bolne člane; skupaj se je plačalo bolniške podpore 108 dol. iz central, blagajne; to je najmanjša svo-ta, kar jih je društVo izplačalo zadnjih 20 let, za bolniško podporo. Dal Bog, še v nadalje zdravje članom združenih društev v centralizaiciji, da bi /losegli uspeli skupne bolniške podpore.
Na glavni seji je društvo tudi sklenilo, da se ustanovi po-
nim, ki so to predlagali in §e
pomujali, da so tako lepo svo- ^n Vklad,T kater^Tpiaču to za mene nabrali ker ker sem vsak	5c meSečno od
v resnici podpore potreben. —	. -	. .
t> *	meseca januarja naprej; iz tega
Petnajst let je ze od tega kar I sklada se bo dajak) darilo na sem izgubil eno nogo, zdaj me|raane prošllfe ki jih drugtvo
pa že draga jako boli, da ne morean nič delati. Še enkrat: Prav lepa hvala vsem skupaj; da bi Vam ljubi Bog to dobroto 100 krat povrnil. Z Bogom!
Anton Uhernik Cd. dr. sv. Jožefa 7 K.S.K.J. Pueblo, Colo, 20. dec 1921.
JAVNA ZAHVALA.
dobiva od usmiljenja vrednih članov K. S. K. J. Do sedaj se je za take prošnje kolektova-lo pri sejali; ker so pa na sejali večinoma le vedno eni in isti člani bolj v majhnem številu, so morali le ti dajati za take prošnje, da je bilo društvo celo šteto. Po novi določbi
bi tako malo občutilo slabe čase minulega leta kot ravno pri
nas.
Kot sem že rekel, delali smo vsi, in tudi je bilo dela za nekatere iz bližnjih meet: iz Butte, Anaconda in drugod. Ker po Montani bakrena industrija še vedno počiva, je več mož od tam dobilo delo tukaj tekom poletja; zdaj na zimo pa, ker je tukaj tudi manj dela, so se nekateri vrnili nazaj k svojim družinam; Ker ima srebro in svinec zdaj dobro ceno, in rude pride dosti, se nadejamo, da ne bo slabih časov šc tako hitro k nam. Samo želimo, da bi se še drugod delavske razmere zboljšale, da nam ne bi še več plače zmanjšali. Do sedaj so nam že $1.30 vtrgali na dan, to je odkar je vojna minula.
Naše društvo št. 45, ne mo
■ rrr.-JB
dano, da tako lepe in tako dovršene latinske sv. maše se ni bilo čuti z nagega kora. Dokaj ganljivo in mojstrsko je bilo izvršeno tudi orglanje. O-sobito so nas ganili oni nebeško lo£o doneči mili božični akordi med sv. obhajilom. <
Pri osmi sv. masi, katero je daroval Prof. Rev. V. Solar, O. S. B. je bila cerkev tudi natlačeno polna. G. pridigar je tudi razlagal pomen božičnega praznika in nas v duhu povel
„ „ ~ ,* ....... *___r •• J *
Pogreba'se je poleg društve-nikov m pokojnikovih znancev vdelezile tudi cerkveni odbor in odbor družbe Najsv. Imena.
Bodi mu lahka ameriška zemlja!
— Na tritedenskih šolskih počitnicah se že od 23. t.m. pri svojih starših nahaja gdč. Marion L. Zalarjeva, ' dražestna starejša hčerka gl. tajnika K. S. K. Jednote, ki študira pravo na slovečem učilišču Notre Da-n^Iml Kakor videti, na-
vedel nazaj na največji čudež, j debndni gdč. Marion zrak v
Indiais! bolj ugaja, kot pa tu v
rem reci
WXMOtYV nv,	j
'»i, da dobro napreduje. lu'
Stari člani se staramo, novih ni. Nekoliko rojakov je prišlo iz starega kraja zadnje leto. Ker
S tem izrekam svojo iskreno j linim prispevkom na me^ec po-zahvalo naši dični K.S.K. Jed-;maga], da se prošnjam katere noti za točno izplačilo posmrt-nine $1000.00 po moji ljubljeni ženi in materi štirih nedoraslih otrok g. Ludmile Lipoglavšek,
bo pa vsak član društva z maj-.smo pa tako srečni da imamo
štiri ppdporna društva, je vsako dobilo po enega ali dva no-
ki se je pred 1921 zgodil v bornem betloheraskem hlevcu. Pri tej sv. maši se je pelo same slovenske božične p?fcmi. Ena izmed teh "Pastirci le hitro vstanite!,, katero je zložil in uglasbil nas organist, se je ta
dan prvič v Ameriki v naši j slovenski cerkvi sv. Jožefa pe- j
Jolietu. —
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Pri deveti (šolski sv. maši, katero je daroval domači g. ka-
Globck o. potrtega brca naznanjam vsem sorodnikom, pri-
društvo odobri vsaj z malo svotico ustreže. Društvo je v tem pokazalo, da zna ceniti bratsko vez, ki veže člane K.
ki je umrla dne 29. oktobra t.l. i S. K. J. da podpiramo, po mož.
K večnemu počitku smo jo položili dne 1. novembra.
nosti ec^ešn drugega; posebno so pomoči vredni mnogi taki
Najiskreaiejšo zahvalo izre- člani, ko jim že poteče podpora
kam cenj. društvu Marije Pomagaj št. 165 K.S.K.J. h kateremu je pokojnica spadala. Za
točno izplačilo podpore v času njene dolgotrajne bolezni, za
obiske in vse tolažilne besede ob času njenet bolezni in za o-bilno vdeležbo ko ste jo spremile k zadnjemu počitku.
Rojakom in rojakinjam ši-rom Združenih držav najtople-je priporočam, da se zavarujete pri naši slavni K.S.K. Jed
pri društvih, a zdravje se še ni povrnilo. Kot člani K. S. K. J. je naša dolžnost, pomagati takim revežem.
Uljudno so vabljeni Slovenci v tukajšnji okolici, da pristopijo v društvo sv. Barbare, ki je edino katoliško moško društvo in najstarejše v tej okolici; bolniške podpore plačuje 7 dol. na teden, za usmrtnino se lahko zavarujete za 1000, 500, ali 250 dol;zraven pa obenem zavaraje-
noti, oziroma pri njenih pod. te zgubo rok nog, oči in drugih
raznih udov kakor tudi za ope-
re jenih društvih; saj je ta Jed-nota že tolikim v nesreči pomagala. V slučaju tako grozne nesrečte, je podpora vsakemu dobrodošla, naj si bo že možu,
va, pa smo gotovi. Kot vidim, ima naše društvo 1 člana manj sdeaj kot lansko leto ta čas.Jsv. maši zjutraj.
racije se plača odškodnino. Ko
Mladinski oddelek pa 4 člane manj. Mladinski oddelek bi pri nas štel lahko več članov samo ako bi starši pomislili in verjeli, da nobena draga Insurance kompanija ne plača toliko posmrtnine za borih 15c na mesec kot naša K. S. K. Jedno-ta. To sem se prepričal zadnje poletje pri mojemu sosedu. Vsak član našega društva in Jednote, ki ima otroke, bi jih moral vpisati v Mladinski oddelek; s tem bi koristil sebi, o-trokora in tej organizaciji h kateri sam spada."Svoji k svojim!
Zdravstveno stanje draštve-nikov tudi ni posebno ugoduo. Brat Joe Mihelič že boleha bli-zo 2 leti. J. Strajner 8-10 let.
boste enkrat član društva sv. I£nac Petek je bil pobit v rud
Barbare in K. S? K. J. boste zagotovljeni, da ste zavarovani
ali ženi,'posefbno 5e zapušča po j zf„ ^jj nez^od; Mt<>rej
smrti nedorasle ljubčke.
ste katoliško misleči Slovenci
vv,.	! v naši naselbini vabljeni pod
K sklepu se zelnn sobratom Mtavo društva sv. .Barbare m sosestram K.S.K.J. sirom št 93 K S K J Združenih držav srečno, zdra-f Vsem članom'in članicam K. vo in uspešno novo leto! j s K J y ogobito pa £lanom na.
Žalujoči:	j šega drašt. želim srečno, zdra-
Fipnk Lipoglavšek, mož. j vo novo da bi bilo uspe§.
slavno K.
niku. Bolan je že en mesec.
Na glavni seji 14. dec. je bil izvoljen samo novi tajnik, br. Joseph Sasek, ki je bil ie prej več let tajnik tega društva, in vemo da je dobro vešč svojega posla; dragi uradniki so vsi stari ostali. Uparp, da bode
plan Rov. M Butala je bila: jateljem in znancem, da mi ,, angleška pridiga m slovensko d,,e 3 I:ov u neij5 ^^ ^
petje. Pri 10., peti sv. maši
katero je daroval Rev. M. Bu-'očeta dveh otrok -
tala smo culi isto petje s kora,	josip Težak a
in o-flo še bolj lepo kot pri pn i ki je preminul za 2 trdna tra-
.. , . v.v . j vročinsko boleznijo staf Obredi v cerkvi na božiču 38 let. Pogreb se je vršil dne dan so bili zakljueeiii popoldne ; 5. novembra na katol. poko
ob 2:30 pri slovenskih lit an i- -----
jah Matere Božje. \ Še dopoldne po 10. sv. masi
pališ;5ie sv. Jožefa. Pokojnik je bil doma iz Suhorja na Belokranjskem. Spadal je k
se je šel Vfs pevski zbor korpo- društvu sv. Frančiška Sai št. rativno poklonit g. župniku v!29 K.S.K.J. ter k društvu sr. fjrrovž, kot predsedniku cer- Družine, kojega (slednjega) kvenega pevskega zbora, ,kjer društva je bil večletni tajnik, mu je izrazil svoje božične in , Tukaj v Jolietu zapušča mene, novoletne čestitke. G. župnik žalujočo vdovo, 3 letno hčerko se je vsem cerkvenim pevkam Bernice in 5 letnega sina Vilje-in pevcem lepo zahvalil za nji- ma.
hov trud in petje pri službah i Zahvaljujem se cenj. društ-božjih, kar istotako poveličuje vu sv. Družine in dr. Sv. Fran-
Boga, kot iskrena molitev. K Iklepu je g. župnik še vsakega pevca in pevko razveselil, s primernim božičnem darilcem.
-— Dne 20. decembra je doš-lo g. župniku Rev. J.Plevniku iz Chicaga pismeno obvestilo, da je bil še dne 13. dec v Morris rudniku v Golden Colo ubit naš rojak in sobrat Louis Golob, živec v Denver, Colo.
Nesreča se je pripetila vsled razstrelbe plina v onem rudniku ter je zahtevala poleg roja-
društvo za dobo tega tajnika ka L- Goloba še pet dragih žr zopet napredovalo. Priporo-,
čsm članom na potnih listih J Pokojni Alojz Golob je pred
no za vse m za naso S. K. Jednoto. Z bratskim pozdravom, Mihael Hočevar, tajnik.
.Emil, Olga, Florenz, Fran-
ky, otroci.
Mimie Kovacič, sestra. West Allis, Wis., dne 20. decembra 191.
East Helena, Mont.
Bridgeport, Ohio. , Že več kot dve leti.ni bilo nič Društvo sv. Barbare štev. 23 j slišati od nas; od takrat ko smo K. S. K. J. je imelo dne 1. de- j pogoreli, zato upam, da se mi cembra praznovanje društve- dovoli nekaj prpstora v cenjenega praznika sv. Barbare. Ob nem "Glasilu", da se zve kako 8. uri se je društvo skupno vde-: se nam kaj 'godi. ležilo ,sv. maše v tukajšnji Kakor znano, je velik del na-cerkvi sv. Antona Pad. Po Jega mesta požar . uničil leta
da bi bili tako točni na plačevanju ases. novemu tajniku, kot ste bili meni; hvala Vam. Za naprej pa, kar se tiče društvenih stvari pišite* novemu tajniku. Naslov: Mr. Joseph M. Sasek, East Helena, Mont. Box 331.
O. Kambič, bivši tajnik.
Lokalne vesti.
Minuli božični praznik smo tudi v naši jolietski naselbini
cerkvenem opravilu, se je ta-! 1919. Posebno naši rojaki so bi- z ynetostjo in; velikim zanima-koj vršila letna seja in volitev li največ prizadeti. NekolikoobhaJaVbodiBi že v hiši odbora za leto 1922. V odbor teh si je postavilo spet svoje b0ŽJ1> ^1 doma v družinskih
čiška Sal. za darovane vence, naročeno sv. mašo, ker so člani čuli ob njegovi krsti in se v deleži li pogrciba. Hvala mojemu očetu, sestram, bratom in ostalim sorodnikom ter številnim znancem za tolažbo, darovane rože in spremstvo pri pogrebu. Tako tudi hvala moji sestrični in neki prijateljici iz Aurore, 111. za vdeležbo pri pogrebu. Končno hvalo cenj. K. S. K. J. in Dražbi sv. Družine za točno izplačilo posmrtnine.
Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin. Svetila mu večna luč.
Žalujoča Mary Težak vdova z dvema otrokoma.
Joliet, HI. 22. dec. 1921.
7 leti živel na 203^ Bridge. St. tukaj v Jolietu; bil je član dr. sv. Jožefa št. 2. rodom iz Tun-jio št. 4 pri Kamniku na Kranjskem in star 31 let. Tu v JoKetu ne zapušča nobenih so- i NAZNANILO iN ZAHVALA, rodnikov pač pa v New Yorku s tužnim src?m naznanjamo eno omoženo sestro. , Truplo pokojnika bo koncem
in
zna zela i ozi
iem, ni
v-
t! naso roma s
i h
no n<
■si ro Ano 1
ne sin
-unta
rosti
1;
so izvoljeni sledeči člani: Pred-; liise. Nekaj družin se je pa
krogih; saj naa vendar ta dan
sednik Anton Hočevar; pod- j preselilo v druge kraje, tako, vsa.ko l*to spominja nekdanjih sednik: Joseph Beruš; I. taj-jda sedaj zgleda naše mesto detinskih let in božičevanja^ nik Mihael Hočevar; II. tajnik manjše kot je bilo prej. Seve, 8tari domovini. JV>s. Longar; blagajnik John j dokler je bila vojna, je bilo Sv. dan so čast, šolske se-Klep; zastopnik Mihael Gre-1 povsod dosti dela; plače velike, stre yeliki oltar cerkve sv. Jo-^orčič; nadzorniki: Frank še večje drugod kot pri nas. To krasno ozaljšale; levi, Gregorčič, Josip Simončič, j je napotilo nekatere da so od- stranski oltar pa pretvorile v John Beruš, Frank Simončič. šli v "boljše kraje za srečo; sa- mične jaslice. Pri prvi slo-Zastavonoše: Vid Legan in mo težko, da bi jo našli, ker ne- vetsni sv. maši ob 5., katero je Frank Simončič ml. Maršal kaj teh je že nazaj prišlo, in daroval naš domači g. župnik
tudi še nekaj dragih bi se radi Rev; John Plevnik ob asisten-povmilo, da jim je mogoče, ker ci Pro#f- Rev. Vencel Šolarja, O. kakor od povsod čujemo, brez- S. B. in Rev. M. Butale je bila poselnost vlada vsepovsod. Te- cerkev polna vernikov. Pridigo-ga pri nas ni. Pri nas delamo val je g. župnik o velikem po-fitalno vsi skozi celo leto, samo menu božičnega praznika, ki kdo je zdrav in da more.	se obhaja po vesoljnem krščan-
Jos. Beruš. Vratarja Andrej Hočevar st. in Martin Legan.
Z izjemo podtajnika, ki se je odpovedal zopetni izvolitvi radi važnih vzrokov, je bil ves star odb.or ponovno izvoljen, kar znači, da imajo člani zaupanje v sedanji odbor. Z zadovoljstvom lahko priznam, da vlada pri društvu sv. Barbare št. 23 prava bratska sloga, kar je posebno pokazala letošnja glavna seja. Le tako naprej cenjeni sobrat je! V slogi je moč in napredek.
V preteČenem letu je društvo napredvalo za 6 članov, kar je za tukajšnje razmere jako po-voljno. Iavanreklno srečno je
Zato da že kedaj slišim ali skem svetu. Se pred začet-da čitam, da bi kdo rekel:4' Pri ( kom sv. daritve je zbor 75. nas je dobro, dobra plača, lah- ministrantov pred oltarjem za-ko delo, dobri časi, — pa bi se pel par kitic znane božične ,pe-tudi morebiti jaz zmotil in re- smi — "Adeste Fidelis' \ za-kel, da je tako pri nas ? Pač<tem je pa sv. opravilo poveli-pa še nikdar nisem čital, da bi čevalo v resnici krasno petje se kak dopisnik (delavec), po- cerkvenega pevskega zbora, hvalil z delom in s zaslužkom. Pelo se je Ed, Marzovo JI, ma-Tako se tudi jaz ne smem po- s0 v F. pod vodstvom zboro-hvaliti; samo to smelo rečem,(vadi* m orgtairfta g prof R da je malo mest v Amemki, da Tmpt^^^ y	pov^
tega tedna semkaj v Joliet prepeljano.
—Na Sv. večer, dne 24. dec. je umrl v bolnišnici sv. sobr. Jakob Vode, bivši cer-'cembra v Emergency Hospital kovnik nase cerkve sv. Jožefa, j v Carbondale, Pa. Bolejhal je samo dober teden | želimo se zahvaliti ča*t. <r. dni po nesrečno prestani opera- Dr. Zamjemi za njih tolažbo iu ciji na želodcu. Pokojni Ja-! trud, ko so jo prišli previdit kob Vode je bil rojen 1. 1887 g svetimi zakramenti. Hva-v vasi Vinje št. 21 fara Dolsko i ia tudi našemu župniku, čast. pri Ljubljani L. 1912 je ži-, Miheliču, za ganljivi govor vel v Denverju, nakar ie pri- pri pogrebu. Lopa hvala našel 1. 1914.semkaj v Joliet; od ;im ljubim prijateljem in znan-
tu se je podal 1. 1919 v Brid geport Conn, in New York; zadnji dve leti se je pa zopet semkaj v Joliet vrnil, kjer je opravljal službo cerkovnika.
Pokojnega Jakoba Vodeta je vsakdo poznal; revež, dasirav-no je bil malo gluh, je vedno vestno opravljal svoja dela pri cerkvi in v šoli; pa tudi drugim je vedno rad doma kako reč naredil in popravil, ker je bil mojster v vseli delih. Spadal je k dr. Sv. Jožefa št. 2. k družbi Sv. Družine in "k dražbi Najsvetejšega Imena, ki so mu včeraj priredila dostojen pogreb na starem farnem pokopališču. Ker je bil pokojnik sa-
?em za njih tolažbo in za številne darovane vence ki so krasila njen oder. Iskrena hvala članicam Marijine Družbe, članicam Društva Sv. Ana. št. 120. K.S.K.J., in članom Dr. Slovenec, št. 134, S. D. P. Z.., za darovane vence in mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Se enkrat izrekamo najlepšo zahvalo vsem cenj. občinstvu za obilen obisk na mrtvaškeim odra in udeležbo pri pogrebu ter Vam kličemo. Bog plačaj!
Ti pa, draga in nepozabljena hčerka ozir. sestra: Sladko spa-vaj in na zopettno svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Jernej in
mec, je zapustil vse svoje razno Ana Cunta — starši Joseph
orodje (mizarsko, ključavničarsko in drugo) naši cerkvi »v. Jožefa. Vrednost tega o-redja znaša ve£ ito dolarjev.
•brat Molly, Mary Korošec — sestre Joseph Korošec — svak.
in pikre oi doslej. 4'Molk
-w . ■...	»JU« ••••••#••••• »Tr*	*
1 ft. ............ i.vfa	titij* ••••»•••••• »v5. ........
....................i.....$3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the »ntereat of the order.
Iaaoed err try Wednesday.
KRM N. Chicago Si
OFFICE: Phone: 1048.
JOLIET, ILL.
Subscription price:
For Members, per year.................. ......*..............*
For Nonmembers .,.•.......>....».....*••..••.«• T3*• • •••••••• $2.0*1
For Foreign Countries........................................W
Ob sklepu leta.
Mk r v, z^l^bejn naerte bomo pa ob nastopu L1922 dili kot člani (ice) K. S. K. Jednote?	'
Glavna in prva naj bo: točno izpolnjevanje društvenih ter Jednotinih pravil.
člainCico)™ SkUSali tek°m ^^ Prid°biti Saj Gnega uovega Da bomo redno in točno prihajali k društvenim sejam Da bomo po najboljši možnosti redno plačevali asesment* Da bomo čislali, spostovali m ubogali svoje voditelje-pri društvu in Jddnoti; sa,, le ti ne delujejo zase, ampak za nas vse . Da bomo radi črtali in zasledovali svoje uradno trlasilo "Glasilo K. S. K. Jednote."	g a81i°
Pri tej priliki se koncem leta tudi v duhu spomnimo onih pokojnih sobratov in sosester, katere je kruta smrt v tem letu iz naše sredine odtrgala. Bodimo jim hvaležni za vsa njihova dobra dela v korist naše organizacije. Spo^injajmo se jih večkrat v goreči molitvi za mir in pokoj njih duše
K sklepu ponavlja uredništvo "Glasila" svoje novoletne čestitke vsem cenj. čitateljem, in vsemu članstvu naše dične K. S. K. Jednote! Dal Bog, da bi bik) 1. 1922 za vse v resnici srečno, veselo, zdravo in zadovoljno!
Iv. Zupan, urednik.
Delo v novem letu.
Za "Glasilo K. S. K. Jednote" napisal Ksaver Meško.
O pobožnem samostanskem bratu Ivu a Lotto iz družbe Jezusove beremo: Bil je hudo bolan in se je že zdelo, da je prišla njegova zadnja ura. Samostanska družina se je zbrala ob njegovi bolniški postelji, da bi mu s svojimi molitvami pomagal $
delati vsi dan za dnem, od prvega do zadnjega dne v letu! Ce nam namreč naš naj vies j i Gospod odmeri tudi v novem letu toliko časa, da bodemo zadnji dan leta dočakali, in nas ne pokliče že poprej, češ: "Daj račun o svojem hiševan-ju in svojem delu."
A vse to delo bi naj bilo poplačano le / ne'kaj mrtvimi dolarji, za večnost pa bi naj bilo
Zopet se nagiba eno leto k zatonu v morje neskončne vernosti! Samo še tri dni in ne bomo več pisali letnice 1921. O j, kako naglo nam mine doba leta, ter nas vedno bolj in bolj tira bližje — groba, kajti "dolgost življenja našega je kratka," nam veli naš največji slovenski pesnik.
Ob zatonu starega in ob nastopu novega leta je treba, da vsakdo izmed nas odpre svojo knjigo življenja in pregleda list za listom, kjer je označenih več vprašanj in odgovorov n. pr.: "Kako sem letos živel! Krepostno in lepo? ali ne I Si li spolnjeval svoje družinske, stanovske, in tudi verske dolžnosti! Si li kaj pripomogel za dobrobit človeške družbe! Si pa tudi deloval za korist društva in K. S. K. Jednote! Ali si se ravnal
po društvenih in Jednotinih pravilih!	• . -	-	— - ----------— , ^u„0i »
Če najdeš v svojem letnem zapisniku morda kak negativen i f kate™ ,jc ko* 8ff°*taiiski] drt naredimo vsako jutro, odgovor .na gorlija vprašanja, skleni za trdno v prihodnjem letu | krojač dolgo^ vrsto let šival m ko se zbudimo, dober namen, drugače in boljše živeti, kajti krepostno življenje bo v prvi vrsti i P°.?raT:V v	n f- • P°knžaM° se iu vzdihnimo: tebi samemu v korist; poleg tega pa tudi tvojemu bližnjemu, j njl1.1 obleke-,. Ml?U* ?°> d? * i "Jezus, Marija, Jožef in sv. Ako te morda preveč tarejo človeške slabosti, naredi sedaj ob! un}1™ 111 mu J^10* zait.eni'j ftllgel varili, varujte me danes novem letu trdno zaobljubo varovati in ogibati se zanaprej vseh .ncla 111 ve» da s.lvatlv nft ves d»u. O moj Bog, vse kar priložnosti, ki te napeljujejo k slabem. Trdna volja in pogum I niore\ A Ivo z zadnjimi morali ( bom danes delal (delala) ali trti bosta pripomogla do zmage. Kako vesel, ponosen, srečen in zadovoljen boš danes leto pri zopetnem listanju knjige ^svojega življenja! Ne bodi v tem oziru ozkosrčen, mlačen ali o-mahljiv, ampak idi pogumno po začrtani poti dalje, kajti pogum in korajža te bosta navduševala za dosego zaželjenega cilja.'-- ,
ob ločitvi is tega sveta na pot'vse brez vrednosti, vse izgub pred večnegli Sodnika. Tedaj f 1 jeno! Kakšna škoda bi bilo to! umirajoči Ivo nenadoma zapro-: Ne, ne! Nalagajnio si vsa ta de-si, naj bi mu prinesli šivanko, Ja v zakladnico za večnost
m z
nemirno iskajočimi očmi pel (trpela), naj bo tebi na
zaprosi še enkrat. Tedaj gre' čast." Ce ne moremo storiti
eden bratov Lil mu prinese za-' tega vsako jutro, pa ob nedel-
željeno šivanko. Ko jo umiramjah za ves teden; ali vsaj ob za-
joči Ivo zagleda, se mu razjasni četku meseca za ves mesec; ali
trpeče obličje, oči mu zaplam^ najmanj zdaj ob začetku leta
v\ f , „ iQoo Ki- v tt q it » • HHH te v tihi radosti. Vzame šivan- za vse leto.
, il l f	T na"a	K;	P^-'ko v roko in pravi okoli stoj*! -Tako bo naše delo bogoslov-
nemu dobrodelnemu poslovanju; ' Glasilo K.S.K. Jednote" pa , „Tr	mi bo ^ ^
nastopi prihodnji teden svoj osmi letmk.	v nebeško kraljestvo. Za fosili variL? in Cmmij
Prav je in umestno, da se ozremo na poslovanje K. S. K. J. vsak vbodljaj, ki sem ga storil god pri delu. In če bi se pri i v tekočem letu, ki bo ze v nekaj dnevih zaključeno. Za ž n io, sem storil z dobrim na-'oetila kaka HPSrocJl fnrli «rr»r+
Nastal je dan, nebo žari in wtor časa se ogrne, in novo leto se rodi, . ž njim nade zvezdice srebrne. A vrh planinskih skalnih sten ovijajo obnebje črne.
In kdo naj megle razprši, ki vid ovirajo v daljavo ! Kdaj ii obzorje se zdani, zašije zarija v nižavof O, vekov ti nesmrtni Kralj, ti vodi nas in varuj pred zmot-
njavo!
Če ti boš vodil nas, Gospod, če zvesti bodo ti rodovi, ni treba bati se nezgod, ne starejo nas zli okovi. Napoči zmagoslavja dan in srečni naši bodo Apet domovi.
Le ti nam bodi gospodar, ti luč, življenje in resnica In kadar mine čas prevar, nas milo sodi, o Pravica. Naj tvoja roka vlada svet, in vera sveta bodi mu vodnica!
Limbarski.
ei* Office) in v navadnih društvenih prostorih pri g. Martin j Nemaniču, 1900 West 22nd St., pa dne 6. januarja. 1922. Denarne vloge prejema društvo in
sicer oddelek A. 25c delnico, oddelek B. 12^c delnico, oddelek C. $.75 in oddelek D. 50c in sioe»r tedensko, izvzemši od-f delek C. se plača vse naenkrat. JUljudno vabim vse rojake in
rojakinje k obilnem vstopu in nakupu delnic. Omenim naj Še, da ima društvo JUGOSLAVIJA po sklepu računov z dne 30. septembra, 1921, to je za dobo dveh let in devet mesecev svojega . obstanka $114,636.66, kar je vsekakor lep napredek za tako kratko dobo obstoja društva. t Joseph Steblay, tajnik, 1840 West 23rd Street, Chicago, 111. (Phone. Canal 1984.) (Advert.)
VABILO NA SEJO.
Slovenian War Reliefa.
POIZVEDBA.
ANTON LESTIK, ali, (LE
V petek, dne 6. januarja 1922 VSTIK>) poprej stanujoč na zvečer ob pol 8.uri so vrši let- Tenth St., Milwaukee, Wis., na seja "Slovenian War Belie- ie zahteval od vlade povračilo fa" v dvorani doma K.S.K. Je- < preplačanih davkov. Pismo,
'ki era ie zakladniški oddelek
dnote na 1004 N. Chgo. St. Joli-et, 111.
Na to sejo so uljudno vabljeni vsi odborniki (ice) in sploh člani.te dobrodelne družbe. Od-)or te družbe je: Predseds John Grahek; tajnik Fran Zu-
mnčič II; blagajnik M. Pogorele; nadzorniki: F. Zupančiči, Mrs Anton Golobich, Peter Ahačič in Josip Zalar.
M. Pogorele, blagajnik.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom in rojakinjam v Chicagi in okolici se u-judno naznanja, da Stavbins-ko in posojilno društvo JUGOSLAVIJA izda 13 serijo delnic, dne 4. januarja, 1922 pri g. Frank Vreček, 2022 Dav-ton Street na severni strani mesta kot v podružnici (Brarf-
ga/ je
(Treasury Department) poslal v tej stvari na zgornji naslov, je bilo vrnjeno nedostavljeno. Naj se sam oglasi, ali pa če kdo drugi ve za njegov sedanji na-'slov, naj sporoči istega navedenemu ui'adu: Jugoslav Section, Foreign Language Information Service, 15 West 37. Street, New York, N.Y.,
ALI IMATE SLABE OČI IN GLAVOBOL?
Abnormalne oči direktno vplivajo na vaš glavobol, želodčne in druge živčne nerede, ker take oči izrab-ljejo ter slabijo živčevje.
DR. L. A. STARCE
Ophthalmologist. . Uradne ure: 10—12, 2—4, 7—6.
Ob sredah 10. 12. 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. ob torkih 11-8 zve. na podružnici v City Bank Bldg. (Pearl & 29th St.) Lorain, Ohio.
tudi
petila kaka nesreča, tudi smrt-menom, Bogu na čast."	j ua nesreča, ti naši zavetniki,
Ni res, šivanje in krpanje— | ki smo se jim priporočili, nas vsakdanje, neznatno o- j bodo spremili pred Boga sod-
kako
pravilo! In veiular je bilo teT( nika. Govorili bodo tam za mu samostanskemu bratu ob' nas. • Govorila bodo pa za nas smrtni uri največja tolaži^,! tudi naša dela, v imenu božjem,
letu težja, važnejša opravila. Ali jih naj opravljamo le za svet, z nekaj mrtvili dolarjev, za
kakor sv. Baldomer. Kovač je bil. Vsako jutfo je pobožno slušal sv. mašo ter je tako dan in vse svoje delo posvetil. Potem je re-
koliko smo letos napredovali!
Navzlic slabim delavskim razmeram moramo z največjim zadovoljstvom beležiti veselo vest in dejstvo, da je naša K. S. K. Jednota tudi letos napredovala. V dokaz temu navajamo tukaj nekaj podatkov s številkami:
Dne 31. dec. 1920 je znašalo njeno čisto premoženje $723,806.00; ob zaključku tekočega poslovnega leta pa znaša ključ mu je bilo v cast in slavi" Bogu na čast izvršena njeno cisto premoženje $850,000.00; torej je čisti prebitek ali kraljestva božjega.	' Ko bi delali tako k
napredek v blagajni $126,193.00; to je v resnici lepa svota, ako Nas čakajo najbrž v novem ■ *" pomislimo, da je v odraslem oddelku 1. 1921 umrlo 105 članov in članic. Enako smo tudi napredovali z novimi člani, kajti K. S. K. J. šteje danes 12,235 članov (ic) tega oddelka, i
Osobito lep napredek moramo beležiti pri našem Mladinskem oddelku. Leta 1921 je v ta oddelek na novo pristopilo 747 otrok,tako da znaša skupno število tega oddelka 6467 članov (ic); v blagajni ima pa nad $22,500.00 denarja. Tudi lepo šte vilo in znesek!
Leto 1921 bo v zgodovini K. S. K. J. fudi radi tega spominske vrednosti, ker smo bas koncem tega poslovnega leta dosegli že nad dva milijona dolarjev skupne izplačane podpore. S tolikim zneskom se ne more nobena druga slovenska podporna organizacija v Ameriki ponašati.
V nekaj tednih že, Vas bo naš sobrat gl. tajnik morda' tudi z veselo novico razočaral, da je K. S. K. Jednota dosegla 100 procentno solventno vrednost; kajti zadnja izračunana razlika za dosego solventnosti je bila neznatna, samo šo za 1.02 odstotka. To pa upamo, da smo dosegli s povišanjem blagajne in skupnega števila novih mladih članov v odraslem oddelku.
Ako bo šlo z našo skupno blagajno še v bodoče tako lepo čast' ali kakor navadno pravi-naprej, bomo do prihodnje konvencije že tudi do $1,000,000.00'mo: Z dobrim namenom. Iu v (milijona) dospeli.	I ljubezni, namreč od Boga Ijub-
Kar se nadalje tiče poslovanja K. S. K. J. vtekočem letu,t)jeni, kar pa smo le, če smo moramo tudi naglašati, da je isto poteklo v občno zadovoljnost, f'brez smrtnega greha. Potem lepo, mirno in v pravi bratski slogi med članstvom, krajevnimije vsak naše tudi najpriprostej-društvi in glavnim odborom. Prihodnji mesec se vrši letna še delo pozlačeno, pred Bogom seja celokupnega gl. odbora, kje se bo skušalo to, ali drugo' dragoceno, važno točko na najboljši način in v zadovoljnost članstva rešiti.1 Koliko bodemo morali delati Mislimo namreč preuredbo Jednotinih pravil glede pošiljanja f v novem letu! Duhovnik — ali in stroškov delegatov na bodočo konvencijo. O tej stvari bo [bo kak dan brez dela! Učitelj odločilo članstvo potom splošnega glasovanja kmalu po letni r — koliko truda ga stane njego-seji glavnega odbora. Zmaga večine bo merodajna m veljavna, j va prevažna, odgovornosti pol-Kakor o Jednotinem poslovanju, tako moramo tudi glede'na, res sveta služba! Zdravnik "Glasila" beležiti voselo vest, da morda koncem tekočega letal — v službi trpečih bližnjih dan pri listu ne bo več običajne izgube, ampak da bod^ stroški z do-i za dnem, od jutra do večera, hodki pokriti, kar bo v prihodnjem polletnem računu objavlje-^ pogostoma še ponoči. Uradnik no. Sobratje tajniki in sosestre tajnice, razni dopisniki in naši! v uradu, dijak pri svojih knji-sotrudniki so šli (čast in hvala jim!) tudi v sedmem, oziroma I gah, poljedelec na svojem po-tekočem letniku uredništvu radi na roke tako, da nismo letos lju, obrtnik v delavnici, delav-imeli nobenih ostrih protestov, ali celo jjapadov. Prosili bi ci v rudokopih, v fabrikah, na pač danes zopet na tfem mestu gg. dopisnike po rajnih našel- železnicah, ob drugih tžekih o-binah, da naj se v bodočem letu še bolj marljivo in pogosto ^pravilih — mati pri otrokih in oglašajo.	t ras^cdkijgtvu, služkinje pri
Kakor doslej, tako se bo;»ifedni«tvo "Glasila" tudi zana-i'čeW>kr>it neprijetni in sitni prej strogo držalo svojega principa ter predpisanih Jedntfinilij gospodi; ali ne bodemo morali
vsakdanji kruli! Bi li ne kel pomočnikom. "Otroci^ zdaj bilo škoda našega truda, naše- pa pričnimo v imenu božjem!" ga življenja? Ko si pa z vsa-!Opoldne je rekel: "Otroci, od-kim delom, najsi je tudi delo' počijmo si zdaj v imenu bož-naše stanovske dolžnosti, ki se jem!" Zvečer: "Otroci, nehaj-ga itak obraniti ne morejo, | nio zdaj v imenu božjem!" lahko kujemo zlat ključ, ki nam Bog j? delo njegovo obilno bla-bo pri našem prihodu iz časno-sti v večnost odprl vrata nebeška.
A kaj je treba za to! K&j izrednega, velikega, težkega! Ne! Nekaj prav lahkega. Da opravljamo vsa dela iz ljubezni in v ljubezni. Iz ljubezni do Boga, zaradi Boga, Bogu na
goslovil: vidno se mu je množilo premoženje, ki ga je pa z radodarno roko delil siromakom. Ko je leta 660 umrl, so ga vsi, zlasti ubožeki in reveži bridko objokovali in ga kmalu pričeli častiti kot svetnika.
V imenu Jezusovem, v imenu božjem', z dobrim namenom za» čnimo novo leto. Posvetimo in pozlatimo z dobrini namenom vsa naša dela v novem letu po opominu apostola: "Vse, karkoli delate, v besedi ali dejanju, delajte v imenu Gospoda Jezusa Kristusa,Boga časteči.'' Tako bodo naša dela tudi nam, kakor so bila blaženemu Ivu in svetemu Baldmeru, ključ do večne slave in časti v kraljestvu božjem. Amen — tako se zgodi!
NOVOLETNE MISLI.
Končan je zopet leta tek, ' odbila ura je slovesa; spet zginil je v brezkončni vek o, tja ne seže vid očesa v neskončno morje večnosti. Pač urno časa se vrte kolesa!
Nam marsikako kruto bol jn ran skelečih je povzročil : tu cvel je v blesku hrib in dol,
točil
Iter eakal, da h vernih dalj bo boljši dan prihodnosti napočil.
. Established 1857
i
Ako potujete v staro domovino
bost« našli v svojo lastno korist, da nosite svoj denar v obliki
Potniških čekov
TRAVELER'S CHECKS.
na katerih je označena svota, kojo želite vzeti v Ameriških dolarjih. Ti čeki—kadar vnovčeni v Evropi—bodo zavarovali in tvorili njih celo (polno vrednost v evropejskem denarju.
Potniški čeki so popolnoma varni in vas varujejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke j ne more nihče zamenjati, kot Vi sami.
—< KUPITE TOREJ VAŠE POTNIŠKE ČEKE V TEJ BANKI.
SREČNO IN VESELO
• • ji!
Novo let;o
1922
želi vsem svojim klijentom in prijateljem, ter tudi j ostalim rojakom
BANČNA IN POTNIŠKA TVRDKA
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
New York City. I
i 1
70—9th Ave.
V>>\;. h: i

*
'i.-;
si ga neznaten košček, v
LT»taaovlj«u ▼ Joiieto, IU, dne Z aprila 1194. Iakorpodrttt m Iitiata državi Illinois, dne 12. janimja, lffi*
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL,
od ustanovitve do 1. decembra 1921 skupna izplačana podpora $2,005.368.00
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N„ Hickory St Joliet, III. L podpredsednik M,tt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo.
II. podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh Pa
GUvni tajcik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL
Zapiandkar: John Lekan, 406 Marble St Joliet III
GUvni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL
Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620-10th St, Waukegan, III
Vrhovni Zdravnik: Dr. Jo». V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pi
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. v • Anton Nemanich »t 1000 N. Chicago St Joliet IB.
POROTNI ODBOR: Vartin Teiak, 1201 N. Hickory St Joliet IIL Frank Trempush, 42—4$th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. PUce Ckero, M,
PRAVNI ADBOR:
Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, ISL John Dečman, Box 529 Fcrest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111. Telefon Chicago 10A
JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote aaj se pobijajo n» flavaiega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU, dopi»e . društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago, St. Joliet IIL
velikosti oskubljenega vrabca 6194 Petar Balkovee, član dr. Marije Se4»m Žalosti 50, Pitts-1 Temu je sledila delitev kruha bnrgh, Pa., operiran 8. m, 1*21. Ofiravičen do pod- ,<z običajnim prepirom. — Napore $50.00.	^Ivadno je sel od vsake deeeto-
iHriee po en mož po kruh v bara-3080 Alois Petek, član dr. sv. Ciril« in Metoda 59, Evef^lko> kjer g0 stail0vali vojaki in
Mm, operiran 9. oktobra 1921. Opravičen do podpore [načelnik. Ko so dotični mož-
$50.00.
147.
5142 Mary Zidar, članica dr. Marije Vnebozete 77, Forest City, Pa., operirana 26. novembra 1921. Opravičena do pod pore $50.00.
148.
9905 John Jeloučan, član dr. sv. Alojzija 95, Broughton, PaM operiran 1. oktobra 1921. Opravičen do podpre $50.00.
149.
20782 Louis Prpicli, član dr. Marije sv. Rožnega Venca 131 Aurora, Minn., operiran 2. avgusta 1921.' Opravičen do podpore $50.00.
150.
22217 Paval Bajac, član dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh-, Pa., operiran 29. aprila 1921. Opravičen do podpore $50j00.
Uradno naznanilo-
' KONVENCNI ASESMENT.
člen IV., točka 18, str. 28 Jednotinih pravil se glasi: "Vozne stroške delegatov(inj) in dnevnice se plača iz Jednotine blagajne, za kar naj se razpiše posebni asesment 10c mesečno na vsakega člana (ico), in sicer začenši s 1 januarjem leta 1922." Iz predstoječega pravila je razvidno, da se ima s 1. januarjem prihodnjega leta razpisati na vsakega člana in članico posebni asesment mesečno 10c za pokritje konvenčnih stroškov. Zaradi tega se tem potom opozarja vse cenj. društvene tajnike in tajnice, da to vpoštevati blagovolijo in uredijo knjige za prihodnje leto v smislu zgoraj omenjene točke Jednotinih pravil. Ravno tako naj se društveni tajniki (ice) ravnajo pri izdaji potnih listov za prihodnje leto.
Nekatera društva so poslala na urad Jednote pritožbe proti sklepu minule konvencije, ki določuje, da se plača vožne stroške in dnevnino iz Jednotine blagajne, ter zahtevajo, da ostane po starem; to je, da vsako društvo samo trpi stroške društvenega odposlanca, oziroma delegatu.
- V svrho teh protestov se bo vršilo zborovanje glavnega odbora Jednote prihodnji mesec. Vse pritožbe in proteste se bo odboru predložilo in če odbor določi, se bo to zadevo predložilo članstvu potom splošnega glasovanja v razpravo in kakor bo članstvo določilo, tako se bo potem ravnalo. DO ONEGA ČA SA PA OSTANE ZGORAJ OMENJENA TOČKA 18 JEDNOTINIH PRAVIL PRAVOMOČNA IN VSAK ČLAN(ICA) JE DOLŽAN (A) PLAČATI POLEG SEDANJEGA REDNEGA ASESMENTA TUDI POSEBNI ASESMENT 10c MESEČNO. Za glavni urad K.S.K- Jednote,
JOSIP ZALAR, gl tajnik.
NAZNANILO ASESMENTA 1—22, ZA MESEC JAN. 1922.
Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna številka 98.
817 Ivan Novak, star 57 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 11, Aurora, 111., umrl 25. nov. 1921. Vzrok smrti: Srčna bolezen in naduha. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jed-noti 1. marca, 1896. R. 51.
99.
2439 Neža Ječmenovich, stara 40 let, članica dr. sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Montana, umrla 21. nov. 1921. Vzrok smrti: Ponesrečena vsled zavžitja karbolne kisline. Zavarovana za $1000.00 Pristopila k Jednoti 20. marca 1905. R. 34.
}00.
23446 Steve Kusar, star 33 let, član dr. sv. Roka 15, Pittsburgh, Pa., umrl 14. nov. 1921. Vzrok smrti: Operacija na slepiču. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. oktobra 1920. R. 32.
1 101.
8110 Ignac Bazilik, star 36 let, član društva sv. Lovrenca 63 Cleveland, Ohio, umrl 3. decembra 1921. Pristopil k Jednoti 22. aprila 1905. R. 30.
102.
21483 Imbro šipuš, star 48 let, član dr. sv. Petra in Čavla 91, Rankin, Pa., umrl 8. nov. 1921. Vzrok smrti: Ubit od Lokomotive. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. marca 1916. R. 43.
108.
9163 Mary Pranged stara 40 let, članica društva Marije Pomočnice Kristjanov 165, West Allis, Wise., umrla 26. nov. 1921. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi. Zavarovana za $50()! Pristopila k Jednoti 11. aprila 1920. R. 39.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
142.
5142 Joh Zaje,, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., operiran 8. nov. 19921. Opravičen do podpore $50.00.
143.
23134 Joseph Kočevar, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet,, operiran 14. oktobra 1921. Opravičen do podpore $o0.00.
144y
9722 Mary Zagorc, članica dr. sv. Janeza Krstnika 11, Aurora,
Mladinski Oddelek.
125.
1344 Barbara Brozeč, stara 7 let, 10 mesecev in 20 dni, članica dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., umrla 19. novembra 1921. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopila 11. junija 1916. Bila je članica 5 let, 5 mesecev in 8 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let. Opravičena do posmrtnine $450.00, kateri znesek je bil nakazan 5. decembra 1921.
J06IP ZALAR, gl. tajnik.
Joliet, 111., 24. decembra 1921.
41ita v ruskim nWtvB
(Piše Josip Grdina, West ' Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.)
Batirane hlače. Delitev kruha. Beg iz barake. Progjaka.
Ker sem pri onem krutem ruskem gospodarju s stavko jaz edini propadel, sem stvar premisli»in drugače ukrenil. —
'Prepirati se nisem hotel več, zmrzovati pa kar tako še naprej, tudi ne. Takrat, ko so je to godilo, sem imel v delu "batirane" Jilače. ' Strah pred še hujšo sibirsko zimo me je napotil do tega, da sem začel take hlače razmišljati; koncem konca sem jo pa Ie "po-gruntal"; "Batirane^ !hlače napravim I" •— Tako sem sklenil in tudi storil.
Nabavil sem si stare bate, (bombaževine) in prediva prav za dober kup; dvoje spodnjih hlač sem imel pa sam, od katerih sem ene takoj razparal, da sem lahko med oboje vkladal predivo in bato ter seš£l skupaj v obliki odeje. To mojstrsko dolo sem izvrševal samo ob nedeljah, ker druge dni ni bilo za to časa, ker smo bili od jutra do noči v gozdu zaposleni. Kmalo so bile moje novošeg-
ne hlače gotove. Lepe in moderne sicer niso bik?, pač pa
debele in tople kar se je dalo. Tudi bluzo sem batiral; poleg ;ega sem imel pa še majhon kožušček, katerega sem še poeti kupil. V mrazu (pozimi) ga nibocf ne proda. Tudi čevlje sem si nabavil, kajti v esenih. lapkah hoditi po zimi ni prijetno kljub temu, da smo dobili suknene ovoje. Šel sem ;orej k načelniku naj mi da največje ♦ *1 lapke9\ Mož ni slutil, kaj nameravam. Ko bi znal, da imam čevlje, poleg tega pa prosim še lapke, bi me gotovo pošteno s palico nažgal. Po daljšem obotavljanju in
na priporočilo nekega ruskega vojaka sem končno za želje ne apke vendarle dobil. — Reči moram, da bi jih sam ruski kosmatinec medved lahko obal na svoje šape. Prlšedši v barabo <sem najprvo obul čevlje, is-e z vrečo omotal in na vse to 3a še nataknil lapke. Povedati pa hočem, da sem moral v em obuvalu in batiranih hlačah zelo razkoračeno hoditi; tudi po gornjem životu sem navlekei, kar je moglo name: ;oplo, išfi avstrijsko srajco, jrezrokavni kožušček, s pre-divom podšito bluzo in plašč; na glavo sem pa potisnil veliko kosmato kapo v obliki medvedje glave. Ej, če bi me v tej
uniformi tedaj kdo izmed domačih videl, bi se me gotovo
prestrašil, ker sem bil podoben divjemu, ali gozdnemu možu. — Mene je ta oprava hvala Bogu vseeno grela v silnem mrasgi. Večkrat je komu
zmrznil nos, ali uho. Tudi v najhujši zimi smo morali hodi ti redno na delo v gozd, kjer smo žagali drva globoko v sn-e gu. Ko smo podrli kak velikanski borovec, se je kar zaril in skril v snegu. Pri cepljenju velikih poletel so nas pošteno rebra bolela, kajti delati s slabim orodjem je bila težavna stvar. Železnih zagozd pri cepljenju drv sploh nismo imeli, ampak iz lipovega lesa. Tudi žago je bilo treba večkrat z združenimi močmi potegniti skozi ogromno deblo. Tako lopify ravnih in debalih jelk^ borvV in smrek še nisem nikdar videl, kot so tu v Sibiriji. Koliko vrednosti za Rusijo, če bi bila tu skozi železnica napeljana ! V onem gozdu so nam tudi kazali mesto, kjer so delali ujeti Japonci, ki so iz jeze zažgali Šumo, da je veliko gozda zgorelo; poleg tega so se pa še uprli, da so jih morali Rusi v mesto prestaviti, ker so se jih bali. Ruski baroni so izpre-videli, da z Japonci ni dobro šale uganjati in da bo Japonska strogo zahtevala- vse svoje ujete vojake nepoškodovane. Vsei drugače in slabše se je pa postopalo z avstrijskimi ujetniki, četodi so bili Slovani; delati smo morali kot črna živina, poleg tega pa še lačni kot psi.
Zjutraj smo dobili za okrep-čilo zeljnato juho v kositreni
skledi za 10 mož skupaj. Hlastno smo zajemali zeljnico, da se je v skledi kar vrtinec pojavil, kajti vsakdo se je trudil, da bi ujefl? tudi kako zeljnato pero, ki je slučajno plavalo v "ba-
ki" (skledi.) Tak je bil naš zajtrk * v baraki Ciglana v
čurdovskem kardonu. Takoj po ' tem imenitnem?! zajtrku pa, hajd na delo! Opoldne smo si v plehastih posodah segreli vode, narejene iz snega, da smo si ž njo lačne želodce saj malo ogneli in mrzle ude pri ognju iz susuhih borovih vej. Ko smo se zvečer vračali v barako, smo bili slabosti o-mamljeni kot pijani; posebno hudo je bilo iti v klanec ko mi je spodleteflo, da sem padel od.Kola lomi.
je prinesli v barako nas delež, so drugi tovariši kar obstopili hlebec, ki se je takoj pretvoril v polovico, ali četrtino. 2elj no smo gledali dragoceni dar božji. Vsak bi ga najraje kar z očmi pojedel; tako snjo se drenjali okrog* njega, kakor o-koli kupa rumenih cekinov. J|Zdaj je nastalo vprašanje: Kdo bo deilil? "Ti ga boš" France, ker imaš nož! — "Ta-ko: smo veleli Slovenci tovarišu Telbanu iz Škofje Loke. France je rete začel rezati kruh na 10 kosov; pri tem pa smo skrbno sledili, če je kaka drob-tina padla na tla, takoj smo jo hoteli kar vsi pobrati. Ko je bil kruh po bratovsko razrezan, da so bili kosi vsi enaki, nas vpraša naš mojster France: "Je li prav!" — "Prav, pravi!" smo mu pritrdili, ter
pazno sledili z očmi,kateri kos je večji? "Vzemite sedaj!" — Kakor bi strela iz jasnega v kruh treščila, smo segli vsak po svojem kosu. Včasih so kar tri roke za en kos zagrabile. "Ta je moj! je kričal e-den." Ni rds, jaz sem ga prej zagrabil! se oglasi drugi. Tretji je pa tarnal: 4 J To je red, da človek še istega Itoščeka ne dobi, katerega si je izbral.
Končno so prišli poslednji godrnjati, da kruli ni bil pravilno razrezan, ker je njegov kos manjši, onega tovariša pa večji, dasiravno smo pravilno razdelitev kruha žei prej vsi potr dili. Pa ves ta prepir nas ni razdvojil; potrpeli smo ter ostali zvesti prijatelji še v bodoče, da smo v težkih urah goz dne snžnosti radi drug drugemu pomagali.
Da bi se izognili nepotrebnemu prerekanju pri delitvi kruha, je eden izmed tovarišev na pravil leseno vago, ki se je pa žal, slabo obnesla glede natančnosti. Ta vaga bi morala biti narejena po načinu tehtnic v lekarnah, ali zlatarjev/ Ker nas je ona lesena vaga očitno goljufala, smo jo zavrgli. —
Kaj sedaj! "Dajmo poskusiti odmerek, kruha pri delitvi na
žrebe, ali številke!" se oglasi 'eden. Ta salomonski nasvet smo soglasno vsi odobrili in naredili v duplikatu devet malih desnic s številkami od 1 — 10. Ko je bil hleb zopet po bratovsk-o? in enakomerno? razrezan, smo položili na vsak kos kruha po eno številk^ drugih 10 smo pa vrgli, v čepico. Zatem smo ij one čepice potegnili vsak po ono številko; kakršno si potoni!, tako številko kosa kruha si lahko potem ž mize vzel in povžil brez kakega godrnjanja, ker oni ti je sreča, ali m sreča s pomočjo številke dolo'iia kot pri loteriji. Na ta način je šla na-daljna delitev kruha vedno v redu naprej, da se nismo več kregali. Kaj ne? Smešno? — A tudi resnično. Za boren košček kruha smo storili vse. Za kruh so celo nekateri prodajali svojo obleko, katere so bili tako krvavo potrebni. Niso se bali silnega mraza in njegovih posledic. Hudo je pač bilo vsakemu, če je prodal svoj edini plašč kakeonu Rusu, ali kuharju za kos kruha. Saj pravi pregovor: da lakota in sila
»slabosti. V takem poldžaju mi je moj tovariš na tleh ležeč tožil, da mu je temno pred očmi. Ko smo čez pol ure dospeli do barake, je bila večerja na vrsti: juha, taka kot zjutraj, izjemoma, da se je v nji kuhalo nekaj mesa. Istegajjpa nismo mi dobili, ampak' so ga požrli ruski vojaki in kuharji.
Ko smo dobili vsak svoj izžrebani kos kruha, je takoj izginil v lačni želodec. Zaman
sem se trudil, da bi ga malo prihranil za delo v gozdu; nisem mogel preje zaspati,dokler ni izginila zadnja drobtina.
Za cel hleb kruha bi se po goli^ kolenih plazil celo uro daleč! --
Nekateri izmed naših ujetnikov so zatem pričeli ob nedeljah skrivaj uhajati v male gozdne vasi prosjačit kruha; to delo je bilo pa nemarno; če je načelnik stvar zvedel, je pela neusmiljena palica po tvo-jdm hrbtu. Pa, lakota ne pozna nobene meje! Marsikdo, ki je bil minulo nedeljo tepen vsled prosjačenja. jo je prihodnjo nedeljo zopet mahnil z lačnim trebuhom za kruhom. Fant
je bil rajši sit tepen, kot pa da je ob nedefljak lačen doma v baraki sedel. V tem poslu so se posebno Rumuni odlikovali; vedno je kakega zmanjkalo; ko je prišel nazaj, je pa padalo po njegovem hrbtu, kot po snopu.
"Kar hoče, pa naj bo!" Z nekim tovarišem (Litijčanom) sva neko soboto ponoči sklenila, narediti poset v bližnje se-o. Kar po sredi gozda jo mahneva, da dospeva do cilja. Sklenjeno, storjeno! Nekako okrog polnoči je bilo, ko sva u-šla iz barabe po snežni sledi coder so Rusi drva vozili. Težavna je bila pa ta pot, ker sva se v temni noči vedno spodti-Itala ob vqje in parobke, da sva večkrat na tla padla. Pa se to naju ni oviralo! Le na-irej, da dospeva do kruha! Končno sva pa vendarle dospela na boljšo pot, od tam pa o-krog 8 ure zjutraj v neko rusko st4o. Celih 19 vrst sva prehjodila. Prišedši do prve hiše, .sva ponižno snela čepice z glave ter pričela prositi kruha. Dobila sva ga res vsak
en košček. Tako sva delala tudi po drugih hišah. Le škoda, da nisva imela povsod sreče! V onem selu so živeli Butjaki, ki nisi tako darežljivi kot ruski "mužiki" (kmetje.) Ves najun delež sta bila
dva kosa kruha iu 4 krompirji. Med tem pa naju na cesti sreča vojak, katerega sva se naravno zelo ustrašila; bala
sva se namreč, da naju bo takoj gnal pred našega načelnika, kjer m nama ne bo dobro godilo. Pa ta vojak je bil dobra duša; velel nama Je naj hitro nazaj beživa, kajti čez kake pol ure se pripelje v ono se-lo naš baron. Gorje, če naju tu najde! To naju je tako prestrašilo, da sva onega ruskega vojaka ubogala in jo nag- j lo ubrala nazaj proti naši baraki. Tako sva jo ubirala, kot bi gonilo za nama. Spotoma že sva ves oni kruh pou-žila, ter tarnala o "smoli" katero imava z beračenjem. Prazne malhe nesetva nazaj; poleg tega pa še to dirjanje in skrivanje po gozdu, kakor da sva
roparja, ne pa berača. Čud- | na berača, kaj ne'? Bera« mirno povžije svoj grižljaj pri gorki peči, ter gre lepo po cesti dalje; midva pa dirjava kot cbstreljena zver. — Kljub silnemu mrazu, nama je bilo ysled nagle hoje toplo; hitela sva vedno bolj in bolj, kajti v mislih sva imela žef prizor kako bo ruska palica na najnih hrbtih padala in pela?
(Dalje sledi.)
v
Steverova zdravila'vzdrzujrj« zdravje v družinah.
Kašelj in prehlad.
V tem letnem Času vlada ka&elj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih. Če se zanemari, se razvijeje iz njega komplikacijo, ki se lahko nevarne. lzegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Sever«'« Cold and Grip Tablet« (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.—Hitro odpomoč proti kailju dobit«, če vzamete
Gevera's
Cough Balsam
(Severjev Balzam zoper kaSelj). Pomir Uje razdraženost, omehča izločevanje, ustavi kaieij. povzroča laglje dihanje in pomaga prrodi povrniti normalne stanje. Večje steklenice 50 centov, manj« *oc. Pri lekarjih.

da moraimeti draStvo, ki je stol sedmorice suspend!- pravilno obnovljeno, se poseb-
*	na dovoljenja za poslovanje.
RIKANCEV.
Oddelek za socialno skrbstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja nastopni akt, katerega je prejolo preko ministrstva zunanjih zadev od našega generalnega konzula v New Yorku, pod cigar jurisdikoijo spadajo države: Ne*w York, Pennsylvania, Ohio, New Jersey, Virginia, West Virginia, Massachusetts, Connecticut, New Hampshire, Vermont, De-1 a ma re, Maryland, Maine, South-Carolina, (North-Carolina, Georgia, Alabama, Mississippi, Florida, Rhode Island,
Generalni konzulat v New Yorku prosi zunanje ministrst-
V nekaterih ameriških državah < predpisuje zakon, da se mora imovina osebe, ki je neopravičeno mrtva, izročiti o-cnim osebam, ki so poznane za naslednico, kar je pa cesto dru-gačd kakor pri na5ih zakonih o
ti kot odvetnika. Pole* Brenceta jd bilo ustreljenih tam še vse polno dragih, medkaterimi je posebno žalosten primer kovača Ivana Kro-marja, iz Stare gore.
Dne 16. oktobra 1915. leta je bil odpeljan Ivan Kromar v senci bajonetov v Suhi bajar, kjer je bil neusmiljeno ustrel
nasledstvu in morajo včasih te	y je ^ ^ ogm6rih
__»U.	.AVAIAM /4AIA I mATTi. • '	*
osebe za nekatere dele imovine samei napisati priznanice in jih poslati konzulatu. Seveda se to ne more poslati naprej. V takih primerih bo naslednikom naknadno konzulat poročal o teta, čet je tudi poprej dobil o zainteresiranih že vse dokumente.
— Srednješolski zavodi dobe nova imena. Vslcid preosnove prejšnje državne realne gim-
i x • + " v • • nazne z nemškim učnim jezi-vo, da naj so potom časopisja ■ J na9tala notreba da se
pouči občinstvo, naj se ne obra- i • i * Ai^^lr,o	a	Oba ljubljanska zavoda te vr-
ča direktno na konzulat s svoji mi prošnjami in zahtevami, ker s tem samo zavlačujejo svojo stvar in delo konzulata, ki nima dovolj delavnih moči na razpolago. Da bi se prišlo v-sjemu temu v okom, je treba, da se zainteresirani obrnejo tozadevno na svoje pristojne oblasti, ki jim bodo dale takoj
ljubljanska ste "preimenujeta", kakor se
izraža oddelek za prosveto. Pokrajinska uprava, ode»lek za
otrok. Grob št. 10 hrani njer gove ostanke.
1 Sest let že kličejo njegova mrtva usta osveto in maščeva-ujeL
Šest let že čaka zaman osenr sirot v borni bajti v Stari gori nad Semeniščem očeta, čaka zaman žena moža. Njih beda, njih solze in njih stok kličejo osveto neba in poštenih ljudi, kličejo po pomoči.
Sest let pa že živi mirno v Črnini ju Matija I. Skubic, gostilničar in neikdanji župan ter se bogati od blagoslova svobode, ki jo je sam sovražil vse dni. In Matija Skubio je tis-
Smo pač v deželi čudežetv. Za naše Tazmere j© značilen
se eh slučaj: Ravnatelj tolminske meščanske šole je naznanil šolo pohajajočim deklicam, da je prišel odlok iz Trsta, da ne smejo hoditi v meščansko šolo, ker zakon prepoveduje mešane meščanske šole. To jel čin zatiranja, ki nima para. Ce zakon res prepoveduje mešane meščanske šole, naj otvorijo mestno šiolo za deklice posebej. Čudno pa se nam zdi, da ni bilo prepovedano pohajati v skupno šolo tolminskim učit. kandidatom in kan-didatinjam, bivati dalje časa oelo v skupnem Zavodu, biti skupaj na plesnih vajah zavoda itd., ko so ti vendar v mnogo bolj notvarni starostni dobi.
Prefrigane laške oblasti pač dobro vedo, kako in kje najlažje in najobčutneje udarijo naše ljudstvo. Podobni slučaji se gode dan za dnem popolnoma sistematično.
Umrli so v Ljubljani: Frančiška Poje, šivilja, 50 let. — Fran Vidali, zasebnik, 67 let.
—	Marija Črnivec,- sprevodni-kova vdova, 61 let. — Slavko Markovih, čevljarjev siv.. 5 mesecev, — Elizabeta Voj»r, hči postaj, opravnika, 11 dni. — Josip Hercog, vodja bivše mestne polic, straže, 68 let. — Marija Bizjak, zastfbnica, 57 let.
—	Herbert Paternuš, otrok-hi-ralček, 2 leti in pol. — Ivan Lukasser. sin žel. kotlarja, 16 mesecev. — Ernest Kralj, rudniški dninar, 34 let.
Cerkveni rop. Dne 2. septembra se je Jakob Orzinek iz Sv. Kungote, večkrat kaznovan
delomržnež, izprehajal pri treli ribnikih v Mariboru, ko mu je prišel na&proti neki neznanec in mu v razgovoru zaupal, da
____ ^____w____________ ima blizu cerkve sv. Areha na
c i jo za umrle pri delu je treba i	: ^"egisce r t. uev- kratj naj nam pove? da 8e bomo Pohorju spravljenih več cerk-
poleg gori navedenega še nas- ca- s tem 80 Podane 1© smer- vedeli obračati na pravi nas-	posod. V tistem Času
topno:	_	• jj1!^ *a posvetovanje učitelje- tjov <se n pr dovojj tatero so se namreč dogodili cerkveni
ropi v župni cerkvi Sv. Martina na Pohjorjo, kjer so bili u-
prosveto in vero je z razpisom ti, ki je Kromarja izročil krv-z dne 17. oktobra t.L določila niku, ki je pognal v bedo vdo-
načelo, ki naj se pri imenovanju zavodov uveljavi. Zavodi naj se imenujerjo po zaslužnih
vo in osmero sii;ot.
Kaj jo zakrivil Kromar, da ga je pognal Skubio v smrt t
osebah: vladarjih, slovstveni- Spregovoril je, kar so mislili
ima
Kinu, rv l jiiu uktiav uuiu	--------------- » ~~	,	v»v* J«-,	ov
potrebna navodila, da dostav- kih* pedagogih i.t.d. V smis- tedaj tisoči: "Srbija ljajo konzulatu vse podatke. V lu tcSa	v W^jprav, da se brani". Rekel je
glavnem so ti podatki nastop-! dobila sedanja realna gi- Jto ko je odhajal na fronto, pus-Popolno pooblastilo kon-! mnazija na Poljanski cesti na- #!tivSi doma žttao in osmero ot-
''zločin" je plačal z življenjem. — Črnomaljs-
m
zulatu, ekscerpt iz župne mati ce, potrdilo belgrajske vlade, da je prbsllec naš državljan, kar jo potrebno posebno v onih
ziv realno gimnazije kralja Pe-1 rok> Ta tra I., Osvoboditelja ali kratko j gai z življi realnagimnazija kralja Petra jfcj tSokol je prevzel skrb ,'L, realna gimnazija s slov. in!pren0g kosti mučenika iz Su-
za
primerih, kadar gre za to,* da nemškim u5nim jezikom v Be- h^a bajeria v Črnomelj.
' ** 1	OORUKO PISMO
23. novembra 1921. ItaJijan^ka polioajdemokraci ja — Kdor poje, bo oklofutan.
zahteva rodbina v Evropi imo-1 thovnovi ulici bi se nazvala re-vino umrlega svojega člana iz gimnazija kralja Alefcsan-Amerike, ker je veliko imovi- dra L Sedanjil. {humanisti-
n< naših državljanov poverje- ,5m) gimnaziji bi pritikal na- _ __________________
110 varstvu upraviteljev nepri-|S'0V Vodnika ali kratko : Ni bU0 samo enkrat, ko smo jateljske imovine (The Alien odnikova gimnazija, realki: |poročali, kako pri nas ne mo-Prcpertv Guarodian), kateri realka Jurija Vege (Vegova,^^ ^^ Yea<*t\t kdo je
realka), moškemu učiteljišču:1 pravzaprav oblast v deželi. 2o učiteljišča Jana Komenskega, 8mo poživljali vlado nešteto
še vedno zahtevajo takih potrdil. Z
ozirom na kompenza- ucueijiscs jana is.omenaKega, , mrle pri delu je treba ;■ženskemu: učiteljišče Fr. Lev-j
A. Za umrle: Kompenzacija kih zborov, ki so jim hkrati na-(gtvar civi|ni komisarijat, prise plača ženi in maloletnim, da se o imenovanju last-	pr orožništvo dotičnega
permanentno bolnim in ostalim odvisnim osebam, ki so živele s
nih zavodov posvetujejo in sta- 0kraja in j0 prepoved Če do- kradetai moštranca, ciborij in
_________,__________ ,vii° primerne predloge. Za- volita oba ta dva, 8e lahko zgo^ kelih; razen tega pa tudi pri
pomočjo umrlega. V tem pri- |deviu zapisniki z utemeljenimi di> da j0 prep0vejo fašisti, če podružnici cerkvi sv. Areha.
meru morajo nasledniki predložiti overovljene dokaze, da so res. prejemali od pokojnega denarno pomoč. Te dokaze jim more dati pošta ali banka, preko katere so dobivali denar iz Amerike. Na teh potrdilih mora stati iznos vsote, datum in kraj c<lpošiljavtve itf kdaj je bila pošiljatev izplačana v Evropi in komu. Če ni mogoče dati takiK dokazov, tedaj mora pristojna občina potrditi, da je pokojnik res skrbel za svojce doma. Ta občinska potrdila lahko pomagajo, kadar ni drugih pravih dokazov, vendar pa niso povsem sigurna. Soproga umrlega mora priložiti potrdilo, da je še vedno vdova. Bolni morajo imeti potrdilo od zdravnika, katero mora biti potrjeno tudi od pristojne oblasti, da so neozdravljivi, da sami ne morejo skrbeti za življenje. Isto velja tudi za stare roditelje in druge. V primeru, da se podeljuje kompenzacija v mesečnih obrokih, tedaj se morajo ta potrdila obnavljati vsake tri mesece ali pol leta, kakor to že določajo zakoni posameznih držav. Sicer bo pa to v vsakem posameznem primeru na-značeno.
B. Za one, ki so trajno nesposobni: Taki dobivajo ponekod vso kompenzacijo naenkrat, ponekod v obrokih. Trajno nesposobni morajo poročati vsake tri mesece ali vsakega pol leta, da se žive, in da so še nesposobni. Pri zahtevan ju kompenzacije za umrlega morajo nasledniki vedno priložiti ubožno spričevalo. Pri zahte. vah lastnine umrlega morajo bit; priloženi dokumenti občine.	_ .jiSlfif
predlogi ter s poročilom rav- ravno kimajo ^ dotično nateljstva naj se predlože od- stvar. Tako ^ ^ civ. komi.
delku za prosveto m vero do garijata dovoljene veselice niso
mogle vršiti, ker so jih, preprečili orožniki ali fašisti. Pa pustimo to.. Gredo Ste vse dalje. ' Navada na celem svetu je taka, da če ima kako društ vo dovoljenja za obstoj, da sme s tem že vršiti pevske vaje itd. brez posebnega dovoljenja. Pri nas pa kaže najnovejši slučaj, da temu ni tako.
Na Slapu ob Idrijci obstoja "Bralno in pevsko društvo",
20. novembra. Ako bi v katerem slučaju zavladalo v učiteljskem zboru deljeno mnenje, se lahko stavijo tudi amboali temo predlogi. Samo za učiteljske zbore realnih gimnazij to ne velja, kar je tema zavodoma določila ime že pokrajinska vlada. Da pa bi kak profesorski zbor ne predlagal kako drugo ime, kakor je povolji oddelku za prosveto, so se priporočali v 8vrhjo orientacije' (oj
uumi v ovrnp oriemacije <oj jki je bilo pravilno obnovljeno, ti neorientiramgg. profesorji!) To drngtvo ^ h0tei0 imeti dne tile naslovi za gimnazije: v 13. nov. zvečer običagno pevsko Kranju Prešeren, Novem mestu Trdina, Kočevju Levstik ali Greročič, Mariboru Miklošič a-li Vraz, Celju Aškerc, Ptuju B. Rajč ali Vraz. (Kaj pa Vrazov tekmete Hešič poreče t) Največjega slovenskega ljudskega pedagoga Slomška n. pr. oddelek za prosveto iu? ne pozna, ker kar je bila nekdaj največja zasluga za narod, je danes klerikalizem. Take hude skrbi tarejo danes gospode, ki i-majo skrbeti v Sloveniji za prosveto. Če bi bili danes še 'v Avstrij, stavimo, da bi Oddelek za prosveto naredil realnim gimnazijam naslov "največjih slovenskih učetajakov in pedagogov Franca Jožefa in Karla", saj če nismo klečeplazili, nismo veljali za dinastične. * war immer so, s war immer so" pa tudi zanaprej tak bo!.
V Suhem bajerju — ljubljanskem vojaškem strelišča — počivajo žrtve avstrijske tiranije. Pred dobrim mesecem so bili od tam prepeljane kosti pokojnega Brenceta, ki Jfe bil ustreljen po nedolžnem, ker ga je branil njegov zagovornik dr.
vajo. Kar pride vioebrigadir in prepove petje. Ko so mu poveldali, da je društvo potrjeno od civ. komisarijata, je ta odgovoril dobesedno:
"Mi smo tu! Jaz ukažem! Mene se mora vprašati! Kar pride od komisarijata, jaz raz-titgam. Dovoljenje, ki ga iž-
da komisarijat, mora biti od 'orožnikov vidirano!"
K tem besedam je dodal dru gi orožnik, ki je bil navaoČ: 1 Najbolje bi vse, ki pojejo, zpreti in oklofutati."
Ta predlog je popravil vice-brigadir z besedami: "Zapreti da, oklofutati ne!"
Baje imajo orožniki res neki podoben ukaz od prezidija v Trstu, da morajo vsa taka dovoljenja tudi orožniki vidirati, kot najvišja oblast v vasi (potemtakem tudi v državi). Dobro. Mi nimamo nič proti te-'mu, če ital. oblast ve, da je tako najbolje, toda naše ljudstvo mora vedeti to; če ga pa niso še nikoli razglasili, kakor naj tedaj ve, kako se mora vesti in kam se je treba zateči za rnz na dovoljenja^ Čudno pa je,
Neznanec je Orzineka pregovo-ril, da je« šel z njim pogledat stvar in jih je ponudil v nakup zlatarju Tratniku v Mariboru, ki pa je bil o ropih že obveščen in je pustil Orzineka aretirati. Neznanec, ki jel čakal na Orzi neka pred trgovino, je pobegnil. Te dni je bil Orzinek obsojen prdd mariborskim kezen-skim sodiščem na osem mese-cev težke ječe.

Pozor! Pozor!
Krasni stenski KOLEDAR za leto 1922.
Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9y2 palca in dolge 16% plača; tako krasnega in lepega KOLEDARJA de niste imeli v hiši; cena je 25c s poštarino; pošljite poštne znamke in Vam ga takoj pošljem.
Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za revmati* zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab, in soinčne pege, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
CLEVELAND, OHIO.
6702 Bonna Ave. K. E.
Zastave, bandere, regalije in slate make za društva ter člane K. S* K. J*
izdeluje EMIL BA.0HMAN 2107 8« Hamlin Ave. Chioago, HI.
Jaz sem
zdravnik za kokoši
Da, jaz sem ZDRAVNIK ZA KOKOŠI, in VEM kaj potrebuje vaia perutnina.
Po večletnih skušnjah na moji lastni farmi >az vam lahko odkritosrčno povem, kaj sem pronašel, ki pomaga oziroma PRISILI kokoši, da redno ležejo jajca v jeseni in pozimi, kadar je vreme mrzlo in mokro. To toniko imenujem jaz "HEN-PE^P", k ateri prisili vaše kokoši ter jih pripravi, da ležejo ves ca«, hočejo ali nočejo.
Jaz sem popolnoma gotov, da bo "HEN-PEP" pripravil vaše kokoš!, da bodo legla več jajc, kot še <nikdar preje, zato tudi podajam tole jamstvo za vsak zavoj, ki vam ga prodam z vsem mojim premoženjem.
MOJE JAMSTVO
Poskusite "H EX-PEP", in ako ne pripravi vaših kokoši, da vam dado več jajc kot še kedaj prej t>rez izjeme, s čem ste jih krmili ali kakšno toniko ste jim dajali, vrnite ostali del in jaz vam vrnem vsak cent, ki st« ga plačali, in tonika vas ne bo 6tala niti centa
DOBIVAJTE JAJCA, KO SO CENE VISOKE'
S proda)o jajc po s edanji ^risoki ceni in po domnevanju vec merodajnih oseb, da se ccne jajcem v prodaji na drobno še povišajo to zimo, je vaša dolžnost. da skušate dobiti vsako jajce, ki ga je mogoče dobiti od vaših kokoši, in znižate stroške za rejo kokoši, in da bodete tudfi vi prejeli tvoj del vi-»ok« cene, oziroma dobička pri jajcih, katerega dobe navadno kokoijer.ejci.
250 JAJC NA DAN.	"HEN-PEP" VREDEN $1,000.00.
Od kar dajem "HEN-PEP" krmo,	Ne hotel bi biti brez "HEN-PEP*
dobivam po 250 jajc vsak dan, mesto	za en tisoč dolarjev. Vse moje koko-
samo 31 jajc.—R. J. MIILLER, lili-	ši nesejo jajca in izgledajo izvrstno.-—
nois.	GEORGE G. KANTER, North Caro-
JAJCA KO JE TOPLOMER POD	Kn« t
NIČLO-	46 KOKOŠI—428 JAJC.
To je prva zima v mojem življenju,	Tonika, ki ste mi jo prodali j« š«
da sem dobival jajca v času, ko je toj>-	celo boljša kot ste jo opisali. Moje ko-
lomer kazal pod ničlo. Vaš "HEN-	koši so v izvrstno dobrem stanju. Pro-
PEF' je naredil to.—LENA OLSON,	šli mesec so mi znesle 46 kokoši 92»
Minnesota.	jajc. — S. C. Becker, Oregon.
SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA KRMITI S "HEN.PEPOM%
Ne odlašajte, sedaj je čas za rabiti "HEN-PEP", sedaj je čas, da vaše kokoši nesejo več jajec, da pripravtie vaše kokoši v dobro zdravo stanje za pozimi, da vam bodo n*sle jajca, ko bodo sosedove kokoši pččivale. Sedaj je čas, da nam pošljete vaše naročilo — STORITE TO SE DANES! Nq ocilašajte, zapomnite si moje jamstvo: MAko vaše kokoši ne bodo neale več jajc kot ie kedaj prej brez izjeme ■ čem ste jih krmili, VAM SE VRNE VSAK CENT." Vi ne morete spbiti ničesar. Pošljite nam ta kupon TAKOJ in sprevideli bodete, da je to najboljša uJog«, ki ste jo še kedaj izvršili.
. . Pošljite nam ta j&stveni kupon takej!
' M1 !
JOHN HERMANN,
National Formul« Co., 110 So. Dearborn. St., CHICAGO, ILL
Gentlemen—Enclosed find $-------- I
will give "HEN-PEP," your guaranteed egg pi"Oducer, to my hens with the understanding that if it does not make them lay more eggs than any other food or tonic I have over used I can return the unused portion and you are to returai my money (Check size box wanted.)
TRIAL SIZE .................$1.00
30 DAY SPECIAL OFFER
Town -------------------------------------------------
To introduce "HEN-PEP" to all poultry raisers, I offer a medium size box holding as many tablets as the trial size for only $2.00 and a large box containing 10 timeis as much as the trial size for only $5.00
(SPECIAL OFFER) Medium size (3 times trial size..$2.00 Large size (10 times trial size $5.00
________State —-----------------
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
Anton Zba&nik
Corner 48th and Butler Sts.
Pittsborfh, Pa.
Telefon: Flak 2065 Sprejema v izvršilo vse notarske poole. Isdelnje POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRI8NE POBOTNICE, OBVEZNICE, OPOROKE in razne druge notardke dokument«. Iadekij« PKOiNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, pritekaj« »tanje zemljišč tukaj in v starem kraju in tPrejexna tudi rasne druge predaka ve. Večletne izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna.
Podite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Boli kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta •pomam, kajti val«4 večje množine denarja med ljudstvom delaj u špekulanti s velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv ia poznan med narodom po svoji
oUndni in hitri postrežbi.
MI pU2«J«bs m hruika nfeso
po S odst.
Id j£b pripnemo k fWvakX ako jib o* dvigneta.
Naia barka j« pod nazor«*-rota vlade Zdnitonli driav Ia
na»Tet in cene,
Pri pošiljanja denar* v foslavtjo kadit« »ravtfal Brezvestni meietarji nastavili ej o sedaj kronani visoka cene, ker se hočejo okoristiti « nevednostjo ljudstva, kadar šalite poalati denar v
Povprašajte nas •taro domovino 1
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim qm m« in tatov, prinesite jib k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno
THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $160,000.00	Prebitek 1360,000.00
*** vti^- '-t -f. mfcf/i&t % afc
t ft
■MHMMH
(Nadaljevanje.) Waynerjeva zmaga pri Stony-pointu. Vojna z Indijanci.
Krvavo klanje v Wyoming in Mohawk ■ • " dolini.
Anton "Wayne, irskega poko-lenja je bil rojen v Ftnngylva-niji. Še *kot brigaj gefneral se je junaško boril pri Brandy-wine, Germantownu in Mon-mouthu. Za njegov uspešni nastop pri stony Pointu mu je kongres izrekel uradno priznanje in pohvalo. Pri vojnih o-pcfracijah okrog Yorktowna je imel baš Wayne najtežjo nalogo s svojim vojaštvom; to je torej dosti pripomoglo, da se je. angleški general Cornwallis tukaj vdal. Kasneje* je postal ayne član ustavne konvencije Združenih držav, ki je izdelala našo konstitucijo; Wayne
je isto, tudi popisal. Kasneje
je bil povišan še v generalnega
majorja. Ko so se Amerikan ci z Indijanci borili, jih jo baš Wayne večkrat do cela premagal. Zagrozil jim je celo, da bo i« groba vstal, če Indijanci svojo obljubo ali pogodbo prelomijo. Umrl je 1. 1776 v Ra-dnor-ju, kjer počiva na tamos-njem starem pokopališču Sv. Davida. Njegovo življenje in grob je nad vse krasno opisal
sloveči pesnik Longfellow v svoji krasni pesmi "Old St. David's."
Ko je ameriški general Wayne angleško armado ob reki Hudson premagal, so dobili v bližini živeči Indijanci ponov-/ ni pogum za bojevanje, osobi-to v sled ttHga, ker jih je več v angleški armadi za dobro plačo
služilo. Poraz pri Stony Pointu so hoteli na krvav način masceVatn	*
Kmalo po tem dogodku se je zbralo številno Indijancev Semca plemena in pridružilo angleškemu polkovniku John Butlerju da s pomočjo enega pol ka 4 1 torijev'» (pristašev Angležev) napadejo Ameri-kance onstran državne meje v dolini Wyoming, Pennsylvania. Bitka med temi in Ame-rikanci se je vršila dne 3. julija 1778 kjer so bili ameriški patrijotje do cela poraženi.
Indijanci so vse ujetnike na grozovite načine mučili in pomorili tako, da je bila naenkrat tamošnja lepa naselbina do cela opustošena. Preostal© žene in otroke so Indijanci v gozdove napodili, kjer so umrli za lakoto.
Dno 10. novembra 1778 je zloglasni indijanski poglavar Joseph Brant s svojo četo vdrl
v Mohawk dolino in napadel naselbino Cherry Valey (Grešil jev dol.) Brant je ukazal vse tamošnje stanovnike, može, ženoi in otroke brez usmiljenja pomeriti. — Joseph Brai^ je je bil iz Mohawk indijanskega plemena; ker se je povsem izo-brfizil in dobro izšolal, je zadnji čas tudi opravljal misijonska dela za anglikansko cerkev. Ko. je	izbruhnila re-
volucija proti Angležem, so ga k Indijanci izvolili za svojega poglavarja hi vodjo pri raznih - napadihr na mirne Amerikanee. Amerifijka zgodovina ne pozna bolj krutega, neusmiljenega v in trinoškega indijanskega poglavarja, kot je bil označeni Joseph Bhint. Kamorkoli prišel, je brez usmiljenja moril; pustošil in požigal. ' Ko je general Washington zvedel o ponovnem krvavem
početju Branta in njegovih pristašev, je naročil generalu SuH Ivanu, da naj skuša Indijanec v kozji rog vgnati. In res, Sullivan je to naročilo izborilo izvršil. Pri Newtonu. (današnjem mestu KI mira Me Y.) je skoro do cela potolkel
sovražne Indijance. Od tam
s svojo armado dalje krenil do Iroquis Indijancev, katerim je uničil 40 naselbin. Da se moč upornih Indijancev d© cela omeji, je general Sullivan Indijancem požgal tudi vsa polja, pridelke, koče, sadno drevje je pa posekal. To je Indijance tako prestrašilo, da so ondi zatem vedno mirovali. Vojna na zapadu. George Rogers Olark. Father Gibanit Komaj soAmerikanei zadušili usta j o Indijancev v pokrajini New York, že jim je preti la nova nevarnost na severo-zapadu. V Detroitu (Mieh) tedaj službojoči angleški polkovnik Hamilton je tamo«nje Indijance ščuval, da naj napadejo vse obmejne ameriške naselbine.
Da bi Indijanci tem bolj kruto svoje obmejne sosede napadali, jim jel Hamilton obljubil posebno nagrado za skalpiran-je, ali za vsako, z glave potegnjeno kožo. Ker za ujetnike ni bila razpisana nobena nagrada, tudi niso hoteli Indijanci Amerikancem prizanašati, ampak so vse pomorili, da dobijo razpisano nagrado.
Da se zatre upor tudi na seve-rozapadu, je George Washington tjakaj poslal posebno eks-pedecijo pod poveljstvom mladega častnika Georger Rogers Clark-a iz Virginije. Naročil mu je, da naj napade vse angleške kolonije in utrdbe med Ohio in Mississippi rekama. Clark se je dne 26. junija 1778 svojo ekspedicijo iz Fort
Pitt-a po reki Ohio napotil -r do-spevši kakih 40 milj daljave, se
je izkrcal in svoje nevarno po tovanje nadaljeval čez veflika močvirja in gozdove. Težave na tem potovanjii so -tile skrajno naporne, ker ekspedi cija poleg tega tudi ni imela zadostno živeža. Vseeno je pa Clark uspešno napadel in zavzel angleško trdnjavo Kas-iaskia in Cahokia ob reki Mississippi.
Tukaj v Cahokiji je Rogers Clark naletel na francoskega misijonarja Rev. Peter Giba-ulta, ki se mjj je takoj pridružil; zaeiio je Clarku svetoval, da naj napade trdnjavo Vin cennes. Father Gibranlt je bil Amerikancem v veliko pomoč, ker je svoje izpreobrnje-ne katoliške Indijance nagovarjal, da naj se Clarku pridružijo; tem so sledili tudi v onih naselbinah živeči francoski kolonisti.
S svojo armado, s pomočjo onih Indijancev in Francozov je Clark kmalo zatetm zavzel trdnjavo Vincennes, ne da bi pri tem padel kak strel; Angleži so se namreč došle ekspe-
dicije tako prestrašili, da so se takoj vdali. Rogers Clark je to podjarmljeno ozemlje pri-klopil koloniji Virginia, kasneje so pa isto nazivali za pokrajino Illinois.
Junaški nastop Rogers Clark-a in prijazno posredovanje ter sodelovanje Father Gifbault-a je baš k temu pripomoglo, da se je tedanja posestna meja Angležev znatno skrčila; na jugu je namreč mejila samo do Velikih jezer, fiamesto do rdke Ohio.
Žal pa, da sta oba označena ameriška patri jota za svoje veliko delo žela le nehvaležnost. Rogers Clark namreč svoja zadnja leta prebil v uboštvu blizu Louisvilie. Istočasno mu je pokrajina Virginia v spomin časten meo poklonila. Na to je oni deputaciji Clark porog Ijivo odgovoril: "Ko je Virginia mitfc rabila, sem ji dal jaz enega. Zdaj mi pa pošilja
igračko. Jaj iste ne maTam ampak hočem kruha!" - Nat ; > Clark meč z jezo na tla vr gel in s svojo bergljo razdrobil
nič se je
'pok. predsednik Roosevelt nekoč izrazil, da ga je samo prijaznost do Agierikancev sko-l'ro na beraško palico spravila. Ko se je namreč Clarkovim četam pridružil, je pustil svojo službo in dal Clarku vse svoje premično imetje na razpolago (veo živeža in kožuhovine) za kar ni nikdar prejel kakega plačila, dasiravno mu je bila
odškodnina obljubljena; njegovi tozadevni prošnji tedanji kongres ni hotel ugoditi.
Sloveč sodnik John Law pripisuje baš katoliškemu misijonarju Rev. Peiter Gibaultu največjo zaslugo in priznanje, da l
m pomo-bil in nam o-i5 teritorij Seve-
(Dtrije sledi.) m
BOLGARSKI KRVNI CAJ
Ako pijtt« gorkega sveč« pred počitkom
POMAGA NARAV! ker
prežene prehlad.
Va» čuva pred influenco.
Izčišča črevesje.
Bolgarski krvni čaj je sestavljen iz čistih zdravilnih rož. Isti pospešuje močno rdečo kri v vaših žilah vsled česar vam daje moč, da se lahko varujete bolezni.
Na Prodaj v lekarnah ali po pošti priporočeo eno veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $3.15 ali 6 za $5.25. Naslov: H. H. Voiv Schlick, President Marve lProducts Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Fa.
n. PROŠNJA ZA DRŽAVLJANSTVO.
Istočasno mora biti prošnja o-verovljena po zapriseženih izjavah (affidavit) dveh državljanov Združenih držav. Prepis in^pre-vod takega Affidavit je sledeč: Court of ...,j.'.-.
Sodišče v ........
In the matter of the petition of
to be admitted a V stvari prošnje----- naj se sprejme kot državljan citizen of the United States of America.
Združenih držav.
, m:
occupation...., residing at ....
, po poklicu....... stanujoč
v----
and ...., occupation residing at --------# i.
each being severally, duly and respectively sworn, deposes and say«
Ameriško državljanstvo.
POPOLNA NAVODILA ZA ONE, KI 2ELIJO POSTATI DRŽAVLJANI ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE.
-Priredil-
Jugoslovanski Oddelek Foreign Language Information Service.
(Nadaljevanje.)
of Court bo dal prosilcu potrebna navodila, kaj mu je storiti, da dokaže, da je prebival v dotični državi.
i' Pomnite, da zakon dovoljuje v-porabo enega para (dveh prič in le tega edinega para v svrho dokaza, da je prosilec stanoval v državi,, kjer je vložil prošnjo za državljanstvo. (Na primer, ako je 'prositelj stanujoč v mestu New York, živel prva tri leta v Buffalo in zadnje dve leti v mestu New York, zakon mu ne dovoljuje, da bi si on priskrbel pismena svedoč-be od svojih prič v Buffalo, ^pfr-več zahteva, da mora biti njegova prošnja .podprta po dveh državljanih Združenih arzav, ki sta ga poznavala skozi vso dobo teh petih let.) .-v./'i-: J. I
Prosilec, mora stanovati vsaj leto dni neposredno pred vložitvijo te prošnje v oni državi, kjer je vložil prošnjo. Nakar ' tekom devetdesetdnevnega roka U. S. „„jm	Naturalization Examiner izpraša
vsak izmed njiju posebej p*ttvilno prosilca skupaj z njegovima dve: Hj§ odnosno zaprisežen! izjavlja, m{l pričama. Pp končnem zasli-
dni pred spf<jsnimi vq-se vršijo v okvirju do-
that he is a citizen of thf?-United
States of America ; th^t hy ]»as in trdi, da je državljan Združenih
Držav Amerike; da je osebno personally known...., the petitioner above mentoined, ta poznal...., zgoraj imenovanega
prosilca, kot stanovalca be a resident of the United States
for a period of at least five Združenih držav zn neprestano dobo vsaj petih let years continuously immediately preceding the date of filling his
neposredno pred vložitvijo te prošnje, in kot stanovalca države petition, and of the State (Territory or the District of Columbia) teritorija ali District of Columbia)
in which the above-entitled application is made for a period of.. v katerem zgoraj omenjena prošnja je bila vložena, za dobo., years immediately preceding the date of filing his petition; and let neposredno pred vložitvijo te
prošnje; in da mji je osebno that he has personal knowledge that the said petitioner is a person znano, da je prosilec oseba dobrega značaja, vdan of good moral character, attached
to the principles of the Con* načelom Konstitucije Združenih Držav, in da je isti po stitution of the U. S. and that lie
is in every way qualified, in njegovem mnenju v vsakem pogledu vreden postati državljan his opinion, to be admitted as a citizen of the United States. Združenih držav.
Subscribed and sworn to before
me this., day of.. Zapriseženo in podpisano pred menoj dne., meseea.. nineteen hundred and.... leta devetsto .
(Official character of attestor.) (Službeni naslov zaprisego vatel ja) Ako priča, ki poda tak Affidavit, je naturiiiziran državljan, mora pokazati vladnem izpraševatelju za naturalizacijo (Government Examiner), svoj naturalizacijski papir (drtfgi papir).
Te priče izjavljajo, da so poznale prosilca neprestano tekom v-saj petih let, ako je isti živel neprestano tefcom petih let v državi, v kateri je bila prošnja vložena. Ali ako je prosilec živel d^J te dobe v drugi državi ali v drugih državah, on. more priskrbeti si syedo<?anstva ai&pifcmena potrdila, podpisana pred javnim notarjem, glede dobe, ko je tam živel. Clerk
šauju mora prosufec privesti nove price, ako je prvotna priča umrla ali je bolna, ali pa ni v stanu priti. Poedina sodišča so določila posebne odredbe glede nadomestitve prič. Radi tega je najboljše, naj se prosilec v takih sluča-čajih posvetuje s klerkom. Priče morajo priti s prosilcem, ko isti j vlaga končno prošnjo za državljanstvo, kakor tudi pri končnem zaslišanju (Final Hearing). Stroške v zvezi s prihodom prič mora nositi prosilec sam
Imamo v tej deželi mnogo ino-zemcev, ki ob svojem prihodu niso šli po redni priseljniški poti. Mnogi izmed teh so mornarji, ki so v ameriškem pristanišču zapustili svojo ladjo. Htanje teh tujcev se .mora regulirati, in oni morejo tudi postati državljani. Vsak inozemec, ki je na tak način pri šel v to deželo po 29. juniju 1JH)6V naj zahteva na redoviti način oc sodbenega CJerka tiskovino, Form i.jJfii in jo izpolni po navodilih v tej tiskovini. Oni pa, ki so prišli pred zgornjim dnem, naj postopa* jo, kakor zahteva tiskovina, Form 2214.
Zakon je jako strog v svoji zahtevi, da se mora intinito dokazati petletno neprestano bivanje v tej deželi. "Mnogo sodišč je odbilo prošnje in uničilo državljanske papirje, ker je bil prosilec tekom pe tih let odsoten iz Združenih držav le za par mesecev." Ako pro silec misli, da nujno potrebno, da se odstrani iz te dežele tekom predpisane dobe, naj se poprej o-brne za informacije na sodnijske-ga klerka ali pa na Bureau of Naturalization, Washington,D.C.
Iuozemci, ki so služili v vojski ali mornarici Združenih držav sa časa svetovne vojne, morejo postati državljani brez predhodnega "prvega papirja" in ni treba, da dokažejo petletno bivanje v Združenih državah; morejo vložiti svojo prosrijo za državljanstvo na o-nem sodišču, kjer jim je najbolj ugodno, brez ozira na teritorijalno jurisdikcijo tega sodišča v stvareh naturalizacije; morajo priti z dvema pričama pred zastopnika Urada za naturalizacijo (Bureau of Naturalization) in napraviti izpit pred vložitvijo prošnje; morejo biti zaslišani takoj o svoji prošnji za naturalizacijo, docim vse druge prošnje morajo biti javno nabite vsaj za devetdesetf dni pred zaslišanjem. Te določbe veljajo toliko glede oseb, ki so še v vojaški službi, kolikor glede onih, ki so dobili častno odpustnico od službe,;,. , v.	. ;.v
Volitve. Zaslišanja za naturalizacijo so prepovedana tekom
Sprememba imena, je mogoča, ako inozemec prosi za isto kadar dobiva papir.
Znanje angleščine se zahteva od vseh inozemcev za časa naturalizacije ; izvzeti so oni deklaranti, ki so zaprosili, naj se jim dodeli javno zemljišče Združenih držav (homestead.)
Na zapadu more vsakdo dobiti zemljišče od vlade, ako napravi prošnjo na General Land Office, Department of Interior, Washington, D. C. Taka prošnja se i-menujč "Homestead Filing." Prošnjo mora vložiti inozemec, če ima prvi papir, ali se zemljišče vknjiii na njegovo ime še le tedaj, ko je postal državljan, ko tak inozemski "homesteader" prosi za državljanstvo, zakon ne zahteva, da zna govoriti angleški. On se sme posluževati tolmača.
Stroški naturalizacije. "Declaration of Intention" (prvi papir) stanejo $1. Prošnja za naturalizacijo stane $4. — in ta pristojbina daje prosilcu pravico, da dobi po nautralizaciji spričevalo o doseženem državljanstvu (Certificate of Naturalization.) Ako je treba, da prosile« dobi svedočbe ali pisane izjave v dokaz svojega bivanja v drugi državi, znaša o-bičajni trošek $4. do $5.
Državljanstvo žene in nedolet-mh otrok sledi onemu očeta in moža. Ženska,ki je državljanka Združenih držav, zgubi svoje državljanstvo, ako se omoži z ino-zemcem. Inozemka pa postane ameriška državljanska, ako se poroči z državljanom. Vsaka inozemka, ki postane ameriška državljanka vsled poroke z Ameri-cancem, smatra se, da obdržuje to državljanstvo tudi po zvršetku zakonskega razmerja, ako ostane v Združenih državah, izvzemši ako se formalno odreče držav-janstvu pred pristojnim sodiščem ; ako pa stanuje v inozemstvu, more obdržati ameriško državljanstvo, ako se registrira kot a-ineriška državljanka pri konzulu Združenih držav tekom enega leta po zvršetku zakonskega razmer-ja.
Prošnjo za državljanstvo more vložiti neomožena ženska, ako je drugače vsposobljena, ali udova po tujeroden, ki ni bil še naturiiiziran.
Ekspatriacija. Ako naturalizi-ran državljan stanuje dVa leta v inostranski državi, iz »katere je prišel, ali pet let v katerisibodi drugi inostranski državi, pomne-
va se, da je prenehal biti ameriški državljan. To domnevo pa je mogoče ovreči, ako dotičnik pred-loži zadostna dokazila diploma-
tičnim ali konzularnim zastopnikom Združenih držav, v smislu regulacije Departmenta of State. Noben ameriški državljan se ne more odreči ameriškem državljanstvu, ako se Združene države nahajajo v vojnem stanju.
Mornarji na ladijah Združenih Držav.
Mornarji na ladijah Združenih
držav morejo postati državljani po treh letih službe. Vsak inoze-|mec, ki je vzel "prvi papir" in ki je skozi dobo treh let, potem ko je dobil "prvi papir," služil na trgovskih ladijah Združenih držav, [more postati državljan, ako predloži sledeče dokumente: ■1. Svoje spričevalo, oziroma spričevala o mornarski službi in Idobrem obnašanju za časa službovanja.
2. "Prvi papir."
Gori omenjeni mornarji smatra-, jo se kot državljani, v kolikor se tiče njihovega poklica, in uživajo, čito so dobili "prvi papir", isto zaščito kakor redni državljani.
Belci. Samo belci in osebe af-|rikanskega rojstva ali pokoljenja [morejo biti natulizirani. S posebnim zakonom so Kitajci izključeni iz državljanstva. Kljub temu, vse osebe, rojene v Združenih državah in ki spadajo pod njihovo jurisdikacijo, so ameriški državljani brez ozira na njihovo barvo..
Državljanstvo dece, rojene v inozemstvu. Vsi otroci, rojeni v inozemstvu, katerih očetje so bili za časa njihovega rojstva državljani Združenih držav, so tudi a-meriški državljani. Ako ti otroci nadalje stanujejo v inozemstvu in ako hočejo vživati zaščito Združenih držav, morajo, ko so dosegli starost osemnajst let, izjaviti na ameriškem konzulatu svoj namen, da hočejo nastaniti se v Združenih državah in ostati ameriški državljani; nadalje morajo, ko postanejo polnoletni, priseči vdanost Združenim državam. Državljansko pravo ne prehaja na otroke, katerih stariši (dasi državljani) niso nikoli stanovali v Zr-ruženih državah.
Ako se je otrok natuliziranega državljana rodil v inozemstvu, Ipredno je njegov oče postal državljan in ako ta otrok stanuje v inozemstvu in je še mladoleten, državljansko pravo nfc prehaja na tega otroka, dokler zares ne začne stanovati v Združenih državah.
(Dalje sledi.)
za_______	_________$ 4.95
za_____	______24.00
za---------	...Jr.... 47.00
„465.00
DENARNE FOŠILJATVE
Jugoslavija:	Italija:
500 kron za_______„>....$ 2.20	100
1000 kron za............. 4.30	500
5000 kron za___________ 21.00	1000
10000 k row za____________ 42.00	10000 lir za.
Nemška Avstrija:
1000 kron za____$ .95
Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in stari kraj kot: pooblastila, prošnje, kupne pogodbe in pobotnice. Za pojasnila se obrnite na:
MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, HI.
{Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhi trejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 YttiST 23 STREET. , NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
THE DOLLAR SAVINGS BANK
BRIDGEPORT. OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek$50,000.00.
Pod nadzorstvom dr žare Ohio, Id je tudi naU Tlasataljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno poaotnost <*aj«*o l»o««makwa» oddtftB.
I-,«
1

Ljudska povest.
kine o<*i so izražale-prošnjo, ki je pa v materinem srcu stmjftla grozen strah, da ni vedela, kam bi se obrnila; začela je slačiti 6lale otroka jih pre-krizevati in moliti ž njim, Ančka pa je odgrinjala posteljice. '
Laza? je odraulif in zopet pogledal Antona, pa ga vprašal oaoroo: 44I\aj pa ti štramas tako ponori? Ali greš kam tdomj, ki r si tako prazničen
4'K vam $cm prišel, oce," povq Anton s'težavo in naredi nekaj k v čukov po hiši.
4'K »am
(Napisal Franc Jaklič).	j
premikal in goltal, Lazarica je pa tarnala in molčala hčeri glavo z vodo. Snubaea ni bi-
lo nikjer....
Drugi dan je vprašal Kepec še vedno praznično oblečenega Gornika:
44Kako si letel, hahahaf."
Gornik se jo nevoljilo obrnil in Šel v stran, a Kepec je kimal za njim:
'4 »Sedaj Vidiš, kako se za jemlje iz bogat in ove sklede!"
VIC,	p vsako preekušnjo.,rIn Mr.
Drugi dan ,;<■ inu-1 Barbie i j^fo Bielenski piše iz 1. slab dan, to se pravi, slabo^ko- j lina> Sa.sk., z dne 28. nov, t.!:
ffilu pri Dolenji; Urši. Kaše 4 Jaz Vaui z veseljem povem,
__
Ali živimo sea»j v aooi mi-ru. Mir med Anglijo in Irsko •je na tidikn, večje države so v sporazumu in se pripravljajo v Washingtonu kar po-
*	' tUL.	»
meni mir na Pacifiku in. znižanje mornarice — torej zakaj bi se no sporazumeli in naredili mir tudi z vašim želodcem!
Ako vi očistite vaša čreva in držite ista eista s pomočjo Tri-nerjevega grenkega vina, no-bene želodčne bolečine ne bodo vas nadlegovale, vi se bodete počutili dobri, polni živahnosti. Mr. .John Skrdla iz Wil-bor, Nebr., nam je pisal z dne lee. 3.: 44Jaz verujem v Tri-lerjevo grenko vino, to prene-l

Prva Narodna banka, Ohis-hoim, Minnesota (TLo First National Bank, Chisholm, Minn.) Vam voiči uspešno sd-ravo,zadovoljno in srečno novo leto! Mi upamo,' in smo trdno prepričani, da se bodo delavske razmere v tej naselbini in okolici zboljdale ia da bodo vsi naši odjemalci ter prijatelji preživeli srefee m aspežne nove leto 1922.
|	'. ... nl'ivJj>. j.d
Firat National Bank
OHISHOLM, MINN.
t	i ;e je iif.zral
tŠča njegova jeza. 44K vam
T x ^n*.... ni jc mogol jest/ a u, la je preve č osmojena. Nehal
Ančko mi^da1te',, jVa zopet zaM> kor SG> mn
— - lfc.se škoda zdelo in je bil lačen
u
44Križ božjiIV vzklikne Lazar in ««< zakrohota, a ta krohot je bil krohot togote.
Lazarica in Ančka sta pa premetavali otroke in obleko, in mati je hrkala in'hrkala, da bi v3ega ne slišala.
4 4 Svojo hč^r mi dajte!'>
"Tebi?" bruhne Lazar in stopi preden j. 4 4 Tebi Vy
Ghis je izražal zaničevanje, je]V>\ kakršno goji bahaški kmet do revnega soseda.
44Ti si se zmotil, Gorniki Ti
nisi prišel v pravo hišjo! Bo-tovo se ti je zmešalo!" nadaljnje Lazar.
4^Tako je! ftčer mi dajte!
Ančko____'
Tebi?____Tofoi?..., Ali bla-
znisT kdo si pa tif.... Ali ti cTTšI denar?"
Lazar je bil iz sebe in je kar sikal v Antona, ki je gledal vanj.
4 4 Denar nisc\m prišel iskat, ampak Ančko mi dajte!"
4 4 Tak emu beraču?"
44Pošteno služim in nikogar
še nisem nadlegoval, pa tudi po vašem denarju ne vprašam.
pa vse zastonj, kar upirala | se mu je.	*
44Tako-le da!" je godrnjal ne voljen. 4 4 Saj bi se jo še mačka -branila
Ko je pa prišla Urša v hišo da bi jo pohvalil, kako je dobro napravila, je. zagodrnjal:
4 41, kaj si pa delala, da si tako prismodila? Kdo bo to je-
O, kako si pa izbirčen!" Xa, pa peku s V pa se bom tri dm postil, če jo fi vso sneš.''
ITrša vzame žlico in začne jesti/
"Jej! Joj! Pa r s!____Kaj
si bcš mislil____Ljubi moj, nikar ne zameri! ^Xisem iraelr časa stati pred pečjo, pa se m je to naredilo. Ti ne voš, ka: se je Zgodilo, ti ne veš...."
Barbie je bil radoveden.
4 4 Poslušala sorti pa sem bila gredoč na ka^o pozabila.... Ako hoče«, in ako res ne moreš spraviti te kaše doli, ti bom pa pav jajc čez ponev vrgla, da ne boš govoril okrog, da si sel
nih stroškov na naslov: Jos. Triner Company, 1333—45 South Ashland Ave. Chicago, 111.
(Advert.)
MATIJA 8KINDER
javni notar
za Ameriko in stari kraj. 6227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Streho imam, a z rokami' bom ifu'e" m<*e - • " 1
zaslužil drugo, kar bova potrebovala." ,
3fati je globoko vzdihnila, Ančka je pa vsa solzna pogledala Antona. •
4 4 Prej ne grem />d vas, dok-lrT mi jo ne obljubite... f" "Hafeaha!" se ir» znkrohotal i. 4 4 Pa si jo vpra-mara?" mrl vanjo, in zume1a ter iz-
ivf'zar ]
Šal ali A nt< \ - ;
.n, .
d&Me
m je
A
• 44Oče, rada ga i-
■ »r 'fra ; prego\*4:
Mati, ki iepri nrvom hčerki
"Dolžna si me napasti, po tem pa kakor veš. Nu, kaj pa te je tako zmotilo?",
4 4Ti, pomisli, bom videla, ka;: boš detjal: Gornikov Anton je snubil Lazarjovo Ančko."
44 A—a—a!*'
44K hs! Ni korajšen, da jo gre snubit?"
44 Pa boj "
4 4 Kaj si neumen ?.... Nič ne bo.... Kje ba to mero kaj bi Iti!"
4 4 Kaj pa Je Lazar dejal t"
'rimerno božično ali novolctao darilo.
Na nedamo r N§w Yorku te vrieči "Amtrica'« Mjiking" raMtari, kjer «o jjrjcli tudi Jugoslovani »voj pavilijon, jc zbujala »ploino pot orno«t slovnica Chippewa indijanskega jezika, katero je fcpiaal naš rojak in pijonir misijonarjev na »everosapadu RT. REV. FRIDRRIK BARAGA. Tako je A. merikance tudi selo aanlmala neka ii-votopiaaa knjiga o našem pokojnem ikofu Baragi
Kal j* bil« ki kako ia prvi na ameriški aiov enaki Ikof deloval ceKh 38 lft» bi moral aoati vaak ameriški šlo-vjftac^in Uovanka, oaobito še kar je
Leto« meaeca novembra Je poteklo ravno 100 lft, odkar fr stopil tedanji viaokošolec Friderik Baraga v ljub-jansko semenišče in si na ta nafta tovcUil pokUa duhovnika. V Ameriko
» e prišel kot misijonar 31. dec. 1SS0.' umrl je i$. ko. ISflS ter Počiva v Ško-jski katedrali v Marquette,, VMl Celo SvlMe Hm ****** škofa
s velika odprta knjiga polna lepih in kulturnih del.
Ca se bodo ameriški Slovenci s šivljenjem blagopok. škofa Barage še olj seznanili, sem podpisan! dobil nekaj knjig, s njegovim šivotopiaom. ka. rega je spisal P. Krizostom Verwyst pod naslovom: "LIFE AND LA ORS OF RT. REV. FREDERIC BARAGA, FIRST BISHOP OF MAR -UETTE, MICH.
Ta zanimiva knjiga je lično v platno vezana t obaagu I x 51/. palcev in sebuje 476 strani. V nji ae nahaja aUka pok. Baraga, ponatis njegovega tstnoročnega pisma in več slik iasa njegovega mieijoaaktga deloranja med ndijanci v Ameriki Knjiga vsebuje tudi kratak Hw*op*$ ia sliko
i Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici.
Kadar želite nložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje Sli poslati densr v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's Stale Bank
Chiaholm, Mina
Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite r mate--rinem jeziku.
"T o č n o s t", "Varnost" ta "Postrežba" je naše geslo.
Začimbe, zelišča in najrazno vrstnejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp imam vedno v zalogi Pilite po brezplačni cenik
MATH. PEZDIB
P. O. Box 722, City Hall Station
NEW YORK CITY.
a misijonarja rojaka Franc Pirc-a in še neka| dni0k mšajjnwijor na sirs.
◦zapadu.
Ta knjiga je sPominake vrednoati m v«akapi iMfl^p flovanc*, km pisuje moža, znanega tudi v ameriški agodovkA li likiip je
nati zibala.	> •
Očetje.in matere! Naročite to lepo knji«o m MMti	svojim
novom in hčeram, ki bodo knjigo a OftjvefBjim ^ itali. Zanimiva je tudi za odraele, ki ao Cena knjige a poštnino vred je I2.S0.
Naroča se pri:
u'
a m^o-la vež r
I, kaj! Tz h i so ga jo vrg"^l
nem pfe* iln k nji~ da b-	pobi V da se sedaj le-ji z*Hiir »IT T?sta preprečiti T> reno besedi. Oce io ostfTnr?i in zapieil oči
* v ženo pa v	^H P° gospoda ali po j
o 4 zbrala Vsa w1	• j
44.T^!.....Toj!"
44TaVo je! S^bij pa ne ve-
2di
\ri
iox 306
M. POGORELC
Wiimmi. meh.
Velika Evropska vojna, ki }m C i .50 iahko vidite doma za svoto $ *
v
ti«»
t. zoai


i! vra.'ta m zaro-
hn il: y, 4tP(>l) 'HI? rni je ftttfSEožil Lfii u-ja v or i.
4fKai?,, V-
Lazarja je saeelo lomiti po rokah in šct snnbaen naproti z razorostninn rokami. Zrlo. io se jo, kator bi ao zdajpazdaj ijrmbtla; in Annka so > zbala za Antona, pa jo planila med njo, kričeč1: "Antor, beži. beži!^ Tudi Lazarica se jo v? lešala in za eel o ce je vT;ilje in pehanje seminfja. Za nekaj časa je pa Lazar hodee po hisi ^ori in doli sopihal Lakor bi bil gore
-"j n \i sredo po Gornika
- - ho v^OjCj ozdravela!"
<rr\ si nonrooji!"
d iste Hoppf" -1 <<Ar-nri i fi, pn Lazar, pa vsi . , . ! 14*1 v;i** Anton m pogledal i
44P!e ti pozna, da si h Kozjega repa."
4 4Kaj so tam kaj slabSi ljud-kakor ste trika j na sredi, ka. II?"
(Dalje sledi.)
—-—
ZA ODVFTNISKO TOLMAČENJE
ALT NOTAPSKA OPRAVILA obrnite se v	slnčajih na nas w
Vani- hnmo r^deve tK>vo!>ro urediH E. Gi'eeiiwald. odvetnik. William B Lanrich,' Slovenski javni r.otar 1900 W. 22 Place. Chica^Ou 111 Telefon: Cafcal 5777 (Nasproti slo/tnske cerlcve.)
Z našim patentiranim povečevalnim steklom Uteraoaoope) lahko vidite vso evropsko vojno, ki se je vršila več 1st oa Ffaacoakosn, Avstrijskem, Italiji, Rusiji itd. r vaaih dašelah. Videli bodete boje e ladjami in podmorskimi čolni a morju* boje z zrakeplava ia zepelini, uničeno pplje, vasi mesta in veliko drugih krasnih svetovnih razgledov. Videli bodete vse to naravne ket W WU tam nareočd a lastnimi očmi, vsi ti razgledi so b«'li vaeti v Evropi in ni vam mogoče dobiti t pravih slik nikjer drugje raeun pri nas. Te slike vam ostaaejo kot v spomin velike svetovne-vojne. Sicer je te nekaj zabavnega za vaite prijatelje ko ste v družbi. Paawte se pred ničrrefeiasi panaredbami. Ta patentirali stroj, ki je eele trrpežae isdelaa, pokrit a a lamin i j ura, baržunom okrašen, skupno s ISO slikami evropske vojne vam pošlje--mo za malo ceno,, svoto $4.50. Te je nekaj izrednega in zelo eanimS-vo za vsacega. Torej ne odlažajte, temveč si naročite še danes, ker ta posebna ponudba se nudi le za kratko dobo, ker prava vrednosit je večja.
Ne Pošiljajte nam denarja v naprej, sama izreiit« ta oglas in priložite 50c v poštnih znamkah za požiijatvene strelke, *stane $4.50 pa
bodete plačali kadar se vam prinese blago na vaš dem. Pišite takej
na nasloc:
VARIETY SALES COMPANY, Dept. 1139, 1016 Milwaukee Avenue	CHICAGO, ILL.
WASHINGTON
je glavni sedež Združenih drzav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI.
Ime A. M. Wilson je znano fe 30 let.
Pišite danes po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih in patentih.
A. M. WILSON, Inc.
Successor* to the late A- M. WUs«b
PATENTS
312 Victor Building. WASHINGTON, D. C.
Isvanredna ponudba nemočnim.
Ljudje, ki trpe od slabosti živcev, uguoliene snage, vsled glavobola, neradne prebave, na ledicah ali »abuxju? hudih sanj, strašljivosti in mnogo ostalih slabosti, se lahka temeljito in trajno ozdravijo z vparaba Novo adravila. To zdravilo vas bo v kratkem času naredilo močne, zdrave in sposobnim /a vsakdanje telesne napore. V dokaz temu vam hočemo zastonj poslati za 15 dnevno zdravljenje Novo zdravila vredno $2.00. Pošljite samo 50 entov za poštnino in odpremo. To ni samo vzorec, ampak je popolno zdravilo za 15. dnevno lecenje, ki vam bo v mnogih slučajih dalo popolno olajšanje. Ta ponudba velja samo za malo časa Pisma in znesek 50c pošljite:
NOVO COMPANY, Dept. 37, Box. 33	Brooklyn, N. Y.
FREDNO NEGO POŠLJETE DENAR V
JUGOSLAVIJO
pišite po naš cenik kateri je za vsacega Jugoslovana v Ameriki merodajen, Za vlogo plačamo po 4% obresti. Šifkarte za vse črte. t EMIL KISS, bankir, 133 Second Avenue NEW YORK, N. Y.
Slavna društva K. S. K, j^t
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniike liste, društvena pravila L t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni ▼ naši tiskarni, ki je največja in naj moderne ja slovenska unij ska tiskarna.
Slavnim druitvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenjke-ca na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
V nai*. tiskarni m tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
Stane na leto samo $2—*a pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St.	-	Joliet, Illinois.
M3
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New.York
GENERALKO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in VMh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metko-vič Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	Dunaj.

IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avstriji. IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na v-pogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in želemiške vosne liste na vse kraje in za vso črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na
*	željo mnogih rojakov Sirom Amerike, ki se poslužujejo nase banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vlos-2io knjižioo v dolarjih in io pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da »e nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vloino knjižico.
KADiR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New
*	Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vrnitve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrod-ni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni goji, ki bodo velike koristi za vse one, Id se že ali se bodo
ževali naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno napro-šeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne Hercegovine in Orne-
gore.
Frank Sakser State Bank
u-