Poitnlna pletena v gotovini St«v. 47 V Ljubljani, torek 27. februarja 1940 Leto V Anglija pripravlja blokado romunske obale da bi preprečila dovoz ruskega petroleja čez v Nemčijo Carigrad, 27. febr. m. Po vesteh iz Lion-ilona, je angleška vlada obvestila romunsko vlado, da bo našla vse možnosti da bo preprečila prevoz petroleja iz Rusije po morju čez Romunijo v Nem-č i j o. Romunska vlada je odgovorila, da bo, kar se tiče njenega petroleja, dobave razdelila tako, da bodo zadovoljni zavezniki in Nemčija. Kar se pa tiče ruskega petroleja, pa Romunija poudarja svojo nevtralnost, ker Rusija ni v vojnem stanju. Zato ne bi smelo hiti nobenega pritiska na Romunijo zaradi prevoza ruskega petroleja čez njeno zemlje. Ruski petrolej prihaja v Romunija po morju iz Batuma, v romunskih pristaniščih ga pretovorijo na vlake in na rečne parnike oslanikom Williamsom sprejet pri Mussoliniju in se z njim posvetoval nad uro dolgo. Da so bili Wellesovi razgovori z italijanskimi državniki uspešni, kaže dejstvo, da je Welles pretrgal molk in izjavil, da je izredno zadovoljen nad razgovori v Rimu. Tudi italijanski tisk, ki je do-zdaj Wellesa komaj omenil, je nenadoma začel ka- Izati veliko zanimanje zanj in veliko pozornosti za njegovo nalogo. Zdi se, da so razgovori v Rimu obsežnejši kakor pa je bilo prvotno sporočeno, in Bojevito pisanje turškega tiska: Carigrad, 27. febr. m. List »Džumhuriet« prinaša članke o stališču držav, članic prednjeazijske zveze v zvezi s političnim stanjem v Evropi. Članek pravi, da se oglašajo vesti o prenosu vojnega požara v Srednjo Azijo in da so nekatere države, podpisnice tega sporazuma, v nevarnosti, čeprav so te vesti fantastične, pa jih vendar v današnji dobi presenečenj, ne gre jemati zgolj kot plod domišljije in iznajdbe časopisov. Treba je reči, da je v sedanjem času vsak napad na Afganistan nemogoč, ker ima Anglija z Afganistanom obrambno pogodbo. Zato je jasno, da je mogoč samo še napad na Perzijo. Ker ima pa Perzija tesno zvezo 8 Turčijo, bi ta napad v enaki meri zadel tudi Turčijo, ki pa ima po drugi strani pogodbo o vza- Helsinki, 27. februarja. Snočnje {insko vojno po- . ročilo pravi: Na Karelijski ožini so iinske čete zapustile polotok Kojvisto. Sovjetske čete so nada- | ljevale na zahodnem delu Karelijske ožine. Ti napadi so bili odbiti. Odbiti so bili tudi napadi pri Sal-meniku, kjer so boji trajali ves dan. Na vzhodnem delu ožine je dan potekel mirno. V Kuhmoju je bila zbrali vsi pošteni in borbeni zemljoradniki, poštena narodna inteligenca in napredna mladina, ki se bodo vsi borili za moralni in socialni preporod države.« Vsekakor bo ta novi korak dn Dragoljuba Jovanoviča za ustanovitev lastne Zemljoradniške stranke v znatni meri škodil delu vodstva Zemljoradniške stranke, ki je v vladi zastopano po kmetijskem ministru dr. čubriloviču. Skupina okrog predsednika stranke dr. Gavri-loviča in ministra dr. čubriloviča se drži zelo rezervirano. Po sklenjenem sporazumu med Srbi in Hrvati predsednik stranke dr. Gavrilo-vič ni nastopil na_ nobenem javnem zborovan ju v obrambo sedanjega sporazuma. Prav tako se vodstvo Zemljoradniške stranke še ni izrazilo niti o sporazumu, niti o tem, kako si zamišlja vrstni red za rešitev notranje političnih vprašanj. Razen Dragoljuba Jovanoviča pa je še druga skupina, katero vodi bivši minister Voja Djordjevič, ki ima v oblasti vse gospodarske organizacije Zemljoradniške stranke in dober program. Pričakovati je treba, da bo ta skupina začela v najkrajšem času z delom za no-| litieno organizacijo svojih vrst. Črno morje in Romunijo čeno število lot po vojni. Hkratu bi sklenila nenapadalno pogodbo z Romunijo in z vsemi romunskimi sosedami. V zameno pa bi morala Romunija demobilizirati vso vojsko, kolikor jo ima sedaj pod zastavo, in jo poslati domov, da hi šli vojaki delat na polje ter bi se tako povečala romunska proizvodnja, izvoz v Nemčijo, in bi s tem bila zagotovljena Nemčiji ?!vo*a in suro- vin vsaj do neke mere. da je predsednik Roosevelt v osebnem sporočilu, katerega je Mussoliniju prinesel Welles, postavil Italiji pomembne predloge glede vloge, ki naj bi jo Italija igrala pri obnovitvi miru in pri novi ureditvi Evrope in sveta po sedanji vojni. Takoj po obisku pri Mussoliniju se je Welles s svojimi sodelavci odpeljal v hotel in z njimi sestavil dolgo poročilo za predsednika Roosevelta. Snoči je ameriški poslanik v Rimu priredil Wellesu večerjo, katere so se udeležili tudi odlični zastopniki italijanske vlade, danes pa je Welles povabil angleškega in francoskega poslanika v Rimu na kosilo, nemškega poslanika pa popoldne na čaj. Domnevajo, da Rooseveltov odposlanec zaradi prekratko odmerjenega časa ne bo sprejet pri papežu pač pa se bo na poti iz Rima v Berlin najbrž ustavil v švicarski prestolnici Bernu. » V Berlinu bo Welles imel ločene posvete z zu- Inanjim ministrom Ribbentropom, z maršalom Go-ringom ter s kanclerjem Hitlerjem. prednjeazijskth držav ter Anglije jemni pomoči z Anglijo in Francijo. Tako ne more biti napadalec nihče drugi kot Rusija, katera pa mora računati s silami, ki so članice prednjeazijske zveze in tudi s Francijo in Anglijo. Ta pogodba je bila podpisana za obrambo miru, vendar je tudi orodje za ohranitev miru, če bi bil kdo od prizadetih ogrožen. Vsi bodo z orožjem branili skupen mir. To mora vedeti tisti, ki misli napasti. Zraven mora upoštevati, da je Turčija zvezana tudi z Balkansko zvezo. Evropske države, ki se uklanjajo sebičnosti in mislijo samo nase, morajo vedeti, da na Vzhodu ne bodo našle enakega stanja. Azijski narodi čutijo potrebo po vzajemni pomoči ter so jim splošne koristi miru nad lastnimi koristmi. To naj upošteva vsakdo, kdor misli z vojsko napadati Srednjo Azijo divjaškimi napadi čisto uničili zasedena neka važna točka. Na ostalih delih bojišča so bili manjši boji, ogledniško udejstvovanje pa je bilo živahno. Finsko letalstvo je izvedlo več ogledni-ških poletov ter bombardiranj. Posebno se je udejstvovalo letalstvo na severnem finskem bojišču ter na bojišču severnovzhodno od Ladoskega jezera. Jutranja poročila pravijo, da se je vnela velika bitka na skrajnem severu Finske v pokrajini Petsa-mo. Uvod v bitko j« tvoril hud spopad sovjetskih in finskih letal, pri čemer je bilo pet sovjetskih bombnikov sestreljenih. Podrobnosti o bitka še ni znano. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da teko zelo srditi boji v zalivu pri Viborgu. Ruski čete hočejo na V6ak način zasesti položaje na tem odseku. Zanikajo vesti, da so finske čete zažgale Viborg, da bi padle Sovjetom v roke samo razvaline, Viborg gori zaradi stalnega obstreljavanja. Nove sovjetske čete so mnogo boljše od prejšnjih. Zdi se, da so So- , vjeti poslali v boj sedaj najboljše čete. Helsinki, 26. februarja. AA. Hava6. Posebni dopisnik Havasa poroča, da je mesto Viborg popolnoma uničeno. Dopisnik je bil za državljanske vojne na Španskem in je videl mnogo poškodovanih mest, pa pravi, da ni bilo nobsno špansko mesto tako poškodovano kakor Viborg, Sovjetsko topništvo in letalstvo nepretrgoma bombardirata mesto. Skoraj vsa poslopja so podrta. Civilno prebivalstvo se je izselilo in je v mestu ostalo samo nekaj patrol. V zvezi z izpraznitvijo trdnjave na otoku Koj-visto poročajo, da se Finci pripravljajo tudi na izpraznitev mesta Sakijervija, ki leži na drugi strani viborgškega zaliva. Ta odredba 6e nanaša na civilno prebivalstvo, ker je mesto predmet bombardiranja s sovjetske strani. London, 27. februarja. Reuter. Glade na vesti iz Stockholma, da so vse tri skandinavske države voljne posredovati med Sovjesko Rusijo in Finsko, je neka uradna finska osebnost v Londonu dala izjavo, v kateri pravi: Finska je zmerom pripravljena sprejeti mir. Mi smo pripravljeni sprejeti vseko posredovanje, ki nam bo pomagalo, da dobimo časten mir; to smo tudi doslej neprestano zahtevali Zaradi pomanjkanja municije in topništva in ne zaradi pomanjkanja ljudi se morajo Finci umakniti na Karelijski ožini. Žalostno bi bilo, da bomo Karelij-sko ožino izgubili zato, ker nimamo zadosti vojnega materijala. Res je, doslej smo dobili mnogo vojnega materiala iz tujine, a vendar znatno manj kakor ga potrebujemo, in mnogo manj, kakor smo ga zahte- Vesti 27. februarja Nemška letala s« do 22. februarja napadla 128 angleških ribiških in trgovskih neoboroženih ladij, pri čemer je veliko ljudi izgubilo življenje. Ti napadi dokazujejo, da ,;e Hitler prelomil obljubo, katero je dal predsedniku Rooseveltu, ko je zagotovil, da urinska letala ne bodo napadala civilistov. Tako je govoril včeraj v angleški poslanski zbornici državni i>od-tajnik za zunanjo politiko Buttler. Angleške oblasti »o odkrile skrivno radijsko oddajno postajo, ki je zadnje čase hudo liapa-nala Anglijo. Postajo so uredili Nemci, sodelovali so pa pri njej tudi angleški komunisti. V Parizu je bilo snoči dano znamenje, da se bli- žajo tuja letala, ki pa niso prišla nad mesto samo, ker so jih pregnali protiletalski topovi že prej. Neka nemška podmornica je v severnem Atlantskem morju potopila angleški parnik »I-ocli Maddyi. Posadko je rešila neka angleška vojna ladja, ki je, kakor se zdi, uničila tudi podmornico. Snočnje francosko ftojno poročilo pravi, da je na vsej fronti bil dan miren. Angleška vojno ministrstvo je sprejelo sklep, da morajo severno Škotsko, kjer je veliko vojne industrije, takoj zapustiti vsi civilisti, ki niso tam doma. Ukrep velja tudi za otoke Hebride, kjer so važna angleška pomorska in letalska oporišča. Tajništvo Vseameriške zveze v Panami pripravlja nova določila, ki bodo onemogočila gibanje in skrivanje pomožnim bojnim ladjam po južnoameriških vodah. S tem bodo zlasti prizadete podmornice, ki so jim pomožni parniki vozili na morje kurivo in živež. Angleški mornariški minister Churchill bo danes imel prvo veliko uradno poročilo o pomorski vojni. Danes se namreč začne izredno važno zasedanje angleške poslanske zbornice, ki bo obravnavalo tudi razmerje s Sovjetsko Rusijo ter angleške odnošaje z nevtralnimi državami. Večje število uglednih bolgarskih gospodarstvenikov je bilo včeraj odlikovanih z visokimi redovi. Odlikovanja je Bolgarom podelil jugoslovanski trgovinski minister dr. Andre3, ki se je udeležil slovesnosti ob ustanovitvi jugo-slovansko-bolgarske trgovinske zbornice. Razprava proti bivšim francoskim komunističnim poslancem zaradi veleizdaje se bo začela dne 18. marca. Moti se, kdor misli, da bo 85 milijonov Angležev in Francozov vladalo Nemcem, ki se pod Hitlerjevim vodstvom bore proti kapitalizmu in proti angleški politiki. V tem smislu razlagajo nemški listi zadnji Hitlerjev govor. V nemških tovarnah za vojne potrebščine je 6766 kuhinj, kjer dobiva hrano čez dva milijona delavcev in delavk. Od kar so bile te kuhinje ujedene je zdravstveno stanje delavstva po uradnih nemških zatrdilih dosti boljše, kakor je bilo prej, ko je šlo zaradi obolenj, povzročenih po slabi prehrani, v izgubo letno 12 milijonov delovni dni. Poleg velike amnestije za vse kazni do dveh let ječe, pripravljajo v Italiji v proslavo rojstva tretjega otroka v prestolonaslednikovi družini, tudi zakon, s katerim bo odpuščen velik del davčnih in drugih prestopkov, zaostankov Sedanji predsednik Združenih držav, Roosevelt, bo, kakor poroča ameriški tisk, še v tretje kandidiral za predsednika, če bi Rusija napadla Turčijo, bo naletela na trd njavo, ki se ji pravi turška vojska, turšk vojski pa bosta pomagali še angleška in fran coska. Zato Turčije ne razburjajo vaje sovjet ekega bojnega ladjevja na Črnem morju — pišejo turški listi. Danski tisk je razširil vesti, da je Nemčija začeli delati utrjeno črto vzdolž danske meje. V Parizu se bodo danes začela franc.-italijansko trgovska pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe- ki bo odgovarjala sedanjim razmeram in potrebam. Na poti ii Južne Amerike ▼ Evropo je bila torpedirana najmodernejša švedska ladja »Santos« (384 ton). Pogrešajo 40 mornarjev in pa norveškega konzula iz Santosa, ki se je na tej nevtralni ladji peljal v Evropo. Turške oblasti so v Carigradu zaplenile velike množine protiangleških letakov pri raznih nemških agentih. Turški listi v zvezi s tem zahtevajo, naj vlada izda odločne ukrepe, da ne bo Turčija več prizorišče nemškega propagandnega boja proti Angliji. 1. marca začne poslovati Invalidski odsek banske uorave Ljubljana, 26. februarja 1940. Minister za socialno politiko je izdal dne 12. februarja 1940 rešitev, s katero se pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave v Ljubljani ustanavlja poseben invalidski odsek in sicer kot 3. odsek tega oddelka. Z ozirom na omenjeno rešitev in na osnovi §§ 1, 5 in 20 zakona o banski upravi odrejam, da začne novoustanovljeni invalidski odsek poslovati z dnem 1. marca 1940. V področje tega odseka spadajo posli, ki jih navaja § 85 uredbe o vojnih invalidih in vsi ostali posli, ki se tičejo vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev. Vsi ti posli pridejo z omenjenim dnem od odseka za socialno politiko v pristojnost novoustanovljenega odseka. Ban: Dr. Natlačen s. r. vali. če bi imeli zadosti municije in topov, bi mogli kljubovati sovjetski armadi, ki pritiska na Karelijski ožinL Na vzhodni fronti imam« zadosti vojakov, toda na Karelijski ožini se ne moremo zatekati k patrolni taktiki, ampak se moramo krepko upirati in moramo držati postojanke. Ker pa je naše obrambno orožje premaloštevilno, se moramo umikati. Položaj finskih vojakov na Karelijski ožini se ne more imenovati blesteč.« Razcep v srbski zemljoradniški stranki Dr. Dragoljub Jovanovič ustanavlja svojo stranko Uspešni posveti Rooseveltovega odposlanca z italijanskimi voditelji Če bi Sovjeti napadli v Prednji Aziji bi naleteli na odpor vseh in Francije Po 28. dneh divje ofenzive na karelijskem boj šču: Finci so se umaknili iz trdnjave Kojvisto Mesto Viborg so Sovjeti z Ljubljana od včeraj do danes Letošnji Matija je bil priden, imel pa je v resnici tudi mnogo dela, kajti že zlepa ni kakšno leto ob tem času naše kraje še tako trmasto pokrivala nežna odeja in zlepa osorej še ni bilo toliko ledu. Matija pa je pripeljal veselo gorko sonce, ki je pridno talilo vso to zimsko navlako. Dan je bil izredno lep, čeprav se je še v soboto zdelo, da ne bo nič kaj prida, ampak da nas utegne obiskati celo deževje. Ljudje so odšli iz mesta v nedeljo popoldne v tolikšnem številu kakor že od začetka jeseni ne. V popoldanskih urah je bilo že prav spomladansko, čeprav so se v mestni okolici, zlasti na nekoliko višjih krajih, še prav pridno udejstvovali smučarji. Ždaj se z naglimi koraki bliža konec zimskega režima. Tu pa tam bo prav tja do koledarskega pomladnega dneva še prav gotovo porogovilila neprijazna starka zima, dosti pa zdaj, ko smo se bili ze poslovili od Matije, ne bo mogla več opraviti. Njena moč ponehava, njene »šanse« so že začele plavati po vodi. Dan, ki pridno raste, že spet vrača soncu njegovo staro moč. Kmalu se bo po travniku in gajih pretrgala zdaj še tako enotna snežena, bela odeja. Ostale bodo za nekaj časa lise, potem pa bodo tudi te lise naglo izginile. Po prisojnih pobočjih že cveto zvončki, in trobentice veselo napovedujejo boljše, gorkejše in prijetnejše čase. Daleč ni več dan, ko bodo ozelenele livade in ko se bomo z radostnim srcem spet jx>-dali pod milo nebo. Saj smo bili tudi pozimi v prirodi, toda ob tem času se nam je zdelo kakor bi hodili budit utrujenega človeka, ki je bil zaspal v krepčilnih sanjah. Spomladi pa se priroda spet zbudi, naglo udari srce zemeljskega življenja, logi ozelene, veje se odenejo s cvetjem, in kakor na čarobno znamenje, se od vseh štirih vetrov pripode jate ptic, ki nam veselo zapojo k boljšemu letnemu času. 2e nekaj dni se javlja močan jug. Nebo se čez dan mreni, zvečer pa se še vedno odkod vzame krepak veter, ki ga obriše. Tudi včeraj je bilo tako, sonce nam je prijazno sijalo čez dan, zvečer pa so sijale zvezde na lepo jasnem nebu. Davi pa je jug /'e prevladal. 2e zgodaj zjutraj je bilo nebo oblačno, pokrito s tisto tenko svetlosivo oblačno plastjo, ki napoveduje, da se bo v kratkem vreme spreobrnilo na slabše. Ce bo ostalo tako gorko kakor je zdaj, potem bomo prav gotovo dobili dež, ki bo izmival tla ter pomagal južnemu vetru pospravljati in trgati staro, že umazano snežno odejo. Ko se Je avtobus srečal s sanmi... Ko smo se minulo soboto ob četrt na eno popoldne s Prešernovim avtobusom, ki vozi na pro-gi Ljubljana—Kranj—Tržič, odpeljali proti Kranju, se nam je v bližini jeprške cerkvice nudil prizor, ki je vreden, da ga objavimo in ki jasno kaže, s kakšno brezobzirnostjo in samopašnostjo nastopajo razni avtomobilisti nasproti drugim, manj pomembnim voznikom, češ — vsa čast in prednost udobnemu in luksuznemu motornemu promotu, počasna in dolgočasna kmečka vozila, ki jih vodijo trudne in žuljave roke, pa — dol s ceste, čeprav so pravice enih in drugih enake! Pa ne samo to; tudi na breme sočutja človeka do človeka in živali pade ob takih in podobnih jirimerih, ki večidel ostanejo naši javnosti prikriti, dokajšnjo mero obsojanja. Primer, ki ga hočem tu opisati, je tale: Kakor omenjeno, smo se vozili e potniškim avtobusom po novi betonski cesti, ki pa je zdaj vsa zasnežena, iz Ljubljane proti Kranju. Po obeh stra->neh ceste se vlečeta dva kupa s sredine očiščenega snega, tako da je posebno za klancem nad Medvodami morda le dobra jjolovica ceste uporabna za promet. Nehote ti med vožnjo šine v glavo misel, kaj bo, če se iz nasprotne strani pojavi še en tak avtobus, kot je naš?t In zgodilo se je, da je jx> nekaj signalnih znakih hupe blizu jeprške cerkvice avtobus obstal ter se znašel vštric /. enovprežnimi, s kupom natovorjenimi sanmi, na katerih je ravnodušno sedel voznik. Ta je svojo \ozilo toliko umaknil vstran, da je konj do kolen obtičal v snegu, pa še ni bilo dovolj, da bi avtobus lahko nadaljeval vožnjo. Tedaj pa skočita avtobusni šofer in sprevodnik iz vozila, šofer zagrabi konja za uzdo in ga kljub temu, da je bila nevarnost očitna, čeprav bi se je bil z malenkostno uvidevnostjo z lahkoto izognil, potegne toliko na desno, da se na strmem cestnem robu sani s tovorom in z voznikom, ki je še vedno sedel na vrhu, prekucnejo. Napolnjeni zaboji in vreče, iz katerih so se vsuli celo poljski pridelki, so z voznikom vred ležali v snegu kraj ceste. Po srečnem naključju ee je voznik vendarle izmotal in začel nekaj kričati za šoferjenl in sprevodnikom, ki sta medtem že vstopila in pognala razkošno motorno vozilo dalje, potem ko sta pustila ubogega kmetiča v stiski. Ko sem vstal in vprašal sprevodnika, če ne misli človeku v neprijetnem položaju nič pomagati (kar bi gotovo storil tudi marsikateri od nas!), je nekaj zamrmral, in vozili smo se naprej, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Pa tudi mnogi od sopotnikov so dogodek vzeli boli za hec«, kajti glasno so se smejali in režali, kar vse je bilo do Kranja že zdavna pozabljeno: eni so bili z mislijo povsem drugje, drugi pa so so zatopili v časnike, in šoferjeve oči so ravnodušno strmele predse v ravno belo cesto; kaj je s kmetičem, sanmi, s konjem in s tovorom, raztresenim po snegu — to je bila deveta brigal Bilo je, minilo in zdaj se nas več ne tiče I Meni pa se je Še dolgo potem prikazoval pred očmi prizor, kako se voznik s pridušeno jezo sam samcat muči in tudi s spravljanjem sani in konja na cesto, s pobiranjem tovora in pienašanjem ter nakladanjem zabojev in vreč Da, res, to je >hec«, In žalostno bo, dokler bomo take pomilovanja vredne primere jemali za »hec« in nad njimi brezbrižno zamahovali z roko! Potnik, ki je bil temu prizoru priča. Se vedno žalostni spom ni na preteklo svetovno vojno Nova svetovna vojna je že objela zemljo, pa J prihajajo na beli dan še vedno žalostni spomini • na preteklo. Tako je včeraj sin posestnika iz Ko-strevega, Ciril Regali, našel »taro patrono, se nekaj igral z njo in tolkel po »kapslu«, pa mu je nenadoma eskplodirala ter mu raztrgala desuo roko. V bolnišnico pa so včeraj pripeljali še nekaj drugih ponesrečencev, večinoma žrtev nedeljskega športnega veselja. Sin strojnika v Vevčah, Zvonko Rožnik, se je smučal, pa je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Tudi Arh Jakob, delavec iz Češnjice, se je šel smučat, pa je doživel smolo, da je padel pri veseli vožnji tako nerodno, da si jo zlomil levo nogo. Pripeljanih pa je bilo v ljubljansko bolnišnico včeraj tudi še nekaj drugih ponesrečencev. Tako so med drugimi reševalci odložili v bolnišnici tale dva: Bravharja Franca, delavca v predilnici v Škofji Loki. Bravharja je podrl v Medvodah avto. Nesrečni delavec ge je e precej hudimi poškodbami moral zateči v Ljubljano po zdravniško pomoč. Usnjarskega pomočnika Janka Homovea iz Kamnika pa je podrl na cesti brezobzirni kolesar, llomovec je dobil hujše poškodbe na desni nogi. Slepar, ki Je iskal žrtve med služkinjami Nedavno so časopisi poročali o dveh sleparjih, ki sta iskala svoje žrtve med blagajniki. Izmislila sta si nov trik s tisočaki in jih znala tako prevajano menjavati, da sta v Ljubljani osleparila več blagajnikov za znatne vsote, tako blagajnika na davčni upravi za Ljubljano-mesto. Ta dva sleparja, ko sta pobrala precej jurjev v Ljubljani, sta nato izginila ko kafra. Pojavila sta se pozneje v Mariboru, kjer sta uganjala nove sleparije. Izginila sta. Pred dnevi se je v Ljubljani pojavil 50-letni pek Slavko P., doma tam z Gorenjske v prelepem letoviškem kraju. Svoj pošten poklic je opustil in začel kar na debelo slepariti. Zadnji čas se je spravil nad uboge in lahkoverne služkinje, še dokaj eleganten Slavko je začel služkinjam govoriti o lepih službah. Predstavljal se jim je kot zastopnik neke tovarne v šiški, ki ima pooblastilo od samega lastnika tovarne, da angažira pridne in poštene služkinje za službo v njegovi tovarni. Kazal jim je tudi neka pooblastila in prijroročila, ki so bila ponarejena in tudi podpisi tovarnarja so bili napačni. Slavko je z obljubami, da služkinjam preskrbi lepe službe v tovarni, kjer ne bo tako naporno delo in kjer bodo delale samo 10 ur na dan. marsikatero dekle premotil. Služkinje so dajale za intervencijo pri tovarnarju od 40 do 150 din nagrade. Tovarnar sam je naposled prišel na sled Slav-kovim sleparijam in ga ovadil policiji, ki ga je slednjič izsledila, aretirala in izročila okrožnemu sodišču. Ovaden je zaradi ponarejanja listin in obrloma izvrševane sleparije. Tudi 6 služkinj je Slavka ovadilo, da jih je opeharil za večje ali manjše vsote. Nekatere služkinje so imele dobre službe, pa so jih«-odpovedale, ker so verjele Flav-Kovim obljubam. Sedaj so na cesti. Ni izključeno, da je Slavko še več drugih služkinj osleparil in jih jaognal v nesrečo. Slavko je drugače prav dobro živel od sleparij. Težave s snegom, ki JIH kritiki ne poznaio Ko je spet posijalo toplo sonce, se meščani vesele, da se znebe blata in moče po cestah in ulicah. Še mnogo večje je pa zato veselje na občini, saj je letos sneg posegel v mestno blagajno skoraj s katastrofalno silo. Ce bi občani upoštevali težave s spravljanjem snega, posebno pa še ogromne stroške, bi pač potrpeli, saj sneg posega prav globoko tudi v žepe davkoplačevalcev. 2e sami hišni posestniki imajo velike stroške s spravljanjem snega s hodnikov, s popravljanjem streh in spravljanjem snega raz streh, povrhu pa morajo pokriti še veliko postavko za spravljanje snega v mestnem proračunu. Letos so stroški s snegom to postavko gotovo precej presegli, ker ljubljanski meščan zahteva suhe hodnike in zlikane ceste tudi ob največjem snegu. Naravno, da davkoplačevalci in hišni posestniki nimajo tako pretiranih zahtev, temveč le tisti, ki s snegom nimajo stroškov. Zato so pa davkoplačevalci pri branju pretiranih pritožb o spravljanju snega večkrat mislili povabiti nezadovoljneže, naj se organizirajo in prično akcijo za spravljanje snega. Pritožniki bi gotovo med seboj takoj zbrali ogromne vsote za ta namen ter najeli legije delavcev in voznikov, najbolj vneti bi pa zaradi dobrega zgleda gotovo še sami pograbili za lopate in kidali sneg. Za mestni blagor vneti kritiki so namreč povsod in vedno v prvih vrstah, kadar je treba poseči v žep! Ti kritiki, ki jim sneg ne seže do žepa, imajo pa tudi čudovito velike oči. Tako smo te dni brali pritožbo, kako Prešeren s svojega »mogočnega granitnega podstavka, kjer je varen pred plazovi in slapovi, lahko motri umazan rjavi veletok, ki se vali od promenade navzdol proti tromostovjuc. Isti kritik tudi pravi, da je bil z uradne strani obveščen, da je kredit za čiščenje mesta oziroma za odvažanje snega izčrpan. Nevarnega veletoka nobeden drug ni videl in tudi uradna stran ni nikogar obvestila o izčrpanem kreditu. Uradna stran se zaveda svoje naloge in vedno stori vse za red in snago po mestu, zato pa najde tudi denar, čeprav bi bil kredit izčrpan. Glavno načelo uradne strani je pač skrb za občane in, čeprav pritisne višja sila, ni in ne bo Ljubljana zanemarjena in zapuščena. Da bodo nezadovoljneži s snegom malo bolj potrpežljivi, poglejmo še malo račune. Ljubljana ima 400 km cest. Če pade na te ceste samo 30 cm snega, bi bilo treba po zahtevah kritikov s teh cest odpeljali 1,200.000 kub. metrov snega. Ker pa znašajo stroški za en kubični meter okroglo deset dinarjev, bi morali vzeti v roke 12 milijonov din, da bi spravili t vseh ljubljanskih cest samo 30 cm visoko plast snega. Davkoplačevalci te ogromne vsote seveda ne zmorejo niti za enkratno spravljanje snega, a to zimo 6ino dobili vsaj dvakrat toliko snega z neba na naše ceste. Z jezikom se seveda sneg kida bolj naglo, kakor pa to zmorejo davkoplačevalci. Da se pa prevroči kritiki še nekoliko ohlade, naj spoznajo tudi, koliko je Ljubljana samo en dan morala plačati za spravljanje snega. Kadar je padlo mnogo snega, je delalo'mestno cestno nadzorstvo s 600 delavci In 120 vozniki, s toliko parov konj in nekaj avtomobili. Dva najmodernejša pluga in 16 plugov s po tri pari konj jo oralo sneg. Sneg je bil spravljen z vseh cest, kar je bilo le mogoče, razen s poljskih poti. Tak dan, ko so delavci morali prileti spravljali sneg le ob dveh zjutraj, je ljubljanske davkoplalevalce veljal nad 30.000 din, še posebej je pa imela velike stroške za spravljanje snega mestna vrtnarija. Ta je ob hudih dneh s 35 delavci skrbela za vse ceste in poti po Tivoliju, za cesto od tivolskega gradu do Čada in na Rožnik ter z Rožnika do šišenskega vrha in spet nazaj v Tivoli. Spravljala je sneg s poti ob Gradaščicl v Trnovem, nadaljo s poti v parku na llrvatskem trgu in a hodnikov okrog njega, prav tako na Ambroževem trgu, nasadu na Jegličevi cesti in ob Šlajmarjevem spomeniku, ob dolgem Rimskem zidu, pri nasadih ob Napoleonovem trgu in Vegovi ulici, v parku in okrog parka pri uri na Bleiweisovi cesti, na Navju in pri kostnici na pokopališču Sv. Križa. Očediti mora hodnike na Zoisovi cesti, park in hodnike okrog njega na Kralja Petra trgu, ves hodnik ob Bleivveisovi cesti od Tivolija do Gosposvetske ceste, Valvasorjev trg, vso Zvezdo in hodnike okrog nje ter še precej drugih manjših nasadov. Mestno cestno nadzorstvo in mestna vrtnarija imata torej ogromno težkega dela s snegom in res storita prav vse, da je Ljubljana tudi v tem pogledu gotovo med prvimi mesti v državi ali pa še pred drugimi mesti. Povedati moramo, da druga mesta razmeroma niti od daleč ne žrtvujejo toliko za spravljanje snega kakor Ljubljana. Pred kratkim je bil v Ljubljani uradni strokovnjak iz mnogokrat večjega jugoslovanskega mesta, ki je z občudovanjem ugotovil v tem pogledu veliko prednost Ljubljančanov pred drugimi jugoslovanskimi meščani. Obiskovalci našega mesta celo pravijo, da v Ljubljani v tem pogledu stori občina preveč. Drugje namreč prebivalstvo ni tako natančno in kritično, ker pač ni razvajeno. Tudi ljubljanski hišni posestniki z malimi izjemami zaslužijo pohvalo, kar se tiče spravljanja snega s hodnikov. Zal so pa med njimi tudi taki, ki kljub § 75 ban. naredbe odn. mestnega policijskega reda zahtevajo od ineslnega cestnega nadzorstva, naj jim skida sneg izpred vrat. Tisti časi so pa minuli, ko je mestno cestno padzorstvo spravljalo sneg vsakoniur, kdor je znal primerno zabavljali in hruliti ter so si nekateri lastili posebne predpravice. Taki nezadovoljneži pa sedaj kriče, zabavljajo in groze s Časniki. Ker je pa nadzorovanje, kako prebivalstvo upošteva predpise, torej tudi policijske predpise glede hodnikov, stvar policije, bo policija zaradi takih pritožb prisiljena k strožjemu postopanju- Dajte gledališču stare predmete! . Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij in ima marsikdo tam spravljeno »taro pohištvo, 6like, dele oprave in drugo, ee obrača uprava Narodnega gledališča na lastniko takih predmetov s prošnjo, naj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali tele-fonično obvestijo Upravo kdaj, kje in pri kom ri jih njen zaetopnik lahko ogleda. Izredno živahen zemljiškoknjižni promet Februarja zaznamovanih že 134 pogodb za 13,300.900 - Poslovanje zemljiškoprometne komisije Ljubljana, 27. februarja. Zemljiška Knjiga je prav točen in natančen gospodarski barometer, ki nam pokaže dejansko gospodarsko in finančno stanje mesta in okolice. So v prvi vreti posojila, ki nam letos govore in prikazujejo popolnoma drugačno sliko, kakor pa lani ob tem času. So prenosi lastninske pravice ali po domače kupčije z zemljišči in hišami, ki nam letos najzgovorneje pripovedujejo o veliki nervoznosti vseh onih, ki r»polagajo • kapitalom in ki se tresejo, kaj jim bo prinesla bližnja bodočnost, zato hite investirat denar v razne nepremičnine. Kupujejo vsevprek. Po raznih seznamih je še vedno v Ljubljani na prodaj do 2000 nepremičnin v cenilni vrednosti okoli 100 mili-lijonov dinarjev. V teh burnih in valovitih časih jra so se pojavili v gospodarskem nehanju in življenju tudi premeteni špekulantovski tipi, ki zemljišče in hiše prekupujejo in jih nato z mastnim dobičkom naprej prodajajo. Take špekulantovske tipe bi bilo pošteno obdavčiti in bi bilo potrebno, da bi se prirast-karina primemo zvišala. Mnogi lastniki posestev in parcel so zaradi gmotnega položaja primorani, da odprodajo od evojih posestev gotove parcele. Ta žalostni pojav je opažati zlasti v okolici, ko posestniki prodajajo po več parcel, da se tako vsaj začasno izmotajo iz finančnih neprilik in da se otresejo težkih bremen, ki jih niso mogli zmagati. Cene zemlji v mestu in bližnji okolici naraščajo. Ob prometnih žilah 60 sedaj 6tavbne parcele v cenah poskočile v teku 1 leto skoraj za 100 odstotkov. V mestu je bila nedavno neka stavbna parcela prodana tako izredno drago, da že kmalu ne tako visoko. Nekaj tisoč kvadratnih melrov je bilo skoraj po 3000 dni ca kvadratni meter. Kaj nam pove btošnji februar glede zemljiških in hišnih kupčij? V zemljiški knjigi je bilo lani zaznamovanih 90 prenosov lastninske pravice, v februarju pa 61, torej v dveh mesecih 151 kupnih pogodb. Celotna vrednost je znašala takrat nekaj nad 5,000.000 din. Letošnji februar pa je do včeraj v zemljiški knjigi že zaznamoval 134 kupnih pogodb za celotno vrednost 13,300.000 din. Že večkrat oto omenili, da ima zemljiškoprometna komisija za odobravanje kupnih pogodb od lanske jeseni izredno mnogo posla. Kako ljudje hite kupovat zemljiške parcele m hiše, naj nam pokaže samo primerjalna statistika med lanskim in letošnjim letom. Zemljiškoprometna komisija je lani januarja zaznamovala 92 kupiih po- godb, letos januarja pa 189, lani februarja 116, letos 119, torej lani v dveh mesecih 208 kupnih pogodb, letos 308. Treba pa je omeniti, da februar še ni končan in da je bilo zadnji čas komisiji predloženih v odobritev zopet več novih pogodb. Kakšno nervozno valovanje vlada na nepremičninskem trgu, pokaže zlasti pregled kupnih pogodb, ki so bile prijavljene zemljiškoprometni komisiji v času od 1. do 18. t, m. Prijavljenih je bilo 105 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 9,207.250 din. V naslednjem naj po-damo nekatere večje kupčije, tako 60 prodali: Tvrdka I. Knez: Pokojninskemu skladu za nameščence Mestne hranilnice ljubljanske vrtni parceli v bližini evangelijske cerkve št. 130/5 in 132 k. o. KapucVisko predmestje 3.750.000 din, dalje pare. št. 293/9, 295/5, 296/5 k. o. Sjx>dnja Šiška v skupni izmeri 693 kvadratnih metrov za 42.793 din, kvadratni meter je bil 6,,75 din. Ista tvrdka Vidi Požarjevi, zasebnici v Ljubljani, pare. 327/97 v izmeri 579 kvadratnih metrov za 28 950 din. Peterca Josip, posestnik, Glince TII/6, Matiji Jankoviču, ključavničarjju, Cesta 29. oktobra št. 19, nepremičnino vi. št. 475 k. o. Vič (hiša) za 103.000 din. Antonija Rekarjeva, posestnica, Goriška ulica št. 35, Jožetu Balonu, trgovcu na Jesenicah, nepremičnino vi. štev. 930 k. o. Petersko predmestje, pare. št. 439/19 v izmeri 294 kvadratnih metrov z deloma na njej sezidano hišo za 102.000 din Pečnik Alojzij, posestnik, Stožice št, 29, Ivanu Erjavcu, stavbeniku, Ježica št. 94, pare, 277 k. o. Brinje v izmeri 4.492 kvadratnih metrov za 112.300 dinarjev, Bratina Alojzij, delovodja pivovarne »Union«, Velikovška cesta št. 4, gdč. Katarini in Julki Hribernikov!, zasebnicama, Apihova ulica št. 17, nepremičnino vi. štev. 809 k. o. Spodnja Šiška (hiša št. 4, Velikovška cesta) za 170.000/din. Novačan Josip in žena Cecilija, posestnika, Franu Križaju in ženi Ivani, nepremičnino vi. št. 593 k. o. Udmat (hiša št. 2 v Pohlinovi ulici, Udmat) za 190.000 din. Kranjc Ivanka, posestnica, Ljubljana, Korolan-ska ulica 16, gdč. Karli Potokarjevi, uradnici na Bledu, hotel »Pctran«, nepremičnino vi. št. 664 k. o. Vižmarje (hiša št. 45 na Brodu pri Tacnu) za 66.000 din. Zaznamovanih je še mnogo drugih večjih kupčij, O teh prihodnjič. 27 Smrt vznemirja Craigley College »Povedali 6te mi zelo ganljivo zgodbo, gospodična Wilkin«on,« je dejal, »toda la zgodba 6c da tudi zelo lahko pre-kontrolirati. Brzojavil bom še danes kanadski policiji. Mislim, da vam ni neprijetno, če bi mi dali naslov svoje matere?« »Ni, ni,« je rekla in dala zahtevani naslov, ki ga je MayPhey zapisal. »Winnipeg ni dosti oddaljen od Saint Paula,« je pripomnil. »Ali ste že imeli priložnost, ko ste živeli v Ameriki, da se spoznate z gospodom Bernard-Mossejcm?« »S sodnikom? Erikovim očetom?« Gospodična Santaiy je skočila s pru- čice, na kateri je dosedaj sedela. »Zaradi tega ste torej tukaj? To po- meni, da deček ni umrl zaradi nesrečnega slučaja?« »VI ste zelo pronicljivi, gospodična Wilkinson! Toda niste mi odgovorili na vprašanje.« Pogledala ga je prezirljivo. »Nisem. Nikoli nisem srečala 6odnika Beroard-Mosseja Niti ne vem, kje živi.« »In gospoda Netltona? Ali ste ga poznali prej, preden ste prišli v Craigley?« »Gospoda Netltona?« Zadrhtela je in glasi se ji je spremenil, »Nisem,« »Zakaj Vas potem moje vprašanje tako vznemirja ?« Gospodičena Sanlaiy je potegnila ro- žast robec in duh po vijolici ee je pomešal z duhom tobaka ter masti za čevlje. »Moj Bog, moj Bog... zakaj bi govorili o gospodu Netltonu?« je rekla. »Zato, ker bi rad vedel, kaj ste iskali pred njegovimi vrati tisto noč, ko se je dogodil zločin?« Gospodična Santaiy je obmolknila, in ko je nazadnje spregovorila, je imela tako slaboten glas, da 6e je komaj slišal. »Povedala 6em Vam vse, kar bi moglo biti za vas zanimivo. Zakaj me izprašujete še o stvareh, o katerih še nisem nikomur ničesar povedala?« »Kaj hočete 6 tem reči?« »Jaz... jaz imam mnogo simpatij do gospoda Netltona. On je bil edini, ki je bil zares ljubezniv do mene v tej šoli,« MacPhey je puhnil g06l dim iz pipe-»Da... No in kaj? Kaj je bilo tisto noč, ko se je dogodil zločin.« Profesorica francoščine je začela lomiti svoje koščene prste, »Tisto noč 6em se ravno pripravljala v posteljo, ko sem opazila gospo Bern-nard, kako stoj>a mimo moje 6obe. Meni se je takoj zdelo, da je nekaj med njo in gospodom Netltonom ... še od trenutka, ko sta se srečala tisto popoldne med tekmo. Ona se mi je zazdela sumljiva. Nekaj ... neke vrste strah me je pognal, in šla sem za njo, da bi ae prepričala, če go- spodu Netltonu ne prid- kakšna nevarnost. Vi mi boste to zamerili, toda pritihotapila sem se do vTat in prisluškovala ...« »Kaj ste slišali?« »Ali je nujno, da Vam to povem?« On ja začel mežikati. »Povejte mi, saj ne mislite, da bi bil on zapleten v to strašno afero? Povejte? Ali ni tako? To je nemogoče... Nemogoče ...?« »Kaj ste slišali?« Gospodična Santaiy se je seeedla na pručico. »Amerikanka je govorila. Rekla je: »Nikdar ne bo uganil... Lahko ste popolnoma mimi...« Nato sta se še pogovarjale, toda o nzkih ljudeh, ki jih ne poznam ...« »O Hellerjcvih, ali ne?« Pogled gospodične Santaiy je bil zdaj popolnoma miren. »Ne, tega imena nisem slišala!« MacPhey je nekaj zagodrnjal, nato pa rekel: »Toda včeraj, ko ste se plazili okrog njiju na plaži, ali ste to storil! iz istega razloga?« Gospodična Santaiy je prikimala z glavo. »In 6te vsaj tedaj kaj slišali?« »Ne.« »Dobro.« MacPhay je z roko segel v svoje raz-mršene lase. »Če bo policija iz Winnipega potrdila vašo izpoved, ne bom ničesar povedal go- spodu Doddu. Mene se nič ne tiče, če 6« boste še naprej predstavljali kot gospodična Santaiy. Toda... Vi mi boste po vsej priliki še potrebni! Ste za to, da mi pomagata ?« »Z zadovoljstvom, gospod,« mu je odgovorila gospodična Santaiy francosko, toda nekoliko posmehljivo. »Imate še kakšno vprašanje?« je rekla, medtem ko j-s vstajala. »Ne, za sedaj ničesar več .. •« MacPhey je dvignil umazan čevelj, ki je ležal na tleh. »Nikar nikomur ničesar ne govorite, in ne boste imeli nobenih sitnosti. Toda če komu zinete 6amo besedico o najinem razgovoru, boste potegnili kratko.« Ko je gospodična Saotaiy odšla, se je MacPhey zasmejal. Bil je zadovoljen s svojim današnjim uspehom. Iz žepa je potegnil Lucasovo odkritje, pogledal list in zadovoljno zamrmral: »Saint Paul.,, Win-nipeg«. Vtaknil je časopis v žep in začej s cunjo drgniti umazani čavelj ter veselo žviž-ga!- Trinajsto poglavje-Tragični obrat. Ko je naslednje jutro na stolpu vaške cerkve odbilo sedem, je sonce že mirno sijalo na pokošeno polje in na sprehajališča v Craigleyju. Vrane so že davno iz-| letele iz evojih starih gnezd ter brskale po novo pokošenih travnikih za črvi Zrak ja bil poln njihovega neprijetnega kraka- nja, ko je gospa Bernard-Mosse 6topala po 6tezi, ki je iz Vasi vodila v šolo. Amerikanka je često govorila o tem, kako bi rada vstala dovolj zgodaj, da bi videla angleško zarjo in morda 6e ji je bilo to jutro posrečilo, saj so bili njeni čevlji čisto vlažni, od rose. V roki je držala poljsko orhidejo, cvetlico, ki j0 je precej težko najti. Sonce se jo odbijalo _°d njenih sivih oči in 6 svojimi zgodnjimi žarki božalo njeno porcelanasto polt, ko je polagoma korakala mimo divjih ograd v cvetju. Vsa narava je bila njena in zdelo se je, da uživa to samoto, ker se je lahno namrdnila, ko je slišala škripanje koles na poli za seboj. Vznemirjena se je obrnila. Proti njej je prihajal zelo visok in vitek moški, ki ja rinil vrtnarski voziček pred seboj. Za hip je oklevala, nato pa je sklenila iti temu človeku naproti. »Dober dan MacPhey! Tudi Vi ste dane« zgodaj vstali.« MayPhey je spustil na tla oje vozička, hi je bila na njem vreča krompirja. »Saj nisva samo midva danes zgodnja,« je rekel in pogledal mlado g06po izpod oči. »Prav zdaj 6em srečal gospoda Netltona. Odpelja! se je s kolesom proti vasi.« »Gospod Netlton.« je rekla mlada gospa s skoro narejeno ravnodušnostjo in obračala rožo med prsti. »Nisem ga videla« »Zare« ga niste?« MacPhey je spet prijel za oie vozička in ga porinil naprej. Stev. 47. SLOVENSKI DOM«, dne 27. februarja 1940. Stran 3. \ Od tu in tam Predstavnikom bclgrnjskih listov jc podal predsednik bolgarske vlade dr. 1'ilov posebno izjavo o kulturnem zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Dr. Filov je rekel, da je zmerom deloval za kulturno zbližanje med obema bratskima državama, saj je bil tudi predsednik posebne kulturne komisije. Povedal je dalje, da ne bi bilo v Bolgariji nobenih ovir za sklenitev posebne kulturne konvencije med Jugoslavijo in Bolgarijo, podobno, kakor je bila nedavno sklenjena taka konvencija med Bolgarijo in Italijo. Dr. Filov je rekel, da je taka koncesija z Jugoslavijo na mestu toliko bolj, ko je Bolgarija sklenila podobne sporazume tudi z bolj oddaljenimi državami. Železniško ravnateljstvo Belgrad-jug bodo v kratkem preselili v Niš. Predsednik vlade je pokazal za to posebno zanimanje in jo pospešil vsa dela, ki jih je treba izvršiti v zvezi s preselitvijo. Sklenjeno je bilo na nedavni konferenci v Nišu, katere so se udeležili vsi merodajni Cinitelji, da se bo takoj začela gradili posebna palača za sedež ravnateljstva, potem pa tudi stanovanjske hiše za železniške uradnike. Niška občina bo dala za vse te hiše zastonj zemljišča na razpolago. 2e 1. maja bodo začeli v Nišu poslovali nekateri oddelki železniškega ravnateljstva, s 1. novembrom pa še ostali oddelki. Do takrat bodo vse stavbe že zgrajene in je bilo tudi sklenjeno, da bo ministrstvo razpisalo natečaj za izdelavo načrtov že v nekaj dneh. Predsednik vlade je priložil 20.000 dinarjov k vsoti, ki bo razdeljena med nagrajene načrte. Tudi demokratski disidenti so se začeli organizirati v stranko. To skupino vodi dr. Ribar, ki je moral oditi iz demokratske stranko zavoljo tega, ker je bil navdušen za sporazum s Hrvati in ni odobraval odklonilnega stališča demokratske stranke do sporazuma Cvetkovič-dr. Maček. Dr. Ribarjev sodelavec Plečevič je imel v Arandjeloveu shod, na katerem jo poudarjal, da je treba sporazum s Hrvati negovati in ga še izpopolniti, ne pa ga odklanjati. Sporazum jo nujno potreben, da se v državi naredi notranji mir in s tem ojači varnost države na zunaj. Končno so zborovalci izvolili poseben izvršni odbor, ki bo sodeloval z drugimi podobnml odbori za ustanovitev politično organizacije demokratskih disidentov. Obširno izjavo o razmerah v državi je podal v Sarajevu pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Časnikarjem je pripovedoval o svojih vtisih v Sarajevu in reKel, da ni videl nikjer razlogov, ki bi opravičevali črnogledost, ki se je polastila gotovih krogov v Bosni in Hercegovini. Prav tako ne odobrava tistih ljudi v Srbiji in na Hrvatskem, ki se čutijo nesrečne zavoljo sporazuma in prerokujejo državi slabše čase. Posebno pa bi se morali muslimani veseliti sloge mod Srbi in Hrvati, ne smeli pa bi biti nejevoljni, kajti sporazum ni nikjer okrnil muslimanskih interesov. O tiskovnem zakonu pa je dr. Markovič dejal, da je vluda odložila razpravo o novem osnutku, ker je pač današnji čas tak. da ne dovoljuje popolne tiskovne svobodo. Zlasti bi bilo popolnoma svoboden tiskovni zakon težko spraviti v sklad z nevtralnostjo, ki se je naša država drži. Končno je naglasil svoje prepričanje, da bo do slt)ge vseh radikalov prišlo, češ da se pač ne raore v nekaj dneh popraviti tisto, kar se je v desetih letih v radikalni stranki razdiralo. Po njegovem mnenju ni nobene ovire za to, da se ne bi vsi radikaii spet združili pod okriljem <‘ne stranke in enega šefa. Prav gotovo pa je, da bo do sloge v stranki prišlo. Manj vina kakor so prifakovali, so lnni pridelali dalmatinski vinogradniki. Strokovnjaki so ocenili pridelek in ugotovili, da je lani vsa Dalmacija pridelala okrog 729.000 hi vina, od česar odpade približno tretjina na belo, ostalo pa na črno vino in na opolo. Pa tudi kakovostno je vino slabše, saj vsebuje večinoma le po 15—20% alkohola, le v redkih izjemah okrog 25%. Najbrž pa je bilo _v »kodo kakovosti dejstvo, da so zlasti v severnih delih Dalmacije že sredi seplombra začeli 6 trgatvijo, medtem ko so v južnejših krajih trgali kasneje. Cene vinu so še nizke, povišale pa se bodo na spomlad, ko ee vinsko trgovina navadno bolj oživi. Skopljanski radikali bodo odpoklicali iz občinskega odbora dva svoja člana, ki »ta bila nedavno v občinski odbor Imenovana. Kakor znano, je ban vardarske banovine imenoval novega župana in n0V občinski odbor v Skoplju. Posebnost tega odbora jo bila ta, da so bile v njem zastopane v8® Politične stranke. Radikali pa so na svoji seji sklenili, da ne puste svojih dveh pristašev v občinskem odboru, ker je bil odbor postavljen od današnjega režima, do katerega je radikalna stranka zavzela opozicijsko stališče. Oba občinska odbornika sta izjavila, da se bosta odloku pokorila ln bosta v najkrajšem času podala ostavki. Šele po enem tednu so odkopali pod planino r bližini Peči trupla štirih ljudi, ki jih je bil zasul snežni plaz. Zasuti so bili dva dclavca in žena z otrokom. Ponekod je bil zamet visok po 50 m iu zato so se reševalna dela tako zavlekla. Končno pa 60 le odkopali žrtvo in so jih našli v tistih držah, kakor jih Je bil plaz zalotil. En delavec jc držal _v naročju svojo malo hčerko, zraven pa je stala žena, ki je imela v eni roki kuhinjski nož, v drugi pa krompir, katerega je ravno začela lupiti. Kakor kaže, si je delavčeva družina, ki je slanovala v gozdni kolibi, ravno pripravljala večerjo, ko je prihrumel plaz in odnesel kolibo s prebivalci vred s seboj. Monopolski delavci iz vse države so zborovali v nedeljo v Nišu, da bi zavzeli svoje stališče do novega pravilnika, ki ureja njihove mezde. Novi pravilnik daje povišanje mezd za 5 do 25%, toda monopolski delavci pravijo, da je to odločno premalo, ker se cene življenjskim potrebščinam stalno dvigajo. V svoji spomenici so prosili bansko upravo državnih monopolov, naj poviša mezde v taki višini, da bo v celoti zneslo okrog 40%. Zahteva ni visoka, saj so bili monopolski delavci od nekdaj najslabše plačani delavci v državi. Končno so še predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču zahvalili za vso pomoč, ki jo je doslej izkuzal monopolskim delavcem. Pri zborovanju so sodelovali tudi slovenski delegati. Prodajo mleka bo vzela ▼ svoje rake v Zagrebu Gospodarska sloga Na zadnjem sestanku te organizacije je bilo sklenjeno, da bo Gospodarska sloga prevzela monopol za preskrbo Zagreba ^ mlekom in mlečnimi izdelki, da se na ta način odvzame prekupčevalcem prilika, da bi na račun bednega kmeta zaslužili lepe dobičke, Kmetje bodo mleko in mlečne proizvode prodajali organizaciji, ki bo uredila prodajo na trgu. Tako bodo kmetom prihranjeni stroški in napor, ko 80 do sedaj moiali dnevno prihajati v mesto. Gospodarska sloga se bavi dalje z načrtom, da bi sčasoma prevzela v svoje roke tudi preskrbo Zagreba z drugimi živili, katera orinašaio v mesto ponavadi kmet ja. Dinas posladnjlt ob 16, 19 in 21 V KINO UNIONU Telefon 22-31 GOSLI VABIJO... Krasen češki film po Capko-vem romanu in po motivih Dvofakove »Humoreske«. Glasba B. Smetana - A.Dvofak I L. M. Škerjanc: Prešernov »Sonetni venec ff Kolikšna želja, da bi se lz tega sveta, ki ga zdaj mučijo spačeni prizori belega dne, nevredni človeka in njegovega dostojanstva, umaknili v imaginarni svet harmonične lepote, kjer v nebeškem siju žive plemenite utvare kakor jih z gorečo vnemo nosi v sebi in oživlja srce, zdaj obhaja duše, je najbolj pokazal letošnji zimski čas. Menda nikdar doslej, odkar živimo v svobodni državi, Se niso bile kulturne prireditve obiskovane tako močno. Tudi snoči, ko je Glasbena matica ljubljanska priredila svoj pietelni Prešernov večer, na katerem je, da bi dvignil dogodku pripravljeni slovesni značaj, za uvod spregovoril Jože Vidmar, je bila velika Unionska dvorana zasedena do zadnjega kotička. Za mesec, ko proslavljamo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, Je naš odlični in podjetni glasbenik L. M. Škerjanc uglasbil njegov »Sonetni venec< in tega dela prvo izvedbo je snoči podvzela Glasbena matica. Pogumno in tvegano je bilo dejanje in delo, ki se ga jo bil lotil L. M. Škerjanc. »Sonetni venec« predstavlja za slednjega Slovenca sakrosankt-nost in dogmatičnost literarnega čustvenega izraza, zaokroženo, dovršeno popolnost, ki ji ni mogoče ničesar dodajati, ki je ni mogoče ilustrirati in interpretirati drugače kakor je bila postavljena po pesnikovi oblikovalni sili. čeprav v svojem slogu in Izrazu nosi na neki poetično zaneseni način formulo časa, njegovega mišljevanja in izražanja, sega s strogostjo in enovitostjo oblike daleč čez njegov okvir ter pri tem razkazuje prečudovito, nadčasovno zaključenost in ograjenost pred kakršnim koli tujim aktivno umetniškim ilustriranjein in analiziranjerfi; svet čudežne, okamenele lepote, delo, pri katerem je bil stvarnik spregovoril svojo zadnjo, nespremenljivo in nepredrugačljivo besedo. L. M. Škerjanc je našel V Prešernovem »Sonetnem vencu« glasbeno močno hvaležno snov, muzikalno snujočemu duhu bogato na težavah, kočljivostih in krhki občutljivosti razvijajočega se čustva kakor se ponekod javlja z učinkovito neposrednostjo, drugod pa utajeno in skrito v misli, ki sega čez okvir navadne človeške ljubezni v veličastno, ganljivo privrženost rodni zemlji, privrženost, ki je v izrazu polna neke jeremijevske zagrenjenosti in trpkosti. Komponist je »Sonetni venec« obdelal v kantati, ki brez dvoma nosi v celotnosti svojega izraza in učinka močno kvaliteto kljub temu, da v njej zlasti na mestih, kjer slika razvijajoče se čustvo ali nastajajoče razpoloženje, srečavamo zlasti v instrumentalnem partu nedvomne reminiscence na druge avtorje, Debussyja, Rimskega - Korsakova, Dvofaka itd. — kar ni čudno ob obsežnem in natančnem poznavanju glasbene literature, znanju, ki ga ima pri nas — zraven izrednega tehničnega drugi. Ta mesta dela, čigar glavni, celotni dojem zapušča v nas končno razpoloženje, da smo bili deležni doživetja kakor Je bilo vznemirilo plemenitega, pietetnega duha; — v Jedru zagrenjeno, polno zadržane tožbe, katere prva emocija je bila ze premagana in osvojena po razumu, nikakor ne modli v kakšni pomembnejši meri. Vendar pa odhajamo s prepričanjem, da smo poslušali neposredne, sveže patetične izraze duha, ki je ob branju Prešernovega »Sonetnega venca« dobil močan glasbeno-interpretacijski impulz, Prešernovo delo pa ostaja še vedno nenačeto in nespremenjeno v čudoviti enkratnosti svoje popolne umetniške dognanosti. Škerjanc je v »Sonetnem vencu« operiral z zborom, z orkestrom, z dvema glavnima solistoma kot najneposrednejšima ilustratorjema ter s tremi skupinskimi, ki prinašajo svežost, ker jemljejo zboru in glavnima dvema solistoma z ramen tehten del naloge in onemogočajo enoličnost. Ta razdeljenost in to spreminjanje, združeno še z orkestralnimi interpolacijami, medigrami med posameznimi soneti, pa jomije delu enovitost Prešernove zgradbe ter ji daje nemirnost in iščočo neskladnost Škerjančevega duha, čeprav ponekod (zlasti v orkestralnem partu) kaže nedvomno pristne, močne, odlično pogojene slike erotičnega razpoloženja in njegovega razvoja do najsubtilnejših in najneznat-nejših nians Zbor Glasbene matice je bil postavljen pred težavno nalogo; nekam palestrinsko učinkujoči part zahteva od pevcev kolosalne tehnične zmogljivosti, kočljiv Je zlasti intonančno. Matični moški korpus očltuje dva po kvaliteti za razred različna elementa: sposobni, krepki prvi in drugi bas ter bledi, slabo oblikujoči in prav tako zveneči prvi ter drugi tenor. Ždi se tudi (zlasti ob začetku), da delo ni bilo pripravljano toliko časa, kolikor bi bilo treba, saj se je marsikdaj močno občutilo »majanje«. Za tri skupinske soliste je Škerjanc napisal imenitno, zlasti po svoji barvanosti pri izvedbi apartno, precej instrumentalno učinkujočo, pa na moč mikavno partijo: dokaj nesrečna sestava v barvi močno različnih glasov (diskrepanca med tenorjem in basoma, zlasti drugim), pa je pravo vrednost v pomembni meri zakrila. Težko nalogo sta morala opraviti solista Franci in Betteto: zlepa ni bila kje za ta dva glasova pisann partija, ki bi zahtevala tolikšnega obsega. Ni čudno^ če ne prvi ne drugi nista mogla docela zadovoljiti. Dirigent Mirko Polič je svojo nalogo izvedel z veliko ljubeznijo in prizadevnostjo, pa tudi z menjajočo se srečo in uspehom. Poslušalec je imel tu pa tam ne prav prijeten dojem, da je svoje može pogosto proti njihovemu boljšemu prepričanju poskušal voditi celo z napačnim impulzom. K sreči ta njegova prizadevanja niso na ves en-semble učinkovala sugestivno, čeprav so tu pa tam — Škerjanc brez diskusije toliko, kolikor nihče i vanj prinašala nemir in negotovost, Zanimiva razprava o ženitnih sleparjih Oženjen in oče štirih nezakonskih otrok - je živel na račun sezonske delavke Maribor, 26. febr. Takšna razprava, ko je bila danes dopoldne v veliki razpravni dvorani okrožnega sodišča, ie nekak vesel intermezzo v monotonosti samih ubojev, tatvin in podobnih zločinov, ki se sicer obravnavajo v ten prostorih. Na zatožni klopi so imeli po daljšem času obtoženca, ki je dajal odgovor zaradi ženitne sleparije. Razprava je bila zelo zanimiva in mestoma tudi zabavna, dasi je ozadje zadeve dosti tragično. Obtožen je bil 42-letni železniški kurjač Ivan Kaufman iz Maribora. Ljudje, ki so razpravi prisostvovali, so pričakovali, da se bo pojavil pred sodniki kak lepotec, saj so se o njegovih donjuan-skib podvigih razširile že pred razpravo zanimive zgodbe. Bili so pa razočarani, ker ni obtoženec v nobenem oziru pokazal na zunaj takih kvalitet, ki bi opravičevale njegove velike uspehe pri ženskem svetu. Obtoženec je oženjen ler družinski oče. To ga pa ni motilo, ko se je 1. 1936 seznanil v Murski Soboti z Rozo Rafael, kateri se je predstavil kot neporočen ter jo je pripravil do tega, da je pričela z njim razmerje. Konec leta 1936 je odšla Roza Rafael v Francijo na sezonsko delo. Pred odhodom sta se z »zaročnecem« dogovorila, da se bosta po njenem povratku iz Francije vzela. Domenila sta se tudi, da mu bo ona pošiljala iz Francije ves pri-služen denar, katerega bo potem on pri nas nalagal v hranilnico, tako da bosta imela za poroko nekaj prihrankov. Roza Rafael je potem odšla v Francijo ter je začela pošiljati svoje od ust pritrgane prihranke domov na Kaufmanov naslov. On pa ji je pisal mila pisma, v katerih ji je priporočal, naj bo le varčna in naj mu pridno pošilja denar, češ v zakonskem življenju ga bosta zelo potrebovala. Obenem ji je v pismih razlagal svojo vročo ljubezen in željo, da bi se čim prej poročila. Na dolgo in široko ji je opisoval, kako se pripravlja na zakonsko življenje, kako je z njenim denarjem že kupil parcelo z vrtom ter začel na njej graditi hišico, v kateri bosta živela kakor dva ptička. Ona pa je še naprej garala in varčevala ter čakala, da bo hišica dograjena ter jo njen zaročenec pokliče domov iz Francije. Namesto tega poziva pa je prišlo čudno pismo, ki jo je spravilo v obup. Pisali so ji njeni domači, da so izvedeli, da je Kaufman oženjen in ima družino, hišico sicer res zida, pa ne za njo, ampak za svojo pravo ženo. Vsa preplašena se je podala potem na jugoslovanski konzulat v Lillu na Francoskem in prosila, da se ta zadeva v domovini preišče. Konzulat ji je res ustre- gel, poslal je Kaufmanova pisma in izjavo Rafaelove‘našim oblastem in preiskava je prišla v tek. Sedaj pa so prišle na dan zanimive reči. Kaufmanova žena je pri zaslišanju izpovedala, da je ona sama za svoj denar zidala omenjeno hišico, mož ji je prispeval le 200 din. Njen mož živi ločeno od nje, ni pa sodno ločen, je ženskar, ki pa svojega razmerja do žensk ne jemlje preveč resno-O tem pričajo njegove številne afere z drugimi ženskami, saj ima nic manj kot štiri nezakonske otroke in sicer vsakega z drugo. Denar, katerega mu je pošiljala Rafaelova iz Francije, je najbrže vsega sam zapravil, najbrže z ženskami, s katerimi se je družil takrat, ko je pisaril v Francijo zaljubljena pisma. Ta izjava lastne žene je Kaufmana najbolj pokopala, četudi se je skušal v preiskavi izmazan s tem, da je zatrjeval, da je hotel Rafaelovo zarre poročiti, ker je imel namen, da se od svoje žene loči. Med današnjo razpravo je vztrajal pri svoji omenjeni obrambi, obenem pa je potem pristal na to. da bo odplačal 10.000 din, katere je prejel od Rafaelove iz Francije, v mesečnih obrokih po 300 din na ta način, da bo ta denar dajal vsak mesec na svoje ime v hranilnico. Pri tem pa je izrazil bojazen, da bi mu hranilno knjižico vzeli, ker mu je že vsa plača zarubljena. Zadeva se danes še ni končnoveljavno rešila, ker bo na predlog državnega tožilca zaslišana kot priča Rafaelova. Zato je bila razprava za nedoločen čas preložena. športne vesti Drlavno žensko prvenstvo v alpski kombinaciji. Včeraj dopoldne se je nadaljevalo na Pokljuki državno žensko prvenstvo v alpski kombinaciji, in sicer v slalomu. Tekmovalke so startale v istem vrstnem redu kakor so se placirale v smuku. Start in cilj Jo bil v bližini Šport hotela. Proga je bila dolga ca 250 m, višinske razlike je bilo kakih GO m; tekmovalke so morale presmučati skozi 40 vratc. Rezultati so bili naslednji: 1. Pernui Poldka (Smk. Ljubljana) 1:19.4. 2. Štolcer Pavlina (Gorenjec) 1:41. 3. Heiin Erika (Skala, Jesenice) 1:44. 4. Mihorko Vida (Maribor) 1:51 (izven konkurence). 5. Čop Sida (Maribor) 2:00.8 (Izven konkurence). 0. Pavlič Erika (Smk. Ljubljana) 2:02. 7. Jošt Iva (SPD, Belgrad) 2:03. 8. Mravljak (Celje, Izven konkurence). 9. Lazička Vlasta (Tržič). 10. Vrančič Radojka (Smk. Ljub- ljana). V slalomu so Imele najboljše čase: 1. TTeim Erika, 88 sekund v drugi vožnji. 2. Pernuš Poldka, 88.6. Praček Lojzka in Černič Barba sta bili dis-kvalificanl. V alpski kombinaciji je bil skupno z vieraji-njim smukom vrslni red naslednji: 1. Pernui 177.58. 2. Ileim 207.24. 3. IHoher 21)8.06. 4. Joti 341.18, 5. Pavlič 366.61. 6. Vrandč 427.80. 7. lazitka 456.58 točko. Skakalne tekme v Mojstrani. Seniorji: 1. Pribošck Franc (Ilirija) 151.4 (28.5 m, 28 m). 2 Novšak Albin (Bohinj) 151.8 (28, 28). 8. Jakopič Albin (SK Dovje-Mojstrana) 144.8 (20, 26.5 m). Juniorji: 1. Meiik Janko (Ilirija) 145.2 (26, 28 m). 2. Polda Janez (Dovje-Mojstrana) 142.1 (25.5, 20 m). 8. Rrun Berti (Bratstvo) 135.8 (25.5. 25.5 m). Mladina: 1. Petril Janez (Ilirija) 136.7 (22.5. 23 m). 2. Makovec Janko (Ilirija) 136.1 (21, 22.5) 8. Urbas Kondi (Dovje-Mojstrana) 182.6. Breznik je postal prvak Celje, 25. februarja. Ob lepem in sončnem vremenu je bila danes smučarska tekma pri Celjski koči za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze v alpski kombinaciji. Prijavilo se je 30 tekmovalcev, nastopilo pa jih je 25. Dopoldne je bil smuk, popoldne pa sla lom. Proga za smuk je bila kratka, 2 km z višin sko razliko 300 m; bila je v lepem stanju. Zaradi kratke proge pri smuku je bila proga za slalom nekoliko težja, deloma tudi slabo pripravljena, kar je imelo za posledico več padcev in odstopov. Razveseljiv napredek so pokazali celjski tekmovalci saj so dosegli vsa prva mesta. Tekem se je udeležilo precej mladih, mnogo obetajočih talentov. Po končanih tekmah so bili razglašeni rezultati. Predsednik MZŠP je spregovoril nekai besed in izročil zmagovalcem plakete. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barorueter-sko stanje Tempe- raturo v O' ■ * a t> &> TJ O S a ogledu do potankosti izdelane in moške igre, ki ga predestlnira kot interpreta velikih, obsežnih in s težkočami natrpanih skladb. Njegov letošnji prvi javni nastop v Ljubljani bo na jubilejnem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v ponedeljek, dne 4. marca v veliki dvorani hotela Union, kjer bo izvajal II. klavirski koncert (v c-molu) slavnega ruskega pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova. To delo vsebuje poleg mnogih izredno melodičnih lirskih mest tudi takšna, ki zahtevajo dokončno dovršeno klavirsko tehniko in nudijo pianistu nebroj možnosti, da se izkaže kot virtuoz in interpret. Na nastop pianista prof. Noča na tem koncertu še prav posebno opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. V spomin blagopokojnega uglednega svetnika Emilijana Lileka. »Klub koroških Slovencev« v Ljubljani obvešča vse svoje člane in prijatelje, (3a bo maša-zadušnica (črna peta maša-osmica) za bla-gopokojnega klubovega dobrotnika in častnega člana vladnega svetnika Emilijana Lileka jutri, v sredo, ob 7 pri glavnem oltarju frančiškanske cerkve v Ljubljani. Klubova žalna seja bo v 6oboto, dne 2. marca 1940. Za 6ejo bodo razposlana še posebna vabila. Predavanje o Finski Finska je sedaj v središču pozornosti in občudovanja celega kulturnega 6veta. V prepričanju, da želi cenj, občinstvo več vedeti o finskem narodu in njegovi domovini, je Prosvetna zveza naprosila za predavanje g. primarija dr, V. Meriola. ki je ob koncu svetovne vojne obenem z drugimi >lovensk;mi prostovoljci preživel 16 mesecev v pokrajinah ob Belem morju in ob Severnem Ledenem morju. Predavanje bo bogato opremljeno z naj-novejSimi skiopličnimi slikami o Finski in bo v petek, 1. marca ob 20 zvečer v frančiškanski dvorani. Na to predavanje že zdaj opozarjamo cenj obč:n^t-'' UubHansko gledališče DRAMA. — Zaietek ob 20. Torek, 27. februarja: Zaprto (Generalka). Sreda, 28 febr.: »Asmodej«. Red Sreda. Četrtek, 29. febr: »Praznik cvetočih češenj«. RedB Petek, 1 marca: zaprto. Sobota, 2. marca: »Strahopetec«. Premiera. Pren’’ erski abonma. OPERA. - Začetek ob 20. Torek, 27. febr.: zaprto. Torek, 27 februarja: »Rusalka«. Red A. Sreda, 28. febiuarja: »Lok«. Plesni večer Pie in Pina Mlokarja. Izven. Četrtek, 29 fabruarja: »Jolanla.« Balet Hrestač. Red Četrtek. Prvenstvo Slovenske šahovske zveze Maribor, 25. februarja. Danes je bilo odigrano drugo kolo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Igrala sta Šahovski klub »Vidmar« in šahovski klub »Železničar«. Igrali so na osmih deskah. Rezultat je neodločen 4 proti 4. Gerželj (V) : Regoršek (t) remi. Mišura (V) : Maroti (Z) 1:0. Kukovec (V) : Belič (2) remi. Kuster (V) : Mohorčič (Z) 0:1. Lukež (V) : Vidovič (2) 1:0. Peče (V) : Dasko (Z) 0:1. Nosan (V) : Knehtel (Z) 1:0. Skrlovnik (V) : Furaj (Z) 1:0. Naslednje kolo bo igrano prihodnjo nedeljo. Rezultati so bili naslednji: 1. Breznik Jaka (SPD, Celje) 194.5 točk; 2. Dvorak Friderik (SPD, Celje) 191.6; 3. Kranjc Franc (SPD, Celje) 188.45: 4. Skoberne (SMK, Celje) 184; 5. Gajšek Božo (SPD, Maribor) 182.4; 6. Cop France (SPD, Maribor) 175.3; 7. Uršič Dominik (SPD, Celie 161.9 in 8. Plešnik Ernest (Železničar, Maribor) 144.1. — V slalomu je dosegel najboljši čas Skoberne Friderik (SMK, Celje). * Rugby Anglija : Francija 36:13. Pariz, 25. febr. Danes je bila reprezentativna rugby tekma med reprezentancama britanske in I francoske vojske. Zmagali so Angleži s 36:13. Dramatična rešitev anghških ujetih mornarjev Poiščite »Almark«!. Tako se je glasilo povelje angleške admirali te te pred nekaj meseci. In takoj se j« začel lov na to skrivnostno ladjo, ki je bila cdležna podobne usode kakor »Graf von Spce« Dolgo so jc iskali, slednjič pa jim je le prišla v roke. Nemška žepna križarka «Spee« 6e je pri svojih podvigih dobro založila z mornarji in častniki 6 potopljenih angleških trgovskih ladij. Častnike je poveljnik križarke Langsdorf pridržal na svoji ladji, moštvo pa je preložil na pomožno ladjo nemške mornarice »Almark«. Tega živega blaga je bilo kar precej, nič manj kakor tri sto. Angleži 60 za to vedeli in se z vso vnemo vrgli v boj na »divje Amo-nite«. Vsake stvari je enkrat konec, je rekel francoski vojak, ko je zibal otroka in ga potem prevrnil, tako je tudi »Altmark« končno naletela na tiste, ki so jo 6 prisrčnimi čustvi iskali in komaj čakali, do jo dobijo. Kakor pravijo ujeti mornarji, je bilo na ladji približno tako, kakor v koncentracijskem taborišča Hrana je bila 6icer dobra, toda zelo domača. Zbasali jih sicer niso v sode za slanike, toda ujetim mornarjem so le večkrat prišle na misel take slane trdnjave. Ladja je plula zelo previdno in na njej nisi videl drugega kakor jambore in vrvi Topove pa je angel miru zastri 6 svojimi ožganimi in scefe-dranimi krili. S tem živim tovorom je ladja zapustila Južno morje in jo ubrala proti Nemčiji. Angleška admira-liteta je zgubila za njo vsako sled, kakor da bi se v vodo udrla. Plula je ob norveški obali in po nevtralnih vodah, da bi se prebila v kako nemško pristanišče. Skrbno se je izogibala angleških ladij, ki so tako hrepenele po njej. Toda v vojni je vse narobe, oziroma nenavadno. Še hrepenenje je prevlečeno s tanko magnetično plastjo in tako je bilo srečanje neizogibno, ker to nake vleče. »Povohajte v nevtralne vode« Nekaj časa so se šli mance, potem 60 pa Angleži uvideli, da če ničesar ne vidiš, tudi ničesar ne moreš prijeti. Kje vendar tiči zaječi Kaj pa, če jo je sovražnik pobrisal v žegnane, to je v nevtralne vode? »Preiščite nevtralne vode, poiščite »Altmark« in osvobodite angleške mornarje.« Tako povelje je izdala angleška admiraliteta. Angleška torpiljerka »Cossack«, ki je plula blizu, kjer je plula tudi »Alt-mark«, jo je zavila v nek fjord — čisto slučajno seveda — kjer se je gugal na nevtralnih valovih »Altmark«. Aha, nesrečno magnetično hrepenenje! Vsem je bilo takoj vse jasno. Takoj sta 6e pokazali dve enorveški ladji in pregovarjanja so se začela. Poveljnik »Cossacka« je predlagal norveškim častnikom, da naj sestavijo mešano stražo, norveško in angleško, in odvedejo »Altmark« v bližnje pristanišče Bergen, kjer naj bi jo preiskali, kakor to predvidevajo mednarodni zakon: Ta predlog pa Norvežanom ni bil všeč in so rekli, da »Almark« ni oborožena in da so jo bili že preiskali v Bergenu, pa da niso našli na nje) nobenih ujetnikov Nima pomena, da bi še enkrat brskali po njej To so Angležem taiko vneto zatrjevali, da je malo manjkalo, da jim ni60 rekli: »Če ne verjamete, pa 6ami poglejte.« Angleški poveljnik je rekel: dobro, zamenjal bom žvečilni gumi in svojo ladjo obrnil. Na tihem si je pa mislil: na svidenje ob uri duhov In res, ponoči je neopaženo zdrknil mimo norveških ladij, na katerih so se Angležem v pest smejali, ter se približal «A’tmark«. Ko so na «Al!marku« zatrobili uzbuno, je bilo že prepozno Anglež ga je že cukal za nos. «Ali imate na krovu Angleže?« se je zadrl poveljnik «Cossacka«. — «Da« se je glasil odgovor. »Tu- kaj kraljevska mornarica!« In začelo se je, kako: tedaj, ko je slavni angleški admiral Nelson udrihal po sovražnikih. Bilo jih je malo, a bili so hrabri Santo trideset jih je bilo. Toda bili so hitri t in srce so imeli na pravem mestu. Poskakali so v čolne ter se plezaje po bokih ladje povzpeli na krov. Vsi naprej, so rekli eni, vsi nazaj, so rekli drugi. Ker so se Nemci bali, da se ne bi Angleži vanje zaleteli, so zajadrali nazaj in nasedli. Med tem ko so se mornarji obesili na ladjin rep, je eden od častnikov, s samokresom v roki skoči proti mostu. Naenkrat se je znašel med nemškimi mornarji. Prebil se je skozi in se vrgel proti poveljnikovi kabiti. Že je bil pri vratih, ko so siknili streli. Toda čeprav ranjen, je vdrl v njegovo kabino. Ostali mornarji so med tem na krovu opravljali svoje delo. Krepko so mahali po nasprotnikih in ujetniki, ki so bil v spodnjem delu ladje, so takoj zaslutili, za kaj gre. Zagnali so vesel hura in nekaterim se je posrečilo prispeti na krov, kjer so še bolj vneto udrihali po sovražniku, kakor pa njihovi tovariši. Končno se je »Altmark« udal in Angleži so osvobodili vse svoje tovariše, od katerih so bili nekateri že tako slabi, da niso mogli stati na nogah. Že dolgo je bilo tega, kar so dihali sveži zrak in se do sitega najedli. Tovariši so jih osvobodili in ko bodo okrevali, bodo šli novim dogodivščinam nasproti. Eskimi nekdaj in dandanes O Eskimih splošno mislimo, da so nenavadno prijazni in preprosti otroci prirode. John Firth, ki je bil nad štirideset let uradnik na neki prometni postaji v Hudson Bayu ob reki Mackenzie, pa pripoveduje o njih naslednje: »Preden so Eskimi v našem ozemlju prišli v stik z misijonarji in kulturnim svetom, so bili zelo izdajalski in nepošteni. Dve sto petdeset milj od nas živijo ob reki Peel tako imenovani Huskieji. Vsak moški pri njih ima vedno dva noža pri sebi. Enega nosi za pasom, drugega pa za škornjem. Kadar se bližajo naši postaji njihovi čolni, je hitro treba pospraviti vse premičnine. Oni ne razlikujejo med mojim in tvojim. Vse jim pride prav, kar morejo odnesti, celo lesene sekire. Kadar prihajajo na pošto, morata stati na vsaki strani vrat.po en stražnik s puško na rami. Razen tega so tudi skrajno malomarni in umori so pri njih na dnevnem redu. Vse prebivalstvo se oddahne, kadar odidejo od nas.« »Kolikšna sprememba! Huskieji se danes razlikujejo od svojih nedavnih prednikov kakor noč od dneva. Danes moreš Eskimu vse zaupati. Rekel bi, da niso več nekdanje ljudstvo.« Misijonarji na delu A bilo je treba dolgega dela in nečloveških naporov, da se je dosegla ta sprememba. Prvo, kar so morali misijonarji storiti, je bilo učenje eskimskega jezika, šele ko so obhladali njihovo govorico, so mogli upati, da si bodo pridobili njihovo zaupanje. Tedaj je opravljal pri nas misijonarsko delo gospod Izak Stringer, krepak in zelo odločen človek. Neki dan v marcu, kmalu po njegovem prihodu, se je omahuje zatekel v njegovo Prostor za posvetovanje poveljnikov na Maginotovi črti. 40 cm topovi najmočnejše angleške vojne ladje Roduey. hišo neki Eskimec. Bila ga je sama kost in koža, pravi človeški okostnjak. Takoj mu je dal misijonar prinesti tople juhe in nesrečnik mu je začel pripovedovati svojo zgodbo. Živel je s svojo materjo vred kakšnih petdeset milj proti zahodu v sneženi koči, iggluu imenovani. Zima je bila hujša nego po navddi. Nikakršne divjadi ni bilo dobiti. Celo tjulnji, od katerih je zavisno preživljanje on-dotnih prebivalcev, so bili izginili. Stara mati in njen sin sta zapustila svojo sneženo kočo ter se napotila proti vzhodu. Spotoma sta našla zmrznjenega kita. Utaborila sta se poleg njega in še več dni hranila z njegovim mesom. Polagoma pa je pokrila mrhovino ledena skorja in se sčasoma tako nakopičila, da ju nista več mogla razbiti ter priti do mesa. Od trpljenja in snežne bleščavice je starka oslepela. Sin jo je moral zapustiti, da bi si poiskal hrane in našel kakšnega človeka. Tudi on je tako oslabel, da je od svojega šotora pa do misijonišča rabil tri dni, dasi sta bila kraja komaj trideset milj vsaksebi. Misijonar je dal nemudoma zapreči pasjo vprego in čez šest ur so bili reševalci že na mestu. »Sinko moj, sl se vrnil?« je zahlipala premrla starka, ki je brez odeje, brez hrane in pijače pri stopinji pod ničlo ležala že tri dni in noči v snegu. Na srečo pa je bila ne samo še živa, ampak tudi ne resno ozebla. Hitro so jo zamotali v tople odeje in jo odpeljali v misijoni-šče. Zenica je ostala živa in novica o misijonarjevi požrtvovalnosti se je bliskoma razširila daleč naokoli. Drug za drugim so Eskimi prihajali k mi-sijonišču ter sprejemali krščansko vero. »To je človek, ki ne samo pridiga, ampak tudi kaj stori za nas,« so govorili Eskimi Tudi ta mala prigoda torej potrjuje, da je karitativno delo zelo močan činitelj pri razširjanju prave vere. Niso ga marali Čeprav hrabri Finci potrebujejo vsestranske pomoči in jim je vsak človek dobrodošel, vendar zato še ne sprejmejo vsakega, ki se jim ponudi, zlasti če sumijo, da njegova čustva niso pristna. Tako se je prijavil za pomoč Fincem predsednik narodnosocialistične stranke na Švedskem Lind-holm. Toda Finci so mu sporočili, da je njegov korak sicer uvaževanja vreden, toda njega samega pa da bi raje ne videli med prostovoljci. Kajti končno bi le malo čudno izgledalo, če bi se boril proti tistim, ki so zavezniki ideologije, v katero veruje on sam. Finci seveda niso odklonili njegove pomoči zairadi tega, ker bi to čudno izgledalo, ampak zato, ker o njegovi iskrenosti niso popolnoma prepričani, za kar imajo dovolj vzroka in zgledov Lindholmu, ki je pravi orjak — kakor skoraj vsi voditelji te ideologije — in izboren smučar, se je to za malo zdelo, in mu ni šlo v glavo, da so ga odklonil'. Čeprav je izjavil, da ne misli zganjali nobene politike, ampak da ga vodijo v to zgolj človekoljubni nameni, mu niso verjeli. Najbrž so kar prav storili. Vojaški pomen Slovaške Pod naslovom »Vojaški pomen Slovaške v ceh strokovnjaka« objavlja v vojaškem strokov-iem časopisu »Slovenske vojsko« generalštabni aiajor slovaške vojske Emil Novotny misli o vojaško strategičnem pomenu Slovaške republike v srednjeevropskem prostoru. Pisec tega članka opozarja na položaj Slovaške kot na odlično strategično zono v Srednji Evropi. Kar pa zadeva morebitno slovaško vojno industrijo, pa pravi, da Slovaška leži na najbolj pomembnem križišču sovjetskih gospodarskih in sovjetskih pohtčnih zanimanj. S svojimi velikimi hribovskimi sklopi deli Srednjo Evropo v severno-južnem pravcu na dva velika strategična odseka. Vojaška zgodovina dokazuje, da je Slovaška v Srednji Evropi igrala važno vlogo. Slovaška predstavlja danes veliko prirodno trdnjavo, ob kateri so se že večkrat razbili napadi na Srednjo Evropo in njeno civilizacijo V nemško poljskem sporu je Slovaška Nemčiji napravila velike in pomembne usluge. Ob morebitnem napadu pa predstavlja Slovaška zelo močno obrambno črto. Slovaški hribi so namreč krepka obrambna črta, ki je med seboj lepo povezana. Razen vzpetin in rek ima Slovaška še druge zelo uporabne obrambne črte, na katerih se lahko prav dobro brani. Prav posebno važen činitelj v obrambi Slovaške so reke Vag, Nitra, Hron Hornad, Torysa, Ondana in Laborec. Drug zelo pomemben činitelj za obrambo slovaške državne samostojnosti je slovaška vojna industrija. Priroda je Slovaško tudi v tem pogledu zelo bogato obdarila. Slovaška ima vse potrebne surovine, ki jih rabi za vojaško industrijo. Čeprav je slovaška vojna industrija še v povojih, je vendar že tako močno razvita, da je povsem neodvisna od drugih držav. Slovaki v svojih tovarnah lahko delajo vse vrste orožja, od samokresov do najmodernejših topov. Ce upoštevamo prednosti, ki nam jih dajeta zemljišče ter strategični položaj naše države, in če se opiramo na našo vojno industrijo, potem vidimo, da so naše obrambne sile velike in da lahko, čeprav nas je malo, v Srednji Evropi igramo važno vojaško vlogo. Vojno bosta preživeli na morju Dve Angležinji, Clare Collas in Lilian Obrien. sta sklenili, da hočeta domovini služiti tako, da bosta na potniških ladjah v severnem Atlantskem morju kot postrežnici delali skozi vso vojno, čeprav je ta službo sedaj zelo nevarna in človek nikdar ne ve, kdaj ga čaka smrt. Tako bosta kljubovali pomorskim minam in torpedom kakor vsi drugi mornarji. Korajžni sta, da si upata na tako nevarna pota. Obe sta bili že nekaj časa v kraljičini službi, in sicer sta spremljali kraljico, ko se je peljala na obisk v Ameriko. Dobro se zavedata, da je njuna služba na ladji v primeru sovražnega napada važna. Ladje ne smeta zapustiti prej. dokler niso rešeni vsi potniki, žene, otroci, starčki in druge postrežnice. Ce je dan znak nevarnosti, pomagata privezovati potnikom rešilne pasove in jih spravljati v rešilne čolne. Rešujeta otroke, pomagata starčkom in skušata miriti ljudi. Postrežnic, ki jih je vojna spravila ob službo, je danes precej. Mnogo jih išče priliko, da bi se vkrcale na kako ladjp, Tudi one imajo, kakor mornarji hladno kri in srčno kljubujejo vsaki nevarnosti. Za to nevarno službo dobivata okrog 2500 din plače in vso oskrbo seveda. Vendar pa jima ni zavidati zaradi te razmeroma dobre plače. Riziko je velik in vsak trenutek lahko nastopita »pokoj«. V prvih mesecih vojne so bile tako upokojene žf štiri postrežnice. Vsekakor je to nevarna služba in si je premisliti, preden jo nastopiš. Program radio Ljubljana Torek. 2? febrnar: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Kaj pridela severna Bolgarija (g. Vekoslav Bučar) — 12 Bolgarska glasba (plošče) — 12.30 Poročila objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Operetni venčki (plošče) — 18.40 Socialna vzgoja v družini (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ideja carstva v srednjeveški Srbiji (dr. Vladimir Mošin, Belgrad — 19.40 Objave — 19.50 Gospodarska poročila in nasveti (g. urednik Drago Potočnik) — 20 Simfonična glasba (plošče) — 20.20 Tri enodejanke: Seja — žnluioči Sotnik — Pes. Priredil Emil Kralj, igrajo člani ar gledališča v Ljubljani — 22 iNapovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. R. L. Stevenson: Na Južnem morju Oddaleč sem bil tudi priča klanja. Presunljive krike žrtve bi bil morda še prenesel, toda nekaj pri tej eksekuciji ni bilo v redu, in njegova groza je bila nalezljiva; na neki način je njegovo srce bilo v istem ritmu kakor naše . Na takih »podlagah strahu« stoji tudi naše evropsko življenje, in vendar spada Evropejec med najmanj grozovite in najmanj krvoločne človeške rase. Ves aparat morjenja, vso brutalnost priprav, skrbno skrivamo pred svetom; pretirana občutljivost obvladuje le površino, in dame bi se onesvestile, če bi jim kdo opisal le en sam delček tega kar 6e dan za dnem dogaja po mesnicah; da, nekateri se bodo nemara zgražali sami pri sebi že nad surovostjo teh odstavkov in lega mojega načina pisanja. Tako je tudi s temi otoškimi kanibali Niso bili grozoviti. Če izvzamemo ta njihov običaj, lahko brez pomišljanja postavimo trditev, da so prav dobrohotno in prijazno ljudstvo. V bistvu je konec krajev manj grdo človeka sesekati po njegovi smrti kakor pa ga zatirati, dokler živi In še celo z žrtvami njihovega apetita so za življenja ravnali prijazno ter jih končno nenadoma, brez bolečin usmrtili. In v »kultiviranih« polinezijskih krogih prav gotovo velja za nesposobno, če bi se kdo obiral in zamujal pri tem, kar je na običaju grdega in odvratnega. Smrt sama Markezancu ne more zadovoljiti želje po maščevanju, treba je šele pojesti meso. Pred dvemi ali tremi leti so zaklali prebivalci neke doline nekega reveža, ki jih je bil razžalil Njegov zločin je bil, kakor lahko sklepamo, prav gotovo hud; niso mogli prenesti, da bi njihovo maščevanje ostaJo nepopolno, niso si pa upali Francozom pred očmi prirediti javne pojedine. Zato so truplo sese-kali na drobne koščke; vsak domačin se je zaprl v hišo, da je skrivaj opravil obed ter je nosil a seboj svoj delež grozotnega mesa v švedski škatljid za žveplenke. Barbarska vsebina drame je v velikem nasprotju z evropskimi sredstvi, ki so jih pri tem uporabljali. Še bolj značilen pa je neki drugi slučaj, ki se je zgodil leta 1888., ko sem se mudil tam. Spomladi 6ta neki moški in neka ženska neprestano lazila okrog šolskega poslopja v Hiva-oaju, tako dolgo, dokler nista otroka, ki 6ta ga bila vzela na piko, dobila nekoč na samem. Približala sta se mu s priliznjenimi kretnjami in s ponižnm vedenjem. »Ali si ti ta pa ta, sin tega in tega?« sta vprašala, ga božala in ga zvabila v bližnji gozd. Tedaj pa se je predramil v prsih otroka nagon morda pa mu je tudi razodel tudi kak pogled moža ali ženske grozovito namero. Poskušal jima je ubežati, začel je kričati, tedaj pa sta spremenila svoje vedenje, ga zgrabila še bolj trdo ter začela teči. Njegove krite so slišali; njegovi sošolci, ki so se igrali ▼ bližini, so pritekli, da bi ga rešili. Toda moški in ženska sta jim ušla in izginila v gozdovih. Nikoli niso mogli ugotoviti, kdo sta bila. Pa tudi nobene obtožbe ni bilo od nikoder, toda splošno je vladalo preprečanje, da sta bila jezna na otrokovega očeta ter 6ta bila namenjena, da mu bosta za maščevanje zaklala in pojedla otroka. Povsod na otokih se, kakor pri naših davnih prednikih doma, maščevalec, kot je bilo ugotovljeno, ne trudi šele, da bi srečal posameznika Družina, razred, vas, cela dolina ali pa ves otok, da celo ves narod jemlje enakomerno nase krivdo svojih članov. Pri tem mi prihaja na misel dogodek, ki se je pripetil v Jaluitu na Marshallski skupini, in ki mi ga je pripovedoval očividec; tako značilen je in svojevrsten, da ga hočem povedati. Dva moža sta si nakopala na glavo sovraštvo jaluitskih poglavarjev, in njuni ženi so izbrali, da bosta morala prestati kazen. En sam človek je bil za rablja. Zgodaj zjutraj 6e je zgnete! skozi veliko množico gledalcev z obema ženama na vzvišen pomol. Ženski nista prav nič tožili ali se poskušali upirati. Rabelj je 6topil v vodo ter peljal obe ženski s seboj v valove. Poslušno sta bredli ž njim vštric in ko so prišli že dovolj daleč, sta se ubogljivo sklonili v vodo, ko jima je ukazal. Potisnil je njuni glavi v vodo, na njuni rami je položil r°ko ter ju držal pod vodo toliko časa, da sta utonili. Brez dvoma sta med tem časom, čeprav mi pripovedovalec tega ni dejal, na obrežju glasno tarnale in jokale njune družine. Iz Hatiheua sem se prvič podal v neko žarišče ljudožretva Dan je bil soparen in oblačen. Hudo tropično ploho so od časa do časa zamenjavali žareči solnč-ni žarki. Zelena steza 6e je vzpenjala strmo vkreber. Mladi šolarček, ki je bil naš vodnik, je tekel tik pred nama, oče Simeon pa je med potjo ves čas držal v rokah svoj notes, mi našteval imena dreves -ji bral iz svojih zapiskov popis njihovih raznovrstnih posebnosti. Končno nam je pot po dolgem vzpenjanju pokazala globoko pod nogami široko hatiheusko dolino. Duhovnik mi je ob pomoči šolarčka opisoval njene meje ter mi našteva* imena velikih plemen, ki so ta živela v davnih časih ter med seboj živela v večni razprtiji in neprestanih napadih; eno je bilo na severovzhodu, eno ob morju in tretje za gorami. Z enim od preživelih članov tega plemna je oče Simeon nekoč že sam govoril. Dokler ni bila sekira zakopana, ni bil nikdar prišel do morja, niti ni, če se prav spomnim, nikdar pokusi) ribe Tako so živeli klani stisnjeni in oblegani vsak v svojem okrožju. En sam korak iz meja domačega območja je pomenil smrtno nevarnost. Če se j« pojavila lakota, so se morali možje podati v gozd ter nabirati kostanj in druge gozdne sadeže; še celo danes morajo biti šole zaprte in šolarčki oditi v gozd, če njihovi 6tarši ne morejo dovolj zaslužiti ali pridelati V 6tarih časih pa so delali drugače: če je kak klan zašel v stisko in lakoto. potem so ga ogrozili drugi. Povsod po gozdovih so napravili zasede, in kdor se je odpravil nabirat gozdne sadeže za hrano, je lahko oadel na mestu, še preden •« ie utegnil ogledati, in njegov dani sovražnik je prišel do pečenke. Razen tega pa se je, kakor ve-povedati izročilo, kadar je bila lakota, v tistih časih v svojo hišo zatekel in zaprl poganski duhovnik, ter j« tam nekaj časa ležal kakor mrtev. Ko je potem spet prišel na beli dan, je potem tri dni tekal nag in sestradan po vsem ozemlju plemena, ponoči pa je sam spal na svetem mestu. Medtem pa so bili vsi drugi primorani ostati v svojih kočah, kajti srečati duhovnika na tem njegovem pohodu, je pomenilo neizogibno smrt. Na večer tretjega dne je bil tek v kraju; duhovnik 6e je spet vrnil pod svojo 6treho, navadno ljudstvo Je spet prišlo iz svojih koč, in naslednje jutro so bila razglašena imena žrtev. Da, kadar je predla posebno trda, so morali vsi, ki niso bili varni radi svojih rodbinskih zvez, trepetati za svoje življenje. Vsako upiranje je bilo odveč, vsak beg brezuspešen. Z vseh strani je bil človek obdan od ljudožrcev; ogenj je bil pripravljen, psč se je kadila, bodisi o sovražnikovi deželi ali pa v dolini očetov. Na nekem ovinku, ki ga je pokazala pot, je naS mali vodnik zavil na levo v somrak gozdov. Bili smo zdaj na eni izmed starih domačinskih poti, ki je vodila visoko gori skozi gozdni dom vsevprek čez skalovje in mrtva debla. Dečko pa se je zvijal kvišku, gor in dol, sem tn tja, križem, kražem, kajti domačin’ prepoznavajo te poti tako jasno, kakor mi spoznamo kraljevsko cesto, tako da so se v ča6U zahrbtnega lova na ljudi rajši še potrudili, da W jih zabrisali, kakor pa, da bi jo izboljšali. Zrak v tej gozdni grobnici je bil vlažen, vroč in mrzel hkratu; na listje nad našimi glavami je pokljal šumni tropski dež, toda le tu pa tam je padla skozi gosto streho posamezna kaplja ter na mojem dežnem olašču pustila mokro sled Čez nekaj časa se je vzpelo pred nami ogromno deblo banyana. Zdelo se je, da stoji na ruševinah nečesa, kar je bilo podobno razvalinam stare trdnjave, in naš vodnik se je ustavil, iztegnil roko ter mi pojasnil, da smo prišli do »Pae-pae tabuja«. (Nadalievanie.) Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: lož« Kramar« - Itdajatelj: in! lot« Sodja. - Oredolk: Mirk« Javornik - RofcoplM** oe »racamo. »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 13. Mesečna naročnina 12 din. u inozemstvo 80 din (Jreduiitvos Kopitarjeva ulica 6/111 Telefon 4001 de Uprava) Kopitarjeva ulica «.