fO—YEAR XXIV. On« lisU J« U.00 je po vroči debati odobril pvrrjev moratorij a 69 pro- ^ jrluSOVOBI ahington, D. C., 23. dec.— j j€ višja zbornica sprejela icijo, 8 katero je odobrila jrjev moratorij, nakar je elo kongresa zaključeno in {lani i>odali na počitnice, ki trajale do 4. januarja, olucija potrebuje sedaj sa-edsednikovega podpisa, na-> dogovor, ki določa enolet-Igoditev plačevanja med-ih dolgov, (rficielno sankcio-S tem bo ameriška vlada ila, da je pripravljena za to odpovedati se plafcttom, tfajo 225 milijonov dolar- plačila v smislu moratori- bodo razdelila na dobo de-t. Izpalčevala se bodo v e-obrokih poleg obresti, ki odene na štiri odstotke, irejetjem moratorija je bi lj učeno spet eno poglavje u med administracijo in esom. Večina v obeh zbor je pokazala, da je priprav-podpirati Hooverjevo politi se nanaša na odnošaje z istvom, toda viharna deba-;ateri so se slišale hude ob-proti predsedniku, je bila nje, da se bo koipgrea pro-edukciji ali črtanju vojnih ; kot jo je predlagal Hoo-svoji poslanici pri otvorit-?danja. podnji zbornici je bil re-anski kongresni* t McFad-ubojj osttr re politike!| jdnika, da je prodal Zdru-ržave nemškim mednarod-ankirjem. V senatu pa Je jredsednika senator John- Kalifornije. Soj proti mo-iu, dasi je bil hud, ni mo-tremenitf situacije, kajti dnik Hoover je že pred dobil zagotovilo od vodi-obeh strank, da bodo pod-egov načrt moratorija, ka-je proglasil 20. junija, da jmčijo pred finančnim po-in morebitno civilno voj- Japonci zasedli i kitajsko mesto Nadaljnje japonske kampanje za iztrebitev banditov v Mandžuriji , Mukden, Mandžurija, 23. dec. — Japonske čete so včeraj zasedle Fakumen, viliko trgovsko mesto v bližini Mukdena, ki šteje več kOt stotisoč prebivalcev. To je prvi uspeh kampanje proti kitajskim pobojnikom. Pravi namen te kampanje je, pregnati kitajsko vojsštvo iz Cinčova, ki je edina , važna točka, katero kontrolira Kitajska v Mandžuriji. Včeraj so bile v teku tri bitke v bližini Fakumena. Japonske izgube so znsšale dva mrtva in tri ranjene, kitajske pa dvajset mrtvih in več ranjenih. Tokio, 23. dec. — Danes se je doznalo, da je japonska konjenica in infanterija otvorila kampanjo za iztrebljenje več tisoč kitajskih banditov, ki se zbirajo v bližini Anšana, Haičenka in Yingkova. »^IST^Z ^rTSS Chicng* IU., četrtek, 24. decembri (Dec. 24), 1P3L M ^Acc^m^for majih.g ,t .p^fri ^ of p«,^ ,,rov,tUHt f„r ,n g^km no:; Aot of Oct. a. 1S17, »uHu,hwd on Juna 14, VJ\F SuUcription $0.03 STEV.—NUMBER 900 itrijski upriM v sovjetski Riti ji Hja bo za dvajaet odetot-večja kot laiMko leto 1 York. — (FP) — "Eco-U&% svetovne produk-la v prvi polovici tega le- * ta kontrola zvišala na Sovjetl so v teh letih pre- * ranči jo' in Veliko Brita-*o MMlaj na tretjem me-i prvem so Združene dr-» irugem pa Nemčije. In-<»dl, da bo Sovjetska uni-ugi polovici t l prekosila 0 in bo postala prva sa "mi drŽMgHL^ Da U bo *,7-icijo obdriala tudi po-» ia čs konča depresija v Kongres Jo igaoriral brezposelno Prepira ae o malenkostih, giav- Waahington, D. C. — (FP) — Kongres se je sestal v začetku decembra in ni storil še ničesar za brezposelne in najbrž tudi ne bo, Če ne bodo postale zahteve po od pomoči dovolj glasne. VI obratnem slučaju se bo tudi po končanih počitnicah pričkal, kakor so se pričkali delegatje ns konvenciji Ameriško delavske federacije, o možnem k vari j i-učinku federalne pomoči, 1 TM inn!jvrlc1Wlwvlfnry družin trpi bedo in pomanjkanje. Senatorja Costigan in LaFol-lette sta sicer predložila zakonske načrte za federalno pomoč brosposelnim, v spodnji zbornici je kongresnik Huddleston stsvil predlog za vladno apropriacijo, toda to je tudi vse. Komiteji niso pripravljeni na delo ln obe zbornici se sedaj predvsem zanimata za vprašanje povišanja davkov. i/ Na zaslišanju pred LsFolle-tovim podkomitejem jo Melvin Trajrlor, reprozentant največjih bankirjev in tovarnarjev na srednjem zapedu, izjavil, da je depresija posledica svetovne vojrte, katera je požrla dvesto milijard dolarjev bogastva. Traylor je priznal, da je ameri-žki kapitalizem naložil težke obligacije Evropi po vojni in da so radi tega evropske držsve bankrotirane, da narodi otrada-jo in da prevladuje rebelno razpoloženje, toda on ne pozna nobene remedure. Traylorje.o stališče je tudi stališče večin članov v obeh zbornicah kongresa. Vsi so a-larmirani, toda načrtov za ozdravitev situacije nima nihče. Bankirji so bili posvsni v Wash-ington, da pojasnijo, kako visoke proflte so napravili a prodajanjem dvomljivih nemških za-dolžnic, toda pojaenila ne bod^ rešila Nemčijo pred fašistično ali kakšno drugo diktaturo, niti nemškega ljudstva pred trpljenjem In tudi ne nekaterih manjših newyorških bank, kl imajo v rokah kratkoročne nemške kredite, kateri zapadejo v februarju in Jih Nemčija ne bo mogla poravnati. MASTttRA EKO UREDBA V PRUSIJ! Vlada bo zaprla opere, gledališča, kulturne institucije in zmanjšala število uradnikov in uslužbencev, da zniža bdatke Berlin, 23. dec. — Prusija, največja država v Nemčiji, ki ima več kot polovico nemškega prebivalstva, je sledila vsgledu narodne vlade, ko je včeraj isdala zasilno nansdbo, katera bo gld-boko posegla v življenje Nemčije in odpravila kulturna institucije, na katere je Nemčija tako ponosna. Naredha predviduje drastične redukcije izdatkov, odalovitev velikega žtevila uradnikov in u-službencev ter nove davke, s katerimi upa, da bo zmanjžala deficit za $42,000,000. Naredba določa zatvorltov slovitih oper v Wiesbadenu in Kaaselu ter Schillerjevega gledališča v Berlinu. Zaprla bo tudi znamenite akademije umetnooti v Breslavi, Koenigabergu ln Kaaselu in odsjovila vse profesorje. Odpravila bo več kot 60 uradov v državni upravi, zaprla veliko žtevilo obrtnih in večernih šol, ostalim bo pa znižala državno subvencijo za 60%. Dalje bo odpravila 60 sodišč, število administracijskih dlstrik-tov bo snižala, visokim uradnikom pa bo odvsela asistente in jim snižala plače pa deset odstotkov. Davki, na posestva bodo pove-lani, kajti Prueija mora skrbeti majo državne podpore. Število brezposelnih v Prusiji se jO podvojilo v teku ensga leta. Država je naproeila tudi dr. Hoen-ker-Aschoffa, finančnega mini-otra, naj skuža dobiti posojilo v vsoti $160,000,000. Indijski voditelji urgirajo j revolto Zaatoj v jeklarski lodmrfriji Pittsburgh. Pa. — Carnegie Steel Co. operira samo tri plavže Izmed ZI, kl jih ima v pittsbuf-fkem distriktu. kapitalističnih državah, js so-veda drugo vprašanje. Produkcija premoga je nara-stla sa lt% la sličon napredek zaznamuje tedl železna ln jeklarska Industrija. Kadar bodo zgrajene velike jeklame t Magnlto-gorsku. se bo produkcija jekla povečala sa 10*, ae glase napo- Mestna elektrarna izkazuje pro-flt Norvvalk, O. — Tukajšnja mestna elektrarna bo znižala cene elektriki za dvajset odstotkov po novem letu in vzllc temu bo spravila velik dobiček, kl bo davkoplačevalcem znižal davke. Mesto bo prihrsnilo vsak mesec do pet tisoč dolarjev vsled re-dukcijs cen za elektriko. Redukcije plač na nemftkih železnicah Berlin. Arbitražno razsodišče je ugodilo apelu uprave železnic In reduciral* mezde železničarjem za 4.6%. Odkrili staro egiptovsko palačo Kairo, Egipt. — Egiptovski arheologi so te dni odkopali pri Teli El Amarni ostanka palače, ki js stala pred 8000 leti. Domnevajo, da Je bila to palača kraljice Nefertiti. Skušali bodo pregovoriti Gandl-X da se isreče ža odprt ed por proti brkati nadvladi. Angleške avtoritete prepovedujejo zborovanja i -e Bombaj, Indija, RS. doc. — Da ae Indijci pripravljajo na odločen odpor proti brit.ski nadvladi, jo bilo raaviffno is govora Candra Boaeja, vplivnega voditelja indijskih nacionalistov, v katerem je poslval narod, naj se organisira na vseli frontah v boju za neodvisnost. Tukajšnje časopisje poudarja, da bodo radikalni indijski nacionalisti skušali pridfciti Gandi-ja, ki se v kratkem povrne v Indijo, za takojšnjo odločno akcijo proti Veliki Britaniji. To kaže tudi Booejeva izjava, v kateri je rekel, da bo aapel vee sile, da pregovori Gandija in o-stals voditelje nacionalističnega gibanja na odprto vojno proti britsldm avtoritetam. Bose je bivši župan Kalkute. V združenih provincah je is-svala drastična naredba, ki določa strogo postopanje proti o-sebam, kl agitirajo proti plačevanju davkov in najemnine, močan odpor. Britake avtoritete ao aretirale veliko Itevilo agitatorjev in jih poslal« v sapor. Vlada je prepovedala sbgrovsnja in konference in zagrosila pandltu Jawarhalalu Nehru s Izgnanstvom, ako bo v svojih govorih hujskal proti plačevanju davkov. Voditelji tega gibanja so vseeno odločili, da bodo nadaljevali s sklicevanjem zborovanj ln konferenc. Jutri ee bo vržUo tako zborovanje v AlUhebedu, na PETLETNI HACRT BO STAL 27 LV katerem bo kot glafnl govornik j« bilo dokaiano v rssvoju do- agrokom Vlada odredila moratorij na zunanja izplačila. <-Wall Street je pričakoval to akcijo Budimpešta, 23. doc. — Ogrska vlada je razglasila moratorij na zunanja dolgove, kl vstopi dsnes v veljavo. Uradna Izjave pojasnjuje, da je bil ta korak potreben, ker je zunanje trgovinsko ravnotežja nssadostno in vsled tegs nima država dovolj tujezemskega denarja, kl bi bil sprejemljiv sa ogrske upnlks. Naredba, kl jo je izdal finančni minister Frsderlch Koranyi, se glasi, da se bo ves zunanji denar, s katerim razpolaga država, uporabil za Izplačevanja rekonsfrukcijskega posojila, kl js bilo napravljeno leta 1984. To posojilo znaša krog štiri milijone dolarjsv. Da 'prepreči zastoj trgovinskih aktivnosti, bo Ogrska na-rodna banka dajala trgovinskim In industrijskim firmam posojila, da bodo lahko nadaljsvals e svojim poslovsnjsm. Moiotov, in pristavil, da biti sovjetska vlada vedno pripravljena proti zarotam In nadaljevati svojo politiko m!rut,kar je največja garancija za uspešno isvedbo petletnege načrta gospodarskega dela. Moiotov apelira na delavce, naj ga Usedejo v štirih letih. Zarote proti Sovjetski uniji Moskva, 88. Jec. — Viheslav Moiotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev, js na eeetanku centralnega dluekutivnega komiteja aovjetake vlade, izjavil, da possdujsjo sovjetski delavci potrebno energijo in odločnost, da triumfalno Uvedejo petletni načrt v štirih letih. Njegov go-vor je slišalo več sto delegatov, ki so prišli v Moskvo s vseh stre« ni Ruetje. . Skupni kapital, ki bo potrošen , petletni načrt, bo snašal 8T milijard dolarjev, 16% veš kot jo bilo prvotno preračunano! je dejal Moiotov. Nekstere lndu strlje so doseglo ovojo kvoto že ob saključku tretjega leta pet letnega načrta. Isjavll je, da so potrebne nekatere izboljšave v transportne! j I po suhem, na vodi in v zraku. Moiotov js v svojem poročilu na kratko omenil tudi Združene države. Isjavll jo, ds ne vidi možnosti velikih isprememb v A-merikl. "Mi bomo poak užali sgradltl v prihodnjih dveh letih več plavžev kot jih bodo Združene države eapria," je dojel. Te beaedo so issvale smeh med delegati. Komisar je saključll svoje poročilo s isjavo, da ao Imperialistično siis skovale vetje žtevilo zerot, s katerimi eo hotele saple-sti sovjetsko Rusijo v vojno. To Sociatnh zakonodaja v Ohiju Govamerjeva komtaija proučuje bmH h *** ** I ■»•»'ee Ojačanjs svojih vrst. Vsem krajevnim^strokov- akim delavskim klubom, nad 30,-000 po številu, je bil poslan poziv sa Intenalvno akcijo. Podpisala sta ga Arthur Konderson, vodja stranke, in W. M. CltrJne, tajnik strokovnega kongresa. V svrho ' kampanje Jp dežela razdeljena na •*) dlstrlktov, v katerih eo sklicane laidiriiicf zastopnikov vaeh delavskih or-ganisacij, Vsi delavski voditelji so mobiiisirsnl, da nastopijo na teh konferoneah ki vodijo kam- K njo sa milijon novih članov, kom kampanje bo ooebno obiskanih vseh eedom milijonov delavskih volUeev. V okrožnici Honderoon ln Cl-trine poudarjata, da so mora de-iavstvo tesneje oprijeti delavske stranke in strokovnih organisa-cij. Vsak član delavske stranke bi moral bili Član strokovne or-ganisaolje ki, vsak unionlst član delavske sttonks. "Politično i-mamo dosti sa igboljšatl In boriti ss proti močnemu sovražniku. Ne induetrialnem polju nam bo novo late prineslo novih problemov, kl bodo sahtavall rabo večjo unfjske sile." Gangsžl vlekli plače bros dela v aanitarnšm distriktu Chicago. — Mod nadaljevanjem obravnave proti devetorfe! bivših uradnikov sanitarnege dlotrikta je prišlo na dan, da eo bili tudi rssvpiti gsngeži med "nameščenci," kl oo vlekli mastne plače, ne da bi bili kaj delali. Med temi Je bil "Diamond M' EaposJto, ki Je že ubit, njegova žena In drugi notoričnl karakterji. Dalje Je bilo dognano, da ao bili na plačilni listi nekateri bival In sedanji poslanci v državni lsglslaturi is južnega Illinolaa. New Vorfc, 28. dec. — Naens-nllo, da je ogrska vlada odredila delni moratorij na sunaaje dolgova, ni povzročilo velikega ia-nenadenja v Wall Street u. Finančni krogi so vedeli že dolgo časa, da ee mora Ogrska boriti s velikimi potežkočam! pri doba vljanju tujezemskega denarje ss kritje avojih obligacij. varovanja e Cokimbu* O. — (FP) Država Ohlo, ki je prva sprejela delavski odžkodninski sakon med industrijskimi drŽavami, bo morda tudi pionirka pri uvedbi ss varovanja proti bresposelnoeti.J Governer je pred messcl inve novel komisijo za proučevanje brezposelnostnega zavarovanja. Komisiji nadeluje senator James A. Reynolds, aagovornik takega zavarovanja, ostali člani pa eo rablnec A. M. Sllvor iz Clevelen da,'H. Gordon Hayos, profesor ne državni Univerzi, dr. M. I. Ru-binow, Amy Mahor, član zadružne lige ln par drugih ekonomskih voščekov. Državna poetevodeje je določila $16,000 sa proučsvsnje sistemov bred|waelnootnega seva-rovanja. Komtsljs bo na temelju podatkov oeetavlla načrt in ga predložila leftalaturl, kl ss snide I. HK18, medtem pa b<> vodila a-gitacijo, d wmm Frankfort, Ky.-(FP)-Go-vornsrjeve komisije, ki je prei-okovala džungelsko oblast v fcar-lanskem distriktu, je v ovojem poročilu governerju Sampaonu razgalila ves t)orurlsem nad rudarji in p tem potrdila ugotovitve pisatelja Dreiserja in njegove skupine. Poročilo obeege 1100 otranl In pri čitanju ee človeku ježijo lesjo. Komisijo sta tvorile sodnik J. S. Hays In odvetnik A. A. Bsblits, dva ugledna Kentu-kljčana. Komisija navaja poeameane slučaje teroriame. Neki A. Slm-pson, pravi poročilo, je bil v pl-jenem stanju arstlran v Evartsu In vrten v sapor. V zaporu je bil ponoči ustreljen ekoel omrsžje celice. "Nikdo ne ve kako je prl-žlo do tega umora", pravi poročilo. L. P. Fueon, tesarski mojster Evartsu, Id je simpatisirsl s rudarji in podpisal voč poroštev sa aretirane stavkarjei Je bil o-mrešen. Obtožen je bil, de Je kr-šil prohlblcijsko postavo. Poll-cijs pravi, da Jo vrgel steklenico žganja skoai okno, ko Je udrla v njegovo stanovanje. Komlelja J s mnenja, da ee to ni moglo zgoditi, ker Jo okno BAD) fA^)« Umor Julluo Beldwlna In Joe Moora v rudarski kuhinji v K-varstu komisije obooja in pravi, da Je bil to "neupravičen Hsriaitske oblasti se ga mi prsiskovaleama nadaljnjo raelsluvo, vendar pa novembereke vole porota ni obtožila nikogar. Olade umora trgovoa John Chaoteena, ki Je bil naklonjen rudarjem, komialja navaja pričanje John B, Grosse, blršege har-lanskegs JečarJa In davčnega a* eeeorje, ki Je rekel, da je bila porota tako Izbrana, da ee Je še vnaprej vedelo, da ne bo apoena-la krivim sa ta umor deputlja Ramlolpha. To ae Je aa obravnavi tudi sgodllo. "Diotriktnl odvetnik je trdil, de Je storil vse v njegovi moči, da bi bil Randoiph spoenan krivim", pravi komisije, "Jn kolikor on spomliUa, Je bU Cbeeteen ustreljen e štreni. Zgleda pa, da je on poiabl! ne evidenco. Po iz-jsvi ugisdnsgs zdravnika dr. Msrtlna je bil Chesteen ustreljen - hrbet." ■ Ruby »hadrlck is Ivsrtea, kl Je bile priča nepedom deputljev na rudarje, je izpovedala pred komloljo, da oU je po bitki dva deputijo odvedla na ovoi dom, kjer sta Jo držala »hlštvo ia dobro delo v rovu, ako be prišel proti dvema rudarjema, BIU Greenu ln Williamsu. Ob istem čaeu je bU ta brat obtožen treh umorov, deputlja pa sta mu obljubila le- Cm bodočnost, ako bo ugodil njuni lil. To je le par isčrpkov is poročila. Komisija svreša krivdo ea te sltuscljo tudi na "L W. W. National Mlnero unijo In Medna-rodno dšlevsko obrembo, kl sta ustanovili sovjetsko unijo delsv-cev". Splošno pa Je snano, da je prišlo do nemirov, ko so ee rudarji pričeli organlslret! v U. M. W. of A. Komisijs navaja tudi tsjavc prič glede Rdečepa križa, ki je odklonil pomoč lačnim rudarjsm in njihovim družinam. Por< č(lo izraža upsnjs, ds bo "Rdeči kri« priskočil ns pomoč In nudil potrebno podporo vsem krivim In nedolžnim ruderjem, kl so v pomanjkanju v Harian okraju". . i n ■ naročnikom cvete jutri (v petek) ae letde. 1 24- DECEMBRA. Dr. O t kar Reya naselbin Propadle banke V zadnjih detetih letih je v Združenih državah propadlo 7868 bank. V zadnjem letu je 1668 bank zaprlo vrata. V tem letu je povprečno propadlo sto ameriških bank vaak meeee. To pomeni, da je propadla četrtina vaeh bank v Združenih državah, ne vštevži onih, kl •o se izognile polomu z združitvijo. Vai kraji Aiaerike ao prizadeti. V Iowi je propadlo 578 bank in 1262 jih je oetalo; v North Dakoti je »17 bank zaprlo vrata in — 866 še poaluje; v Minneaoti je šfo 416 bank po vodi in ostalo jih je 1016 ; v Neb-raaki je propadlo 874 bančnih zavodov, dočim 786 ie živi; v Južni Dakoti je šlo 874 bank in 878 Je še odprtih; v Missouriju je zaprlo vrata 868 bank ln 1286 še diha; v Georgiji je pro> padlo 886 bank ln ostalo je 808; v Oklahomi je skrahlralo 264 in ostalo 696; v Testaeu je šlo 260 in ostalo 1298; v Kansasu je propadlo 288 in oetalo 1061; v South Carollni je šla večina — 286, ostalo 178; v IllinoNu 218, ostalo 1688; v Konten! 201, ostalo 186. Itd. Veliki finančni centri — New York, Chicago, Phlladelphla, Pitteburgh, Toledo — so poplavljeni e krahi. Več kot polovica propadlih bank je bilo kapitalist ranih s 926,000 ali več, toda zadnjs mesece je treičllo ob tla tudi nekaj velikih savodov z milijoni dolarjev vlog; na primer "The Bank of United States" v New Yorku Je imela 200 milijonov dolarjev vlog. Zakaj so propadle te banke? Zakaj banke propadajo? Prvič banke propadajo zaradi« stupldnostl ln slobaosti bankirjev. Nekateri bankirji oo pošteni, drugi so Špskulantje in spet drugi so navadni krulri. Nekateri pošteni bankirji so bedaeti. Denar, ki ga dobe od vložnikov, vtaknejo v zemljo v Floridi, v divje oljne delnice, v prve vknjižbe na žpekulativnlh poslopjih in hotelih; drugi dajejo težka posojila na delnice, ki oo blasno napete vrednosti. Spet drugI enostavno kradejo! So beakirjt, ki nimajo pojma o baakarstvu in ss bolj rasumejo na golf ali "bridge", pa jo savodjo, Blvžl farmarji ln kramarji ter bivši llkarji hlač. kl podedujejo ogromna premoženja, sedejo za bankirsko mizo in fledajo modro pa poeojujejo špekulantom, ki bl radi obogateli čes noč. Kakor hitro začnejo vloge padati, se jih loti panika in polom Je neisogiben. n j. DrugI vsrok propadanja bank Je preveliko Atevilo istih. I*ta nazaj je bilo bankarstvo se-16 profltonosno. UU 1919 Jo povprečni ameriški bankir naredil 18% od avojlh investicij. Td je podkurtlo druge In benke oo raetle kot gobe po došju. Takoj po vojni jih je zraolo na tisoče. Zakoni, državni In federalni, ao pa salo naklonjeni, Uko da nI težko ustanoviti banka, Hank Je preveš.— kakor je prodajalnic preveč in drugih podjetij. In čim Jih potroee pave panika, padajo kot zrele hruške. Goepo-darsks anarhija! Tretji vsrok je ta, ker kapitalistični sistem enkrat na vaakih deset let pade ob tla. Mehur špekulativnega kredita poči in takoj se vaa stavba gospodarstva pogresne v blato. Tako je danes! Četrtina delavcev je popolnoma brez dela In druga četrtina dela le pol čaaa. Kupna IVloč Izgine, prihranjen denar se povleče In banke saplrajo vrata. p Cene aurovlnam In semljlščem padejo, vrednosti padejo, poso-jtla na izgubljene vrednost* se ne morejo vračati In banke saplrajo vrata. Visoki tarifi na tuje blago ustavijo plačila tujeaemakih dolgov 1d — banke zaprejo vrata. Četrtič: veliki bankirji uničujejo manjšal Stara igra. Sedem ameriških bank ima 20'*> premoženja vaeh bank; 239 bank ima 68% pro-može nja vaeh bank; aamo v New Yorku Je bilo lata 1929 štiriindvajset bank. kl so Imele čee 677 milijonov dolarjev kapitala In blizu enajst milijard skupnega premoženja. Ta kapital je bil e.iak kapitala vaeh 20.000 bank v mestih do 10,00) prebivalcev. Potem so "chaios" ali v* rišue benke. Po zadnjem poročilu je bilo v Združenih državah 647 takih "verig", ki imajo skupaj šest ia pol milijarde vlog in oeem In pol milijarde premošanja. Kje morejo mali in neodvisni bankirji konkurirati o temi velikani? Propadejo! To ae štirje slavni vzroki krahov. Kaj je storiti, de ae polomi ustavijo? Soclaliaeeija bank! To je edina odpomoč Vse banke, koli-kor je potrebnih, morejo kompletno priti v federalni sistem, ki bo obratoval sa socialno blagostanje vsega ljudstvo, oe pa v namen pri* Zlmnki koncert ^ Johnetown. Pa. — Hrvatsko prosvetno društvo "Rodoljub" priredi avoj zimaki koncert z eno-dejanko "The Amateur'* Come-dy" v soboto na 86. d^c. Na koncertu eodeluje talil slovensko povako društvo "Bled" is Cone-maugha. Kot običajno bo tudi sedaj "Rodoljub" pripravil obiiren program, uljudno vablm6 vse jugoalovanske prebivalce te kolonije in okolice, da se našega koncerta .udeležite voi. Koncert se vrši v Hrvatski dvorani na Broad st.. pričetek ob 8. svečer. Odbor bo preakrbel vse potrebno sa udobaost In zabavo občin fRTRTBK. 24. DBCEMBRA. Vesti iz Jugoslavije j CIzvirna poro*I« Ii Jufodtvije.) jpCES PROTI GORl0A^iOM|Karje popkov' na drevju, bo hu-V R0Hr f * ^tljevanje procesa, v katerem p bili obsojeni na smrt oni Kirje, ki ho bili ustreljeni na guovici Ljubljana, 8. dec. mi. V petek 4. dec. se začne v Ri-i proces proti večji skupini go-feih Slovencev, ki jim po ob-Inici nalagajo vsa dejanja naga, kar se jih je vsa ta zadnja [i dogodilo na Goriškem. Oblica je bila sestavljena že la-ko se je vršil tržaški proces di atentata na "Popoie di Trite" in ko so bili štirje — Bido-(c. Miloš, Maruiič in Va]enčič ^obsojeni na smrt ter ustrelje-i v hrbet na Bazovici. Ta poli-proces, ki so" morali čakati inj obtoženci nad leto dni, je Ev za prav nadaljevanje trža-ga procesa. Ibtožnica našteva 99 zločinov, naj so jih zakrivili obtoženci. teh zločinov je 31 napadov a-imeravanih napadov na faai-l, miličnike in orožnike, 13 u- orov, 18 požigov šol, otroSkih tcev in vojaških/naprav, 8 to- rističnih atentatov in 4 poizku-gpionaže. V tej obtožnici sO [ratka zbrana vsa protestna de-flja antifašistov v Julijski Be-eiji. Kot vodja in organizator th teh dejanj obtožuje obtož-ca žurnalista Alberta Rejca, ki ije pobegnil Čez mejo. Kot nje- ►v prvi zaveznik velja Zorko Je-tfič, ki leži v rimskih ječah in > te dni sojen. Tadva dolži ob-fcnica, da sta pod okriljem pro-etnih, športnih in drugih do-Njenih organizacij širila antifa-iticno, to je protiitalijansko opajrando, v kateri so jim po-sgali ostali obtoženci. Ti slo-jiski teroristi so vzdrževali tu-zveze z antifašističnimi orga-iscijami v inozemstva. Tudi entat na poslopje dnevnika topole d i Trieste" so baje za-ivili kot pomočniki obtoženci di mraz gotovo uničil in sadna letina prihodnjega leta bo trpela. Smrtna kosa Umrla je v Plavškem Rovtu nad Jesenicami Marija Žerjav, posestnica. — V Nabrežini je u-mrl Ivan Caharija, industrijalec in nekdanji župan, lastnik velikega kamnoloma pri Nabrežini. — V Ljubljani je umrl Leopold Eg-ger, železniški revident v pokoju. V Ljubljani je umrla Marija Ka-stelic, upokojenka tobačne tovarne. Požar v celjski okolici Dne 1. decembra popoldne se je vnel kozolec posestnika Flori-jana Čehovina po domaČe v Tre-merjih. Celjski gasilci so takoj odšli gasit, vendar je bilo gašenje radi pomanjkanja vode otež-kočeno. Tudi je nagajal mraz, ki je pokvaril sesalko in so pokopale oevi. Gasilci so predvsem ubranili nevarnosti sosedna poslopja, dočim je kozolec, ki je bil docela nov in poln sena, pogorel do tal in ima posestnik veliko škodo. Najbrž je kdo ogenj podtsknil, zakaj pri tem poeestniku je v zadnjih dveh letih gorelo že kakih desetkrat. Nekdo požiga iz maščevalnosti ali sovraštva do Čehovina. Spremembe pri mariborski občini Notranji minister general Živ-kovič, predsednik vlade, je odstavil mariborskega župana odvetnika dr. Alojzija Juvana ter i- tcm imw*H. 1'oV* v#eh Obto- *»> sredino moVja. Med letom se ncev dolži obtožnica mnogih ijanj tudi več tistih, ki so pobelili Čez mejo. DROBNE VESTI Isdolžcnost nadih občin, mest, • banovin itd. Finančni minister je zbral po-itke o zadolženosti naših ob-). Zbral je podatke za 4756 ob-t le za 13 jih ni dobil. Poso-a občinam in -banovinam so ■šala 1. jan. 1931 skupno 1,-6 milijonov 52,2&4 Din. Naj-iji dolg ima beograjska obči-i, namreč 452 milijonov Din, i drugem mestu 'je Zagrifc s & milijonov 700 tisoč Din, na *tj -m pa Ljubljana s 148 mili-■"v L'! h i tisoč Din. Na ostale Ptne občine odpade 383,700,-« Din. 11 eo grad in sedeli ba-*in imajo skupno JH53 milijo- * Din dolga, vaške občine dolnjo skupno 63 milijonov. Dolg povin znaša 142 milijonov 812 * Din. Najbolj zadolžena je ^ (ljubljanska banovina, ima L'0.21% vsega skupnega jfa banovin. r«\xoi bil dopolnil 100-letni- • rojstva. Rojen je bil ' n'«rc* 1H32 pri Rajhenbur-^ "jih mladih letih je Ae »mkaj na tlako gfaščln-11m, bil je priča celemu -lovenakoga življenja. <\oja leta je preživel pri ' zetu Klinku v Zalogu. " 1 ruplo pa bodo prepelje-I koj»ali v Rajhcnburgu. *» že dela škodo po aadomja-kih teden je pritisnil hud •» Slovenijo. Ves novem-Mlo bolj deževno In me-" zadnja dni novembra pa je <( «uh m ras, da je kot v i zimi. V celjski okolici je il ts mras te mnogo ško-" slo je. kapljice pa ao na * in po drevjn zmrznile ln v^e drevja v celjski oko* •'»•M pri &t. Ruperta in na 'i t ' danem oklepu. Pod te-1 * du »e lomijo veje in ee-•-debla, po goadovlh pok« ia d:l t in- l »If, dr . aj« n »v k. li Segrevanje in ohlajanj* nžišu zamlifi (Nadaljevanja ■ 2. »tranU Pri segrevanju in ohlajanju morske vode, moramo ločiti še tako zvane advekcijske struje. Ob obalah, kjer se morje dotika kopna,, se voda jačje segreje in tudi jačje ohlaja , kakor sredi morja. Nastanejo poševni izmenjavajoči se toki med obalo kplebanje temperature morja zaradi konvekcijskih in advek-cijskih struj občuti do globine 200 m. V splošnem se morje segreva počasi in zaradi velike specifične toplote ne doseže visokih temperatur. Najvišja doslej opažena temperatura morja je bila 36" C, najnižja samo — 3° C, pri nižjih temperaturah prične morje zmrzovati. Zaradi večje specifične toplote morske vode je ponoči in pozimi zrak nad morjefh hladnejši, poleti in podnevi pa toplejši od morja. Temperatura zraka nad morjem pa nI podvržena tolikim razlikato kot nad kopno zemljo, kajti zaradi počasnega segrevanja morja podnevi in poleti se tudi temperatura zraka v tem času ne dvigne visoko, ponoči in pozimi pa velike količine nasičene toplote v morju zadržujejo 0prevelik padec toplote zraka.' Zrak nad morjem je tedaj ponoči in pozimi toplejši, podnevi In poleti pa hladnejši od zraka nad kopno semljo. To dejstvo Je nad vse v^žno za razlikovanje tako zvanega morskega ali oceanskcga in kopnega ali kontinentalnega podnebja. Temperaturo zraka moramo nveriti vedno v senci, da se termometer segreje, le od toplote zraka, ne pa od direktnega obsevanja sojnčnih Žsrkov. Z merjenjem na solncu bi živo srebro prikssovslo temperaturo stekla, v katerem je shranjeno. V sen- menoval za župana doaodanjsga podžupana dr, Franja Lipolda. Za podžuparfa pa je imenoval banskega svetnika Rddolfa Golo-uha (socialist). Doaedanji župan dr. Juvan je klerikalec, novi župan pa demokrat. Kakor smo že poročali, bodo v jaguarju volitve senatorjev, ki jih smejo voliti le Župani, banski svetniki in skupščinski poslanci. Več klerikalnih županov je bilo po Sloveniji odstavljenih in postavljeni so bili novi, ki bodo za senatske volitve bolj zanesljivi. Požar pri Vojniku V nedeljo 29. nov. zjutraj je izbruhnil požar v skladišču papirja papirnice Leopolda Klanč-nika v Višnji vasi pri Vojniku. Ogenj je naglo objel vse lesene dele skladišča ter uničil vso ss-logo izgotovjenega papirja, predvsem ovojnega. Gasici so predvsem omejili požar, da se ni razširil na soeedna poslopja. Škode trpi tovarnar Klančnik precejšnjo. Inozemsko posojilo Prvi hrvatski štedkmki? Največji denarni zavod v Jugoslaviji, Prva hrvatska štedio-nica (okrajšano "Praštediona"), dobi oz. je menda že dobila precej veliko inozemsko posojilo. Država ga še ni dobila. Požar na revni kmetiji Te dni je požar uničil hišico posestnika Kurenta v Stranji pri Dobernlču. Gospodar se nahaja nekje v Belgiji na dolu, v njegovi hišici pa j s stanoval tesar Jakob Nenard s svojimi otroki. Temu je pogorelo vje imetje in komaj da je rešil otroke. Gasilci so preprečili razširjenje požar j a na sosedne sgradbe. FSOSVBT* ci pa je segrevanje stekla zu-visno samo oti toplotne količine v zraku, ki je v senci in na solncu ista. Termometri so najbolje shranjeni, če vise v nalašč zato pripravljenih zračnih lesenih hišicah na zračnem prostoru v senci osamljenega dreveša ali hiše nad travnato površino in daleč proč od vsakih objemov, ki močpo izžarevajo toploto. —£ls. NEPISMENOST MED TUJERODCI Izid ljudskega štetja glede nepismenosti je sedaj na razpola« go. Iz teh podatkov js razvidno, da imamo v Združenih državah skoraj 4,800,000 ljudi v starosti čez deset let, ki so nepismeni. V starosti mod 10. in 21. letom jih je manj kot 421,000. Pomembno je, da je prav nepismenosti med sinovi tujerodcev percentualno manj kot med sinovi tukaj rojenih Amerikancev. To dokasu* je, da, dasi imamo mnogo nepismenosti med tujerodci, se ti potrudijo, da njihovi sinovi izkažejo iiisnj nepismenosti kot stsri Amerikanci. Razmerje nepismenosti med tujerodci aioor pada, ali to je posledica omejevanja priseljevanja. Imamo več 1,300,000 tujerodcev v Združenih državah, za katerih pisana beseda nič ne pomenja. Nepismenost Je treba odpraviti in tujerodne organizacije morejo mnogo storiti v tem pogledu. Dandanes so bili iznajdeni lažji načini za podučevanje odraslih fiepismoncev. NegUde ns starost si more vsskdo nabaviti potrebno znanje, da se v čudno krstkem času nauči pisati In či-t a l i, Zelo je zaposlen "Ali bi lahko govoril c gospodom Mojerjem?" "Obžalujem — ta trenutek Je zelo zaposlen in je reftel, le tedaj, čo pride kaj zelo važnegs naj ga zbudim." 0 izterjanj« mezde Kaj naj človek stori, ako delodajalec ni plačal? Kaj pravijo zakoni v tem pogledu? Ali ima delodajalec pravico odrekati plačilo, ako ni delo povoljno? To so vprašanja, katerih rešitev je dostfkrat ia tujeroden Jako praktične vrednosti, zlasti za one, ki so ut>osleni v malih delavnicah, kjer spori glede plače utegnejo bitf kaj pogosti, slasti v časih gospodarske krize. Najprej se je treba zavedati, da mezde spadajo pod zakonodajo poedinih drŽav in da sato, ksr velja za end državo, morda ne ve^ja za drugo. Redna planila mesd — tedenska, polmesečna, dvotedenska ali mesečna — so predpisana akoraj v vseh državah, ali ne pmv v vaeh, Češ, da taki ^ predpisi glede plačevanja mezd se proUvijo svobodi pogajanja. V poljedelskih okrajih in dostikrat v mestih se delavci plačujejo ob koncu sezone, kar peh menja, da delavec rlskira svojo plačo, ako sezona ni bila povolj-nu sa gospodarja iq ta ne more plačati vse plače naenkrat. Vse države pa predpisujejo, da je treba delavca plačati, ko se delo konča. Ako se je delavec pogodil za daljšo dobo dela in ga gospodar odpusti pred Časom, je delavec upravičen do odškodnine. Zakoni držav Cajlfornla, Ida-ho, South Carolina in Indlsna predpisujejo kazni ta delodajalca, ki .ni plačal mezd ob zapadlosti. V teh državah Ima odpuščeni delavec pravico dobivati tsko-zvano "globno mezdo" (penalty vvages) za določeno dobo, od 10 do 60 dni. Mnogo držav zahteva, da se morajo mezde plačevati v gotovini, pa dovoljujejo plačevanje po čeku le tejdaj, dfco more gospodar dokasati svojo finančno odgovornosti . Postopanje za izt|rjanje mezd je bilo poenostavljano v mnogih državah, tako da more delavec iztožiti dolžno mu plačo brez odvetniških stroškov. V nekaterih državah ima delavec pravico zahtevati od tožet^a povračilo odvetniških.. stroškov. l)r*ava New York te Wna ,iim«l onJh malo držav,lt)(l imajo posebno agencijo v pomoč tujerodcem, ki niso bili plačani. Dlvision of A-llens v Btatp Department of La-bor je urad, kf pomaga tujerodcem IztirjaU dolžne plače. Legal Aid Societies v vseh državah rs-da dajejo pomoč delavcem v njihovih pcavdah proti delodajal-com. . , ' Ni dovoljeno delodajalcem odbijati od plaže. Vse drŽave nred-pisujejo polno plačilo . mesde. Prepovedano je odbijati od pleče, češ, da delo pi bilo pravilno storjeno. V nekaterih državah zakon izrecno prepoveduje delodajalcem odbijati od mezd sa vzdrževanje podpornih ustanov in bolnišnic za delavce. Mnogo drŽav j»repoveduje izplačevanje plače v obliki nakaznic na prodajaln ke, kjar hi bil delavec primoran kupovati svoje potrebščine. V slučaju bankrota sli v slučaju, ako delodajalec proda avoj delež sli umre, ima delavec prednostno tirjatev in zakoni mnogih državno pri pozna vaj o. Mezde ds-javca imajo prednost pred vsemi drugimi tirjatvami. Važno sa delavca je vpradanje, koliko njegove plače je podvrženo oksekuciji. V večini držav Je gotov odstotek plače prost ekse* kuclje. Ns primor v držsvl New York more upnik, ki si J« pridobil Izvršilno razsodbo (judg-m*nt), pravico odjimsti le 10% delavčeve plače, sko ta sa«luži $12 sli več na (bd*n. V državi New Jersejr* velja isti odstotek. ali le, ako delavec zasluti vsaj 818 na teden, dočim v državi f£ llnois je $16 na teden prosto ek-aekucije sa delavce, ki so vsdrže-vatelji d ruti ne. Mnege države prepovedujejo nakazovanje (signment) bodočih mesd. Na primer v drŽavah In-diana, Masaachusetts in drugih delavec na more odkasovatl svoje zaslutke v plačilo upnikom. V državi New Vork je to dovoljeno in delavec ne bi spiel nikoli pod-Itsati zadolinic, v katerih nakazuje svojo mesdo upniku.—Hls. Otrokov dnevnik Pametno in koristno je, Če vsaka mati o svojem otroku piše dnevnik takoj od njegovega rojstva — seveda le o stvareh, ki se tičejo otrokovega sdravja in njegovega duševnega in telesnega razvoja. Katere matere ne bi ve-aelilo pisanje takega dnevnika? Saj je ravno mati tista, ki bo najbolje razumela sleWno is-premembo otrokovega organizma, in ona bo tudi imela največ zadoščenja ob beleženju stvari, ki morda neprisadetih ljudi prav nič ne ssnimsjo, ki ps so vendar sa bodočnost njenega mlljenca bistvene važnosti. Takle dnevnik naj bi se začel takoj s otrokovim rojstvom. Dobro bi bilo vanj zapisati tudi rojstne podatke njegovih roditeljev, dan njune poroka, otrokovo težo pri rojstvu ln način, kako ga hrani. V prvem letu otro« kovega življenja naj sabolsži njegove važne trenutke: oeplje-nje, ln kako je jx>teklo, ispromi-njanje njegove teže, kaico raste, kdaj Je začel dobivati zobe, kdaj je prvič poskusil hoditi itd. Vestna mati bo tudi popisala otrokov temperament, ali je ras-burljiv ali miren, kakšno jo njegovo spanje, ali ima tek pri Jodi in druga opasovsnjs, ki so pri različnih otrocih seveda roslična. Sčasoma postanejo poročila žl-vejša: v dnevniku se bodo pojavile sa mater važne vesti o prvih poskusih govorjenja, o ras-voju pst|h čutov. Vestns msti bo zabeležila tudi najnavadnejše otrokove bolezni, kakor nahod ali bolečine v vratu, sspisala bo, kdaj Je poklicala zdravnika in kaj Je ta^le zapisal, da js otrok osdrsvel. Imena rasličnih boles-ni, otrokovo tsžo ln vsllkost ob določenih dnevih' (najbolje vsak rojstni dan) si bo na raslične načine podčrtala, da ta podatka takoj dobi, kadsr Jih potrsbujo. y Tp vpisovanje nsj traja vse dotlej, dokler otrok toliko ne od rsste, ds lahko dnevnik ssm na dsljuje, seveda iaprva pod materinim nadzorstvom. Dnevnik nsj bi se sklenil šele tedaj, ksdar je otrok polnoleten. Plssnje tskegs dnevnika so bo temu ali onemu morda zdelo nepomembno lgrsčksnje, vendar ne gre podcenjevati njegovega pomena. Prvič se s nJim msti suma obveže, da bo dobro paslla ns otroks in si zspomnlla vsa okol nosti, ki so s njim v zvest Dobro pa pride tudi recimo takrat, kadar is kskršnlhkoli razlogov premeni stalnega zdravnika; nje-gov naslednik bo is dnevnika Izprevidel vse, ksr potrebuje zs diagnozo, drugsče pa bi nemara pri tej ali oni otrokovi bolezni ne vedel ne kod ne kam. Kadar sa-čne otrok hoditi v Šolo, tudi ne bi škodilo, če bi učitelj dobil v roke njegov dnevnik; koliko lag-Ije bo potem otroks rssumelf Odpustitve vnljNklh delavstv I(ollywood, Cal. — Vsi unij-ski delavci in krog sto drugih, Je bilo odpuščenih pri listu "Hol. lywood News", ko Je ta časopis kupila neunljsks t\rmg, ki isds-ja Ust "The Citizen". severa pod Vsdetvem Haberta Naatilas aa s^amjajl plovbi. je potopljena v bližini ko st je vraMa s dalja ks« RAZNE VESTI Japonakl komunlat deportiran v V Sau Franaisoo, Cal. — Sadaiči Kenmotsu ie bil končno deportiran v Rusijtf, Dolga bitka, ki Jo je vodila Uittja za ameriške civilne svobodščine proti deportacijl na Japonsko, kjer bi Kenmotsa čakala dosmrtna ječa ali smrt, je bila dobljena. KenmotsO, sin župana nekega japonskega mesta, je po končanih študijah na tokijski universl prišel študirat v Ameriko. Pri navalu na komunistično zborovanje v San Franciacu je bil aretiran ln pridržan ss deportaeijo. Tudi profesorji trpe pomanjka-1 nje Norfolk, ,Va. — Več profeaor-jev Atlanta univerze se je obi^ nilo na dobrqtvornt organizacije s prošnjami za podporo, "ker njihove družin? stradajo". Ta univerza je bila ustanovljena pred dvema letoma i denarjem, ki so ga darovali nekateri newyorški bankirji in brokerji. Zadnje čas* ko i\ odklonili podporo učllišču In sodišče Je imenovalo upravitelja. Malta SlavkarJI izključen! Is mednarodne unija ' Pittsburm, Pa. — International Brotherhood of Teamsters and Chauf^urp je izključil člane Taxi Drivers unije, ker radi stav. ke, katero vodijo že šest msse-cev, niso mojrll plačati članarine. Kongrsonlk Jtamsey«r sa svlšs-ifjek davkov Washingfan, D. O. — Republikanski kopgresnik Ramseyer Ii Iowe je nasnsnil, da bo podpiral zakonodaje" glede svišanja davkov na velllie dohodke, dedščlne itd., da se tako pokrije vladni dsflcit. ° / Beda v Clevelanda Cleveland, O,«— To mesto, ki šteje 910,000 prebivalcev, ima več kot a to tisoč družin, ki potrebujejo podpore. Nekatere prejemajo od štiri do šest dolsrjsv tedenske podere, Kolskts v "oom jnunity fund" jeprlnesls $5,078,-»04. Doplačal kasen sa pretepanje ione North Sacramento, Cal. Tukajšnji sodnik Silna Orr Js SM. t. m. obsodil; Jacka Hud Ker ju v plačilo $40, ko Je prlsnai, da J« na te pel svojo ženo. "Tu Imats te $60, saj je bilo v rodno I" Je rs-ksl Radlfer. Kitajska bres vlade Nanklng. — Kitajska rspubli ks Je dsnes kakor barka bras krmarja. Vsi odgovorni Člani vlade so odstopili in nove vlade Še ni nikjer. Edino stari Lin Jkn, ki je nasledil* pred sodnika Kalšeka, je v uradu, toda on je bres moči. 'V Rudarska konferenca Athens, O. — Na konferenci, katere so so udeležili zastopniki rudarjev ii4kroŽja Hocking Val-ley, js bil Ispoljen komitsj In poverjene mu"Je bila nslogs, da prične s pogkjsnjl s operatorji glade m^sdns lestvice in prlsns-nju United šflne Worksrs Unije Nepismenost v Wsat Vlrgtnljl Charles ton, W. Va. — Poroči lo o neptsmsnostl ksže, ds Js v državi oseb, ki ne snsjo čitstl in pisati. Zupan! urgfrajo državno pomoč Columbustf O. — Predsednikov program, da vsaka občina In mesto skrbi sa svoje breaposelae, Ja |MimairjklJlv, so Izjsvill župani raznih ohljsklh mest ns tu-ksjšnji Itfmftrencl. Priporočali so, ns/ sa driava zevzsme ss žrtve depresija In Jim nudi pomoč. Predloge preti Injunkcljam WssWngton, D, C. — Repu-bllksnski k on grešnik l^lusrdla Iz N*w Vorka je predložil zakonski osnutek prot injunkcljam. Osnutek jO dup.tkat Norriaove pradloife, krtero Je fidobrila A- rn«riška delavska federacija. t f K»musM prklržaa sa daporta* rljo Boston, Masa. Ham Paul. tekal llnlh delavoev In vodftetjdtftavk* v Pawtork#-tu. R I, Je bit te dni aretirea bt agentje delsvskegs depsrtmen-U so uvedli po* to panje, da se ga deportira. Tt* " Mlateriozna smrt bankirja Chlasgo. — John Jacob Via-ser, 36-letni podpredsednik Kim-bell Truat & Savings banke, 3600 Fullerton ave,, je bil v torek u-streljen v svoji bančni pisarni. Našli so ga mrtvega a kroglo v sencu. Policija domneva, da je Vlaser izvršil samomor, ko se mu ni posrečilo ubiti 67-letnega Van VVordena, upokojenega podjetnica, ki je zaupal Vtaaer je vi banki *n.600. Vlsser ln Worden sU bila sama v pisarni, ko je bilo slišati strele. VVordena ao kaane-je našli ranjenega v bolnišnici ln povedal je, da ga je Vlsssr udaril s kosom svinčene cevi po gls-vl in streljsl nanj. Krogla ga Je zadela v usta in šla Je ven skosi desno lice. ■ravlJepelrtivoiM ladjo Angleški časopisi poročsjo skoro neverjetno vest, ds so v nekem pristanišču v Avstraliji bele mravlje — termiti uničili angleško vbjno ladjo. Marljivost mravelj je snans tudi nam, saj jo stavljajo kot sgled pridnosti ln marijtvoatl. A dalo naših imravslj se ns da nikakor primerjati s1 uničujočim delom termltrt — belih mravelj, ki ži-vs is v Južnih krajih; naprav-IJaJo si mravljišča ls llovloo, ki ao po par metrov visoka ln tako trdna, da jih ni mogoče razrušiti s prosto roko. O pošrešnosti teh mravelj krožijo govorloe, ki pa so navadno vsdno pretirane, tako se pripoveduje, da so nekemu fakirju, ki ee je dal pokopati v semljo, vrgli sa njim v grob pest tsrml-tov. Po 46 urah so ga odkopall in našli v grobu lo obrans koati. To pretiravanja dokasujs, kako velik strah imajo domačini prod termiti. Govorica o pošrešnosti termitov Je pretirana; Vosniea pa jo, ds se to mravijs sila hitro mno-še. Ena sama samica lahko dnsvno slsže do 40,000 Jajftso. Termiti ss hranijo s rastlinskim stanlčevjam; navrtavajo tudi suh Iss, a ls od snotranje strs-ni, da s zunanje niti ni opaaitl njihovega rasdlralnsga dala. V svojih nad sedem metrov visokih mravljiščih goje tudi nsko gobasto rastlino, s katero se hrsnljo. — Nsjnovarnajil termiti šive v tropldnlh deželah, .manjše In manj nevarne pa js fte najti v južni Franciji, Italiji In drugih deželah ob sredossmskotn morju. ; ' V dok nekega avstralskega pristališča ao prlpoMali v popravno angleško vojno ladjo "Alblon." V doku so s Isiajsv odstrapili stroje In Jih lavlokli v i »opravilo. Ns isprssnjani ladji sta ostala le dva stražarja. Po par mesecih so bili stroji poprsvljenl, in s pomočjo velikih šsrjsvov so stroje dvignili ter Jih spustili na ladjo. Ko so verige toliko popustils, ds so stroji lsgll na rftaro mesto, ss js "Albion" preklala kakor Un-ks orehova lupina, tftrojl so ob-viseli ns verigah, mehaniki in monterji pa so si komaj rešili tlvljenje. Komisija Je ugotovila, da ao termiti v tej dobi, ko so bili stroji v poprsvllu, Isvotlili vsa lesene dele, vsled česar je ogrod-js ladjs "Albion" izgubilo vso |Mwinost. UICIX> ŽKIJM DOHITI ns fsrmi Jas s svojo 16 letno ženo ln 12 letnim sinom. Rssumem se posebno na kokošjerejo, zajčjo rejo in drugo rejo resne živine, kakor tudi 4*.<*ti s traktorjem In vrtnarstvo ter sadjarstvo, rssumem preoej tudi dobro tivinosdravnlAtvo. Bprejmem delo tudi sa oskrbnika v kaki dvorani ali večji hiši. Glede vsega se Izgovorimo pismeno. Marsikdo me pozna Iz mojih dopisov v Prosveti zs naše farmarje. Ho priporočam. Frank !«ukenčjč, 2667 A. Lawndale A v a., Chlrago, III. fUDOTVOItNA PHI KODNA ZDRAVILA )'rtMte 4+f akm 1» itt- St petU®®^ VflUe^ je fceo m «bM*N M«* mmm* i-fc- Vi IMA® .ll Mm •» »nit-SI. M mAm ii rln .S« e ailaa aMMSilh Im mi •<*ta*ip '«s la |l*slee#nlfc Hv$i iM^sakif f^lš* i* •» MSf »m k iS»a Oft- «•*• to him« !•» m «M*««IM. Ml MtMaa«. • mt —m I Slin I M tmk— Ull Ml IJiaa mmtflmt m >e >ia- • HBlBKn&HhSMM? ~ sft Ntre« -ll £> Um&m — SMu trn* i« a«*««* — rea« SMm# «a m. » «| N 1» pvM k U* *m 0m Am. mm Smi aa •».. »M an-iN. I« l nI mn4 m uw w«M ttmrn Aro., uif» ia. — "Hm kaj naj porečem. Ce bo ljudatvo .ato, potein bo gotovo nasUla vojna!" mu Opravi to, če bo ljudatvo zahtevalo? Ako bo naš preavetli cesar dal ukaz, gremo ni kot moi na Srbe in to brez obotavljanja, mu odgovori fužlnsr. Jote se nasmehne. "Gospod, vi gotovo ne, ker ste ie v letih; vam ne bo treba vzeti puške na ramo in svoj- ^H m! ampak koristil bom vojni Mojo f j, iino preuredim za izdelovanje municije in to je tudi veliko." ^ , . "Tudi to Je prispevek k vojaki, ki pa je seveda dobro plačan," mu pravi Jote Živahno govorjenje je temu povod je dal Joie, ki Z onih, ki Jim je nosil dobičke Delavc pri drugih mirah ao P* boječe prUluikovall ln Jožeta občudovali, kako spretno Je pobijal go- HPOdpredllnUkl uradnik Hartnagel potreplje Joieta po rami. , . Vij smo: FUr Got, Kalaer and Vater- jand. In vi, če boete tako aprehen, vam schlecht gehen!" Pri teh besedah sune Brinar Joieta pod mizo, del, naj ne govori tako. Se dolgo so* razgovarjall, val navdušeni za vojako, le Jože jim ni ostal dolžan nobenega odgovora. Na nasprotni strani so sedeli pri mizi štirje to-vsrnlškl delavci ln eden od starejših Jim pravi: "Glejte, če bi bili vsi taki kakor oni tam, potem tudi presvetli kajzer ne bi mogel ničesar ukazati T "Bodi tiho, da U kdo ne sliši,H ga opozori poleg nJega tovariš. "E, kaj. Um oni goapod ima prav/ mu U odvrne. . . .1U .. Delavci ao postali vedm glasnejši, Joie, Lenčka in Brinar ao se poalov II In odšli domov Pri mizi je naaUla tišina, nav»led se je oglasil Hartnagel: "Geferllche človek, kajneT" OaUll ao le tiho pokimall, tovarnar uanjarne pa je po dolgem molku dejkl: "Bomo še poskrbeli, da ne bo gaferilch! V gostilni je nastels megla cigaretnega dima, da al komaj razločeval ljudi. Alkohol Je oavojU možgane in ae I njimi po avoje igral. Razen štirih delavcev je bilo vae navdušeno za vojno, in U tako, da ao tu naaUli dve grupi, ki aU ae guaaj »a cesti pričeli pretepati. Ko so Joie, Brinar in Lenčka prispeli domov, eo ee še dolgo v noč pogovarjali. 'Poaao jo fte," pravi Joie. "E kaj, aaj je Jutri nedelja, bomo pa male dalj poležali." Tako je," je pripomnil Brinar. Drugo jutro je Lenčka vaUla kakor druge dni ia odšla v Tržič, da kupi meao sa kosilo. Joie ia Brinar sU še apala in Lenčka jih ni kadila. Ko je prišla v Tržič, vidi gručo ljudi pred občinako pisarno, kl ao ae gnetli pred velikim lepakom. Od dalef ja pogledala, ni pa videla drugega kakor naalov, ki ae je glaail: "Mojim milim narodom!" Srečala je soseda, kdterega je vpraUla: "Kaj pa Je novega, ko ae Uko drenjajoT" "Vojska Je napovedano in v štirilndvajee-tih urah morajo vai obvezanci Iti k avojim polkom." Lenčko Je etreael mraz, hitela je v mesnico po meso, da pride s to novico čimprej domov do JoleU ln Brinsrja. Doma je šla Ukoj v sobo. "Jože, Joie, eplošna mobilizacija je napovedana! VaUnlU!" Joie in Brinar sU takoj vsUla, se oblekla in drug drugega vprašala: Kaj sedaj?" Sel je nekajkrat po sobi goijadol, nato pa dejal: "Popoldan se odpelješ in grem s teboj do Ljubljane in čez noč oeUneva v Ljubljani, da vidiva, kaj in kako se bo to razvijalo r*^®^ "Dfbro," pravi Brinar. "Sam sem radoveden, jutri na večer se pa odpeljem domov, da žena ne bo imela prevelikih skrbi, kje sem. Joie ln Brinar sU Ukala po Ljubljani, največ sU se držala krog kolodvora in gledala. kako odhajajo vlaki z vojaki. Doeti Jih je bilo, Iz katerih je Jože bral z obrazov akrb, še vh pa Ukih, ki so bili ie hrlpavi od ukanja ln petja vojaških pesmi. Med veepi se je razlegala najbolj kasarnlška himna kranjskih Janezov: ' "Regiment po cesti gre in moj Janez »raven je ..." Joše se je obrnil proti Brinarju: "To-le • veselje ae bo kmalu poleglo.:' "Tudi jaz ndallm Uko," mu de Brinar. Pa zopet ao zaorill kripavi glasovi: "MoJ fantič je za frajUrja, pa nima po-benega krajcarja ..." 2ene z otroci v naročju eo al briaale lica in materam ae je poznalo na ustnisnh, da so prosile boga za svoje sinove, da bi vračali ae živi ln tdravi. Vmes je bilo več sUrih devic, ki ao delile vojakom aluminijaaU avetinjice. Bile ao Marijine device a plaviml trakovi okrog vratu ... Vee to je Jože opazoval ln el uetvarja avojo sodbo. V ljubljanaklh cerkvah ao molili za presvetlega cesarja Franca Jožefa I. ln za njegovo zmago nad Srbi . . . XXVI. V škripcih t Joie in Brinar aU se drugi dan na večer vračala domov: Jože na Gornejhsko, Brinar4 na Dolenjsko. Oba sU slišala iste melodije po postajah, hripavo petje: "Regiment po cesti gre I . ." Vmes pa jok maUr, žena in otrok. Peljal ee je do Radovljice, kar je ie Lenčki pri odhodu povedal. Ko je dospel vlak na radov-ljiši kolodvor, ga Je Um že čakala Lenčka. Joie Je ni uzrl, feo ga Je ona nenadoma prijela zadaj za roko. "Kako, da si prišU?" Jo je Jože začudeno vprašal. Lenčka vzdlhne in pravi: "Nujno U imam v važni atvari obveatiti!" "Kaj pa je takega?" "Zandarjl Te Iščejo, bili so ie trikrat danea pri naa. Oni lopovi einoči eo U gotovo denunciraii!" "Vae je mogoča," ji Jože mirno odgovori. "Kaj naj etorim, pri njih se zglasim, da izvem kaj hočejo." Lenčka je bila v velikih skrbeh. Molče je stopala poleg njega. Blizu doma ji je dejal Jože, naj gre kar domov, on pa se zglaai na orožnlškl poeUji. "Ce U pa Um obdržijo, kaj pa poUm?" ' "Bolje Je, kakor pa da me potegnejo ponoči iz poaUlje!" In rt§ jo je mahnil Jože naravnoet v Tržič na orožnlško poetajo. Ko je prišel do etraž-mojetra ln mu pove evoje Ime, ee U ni nič raz-govarjal z njim, Um več mu je Ukoj napoyedal aretacijo in ga pridržal na poeUji do prihodnjega vlaka, a kaUrim ao ga ekakortirall v Ljubljano. Drugo jutro ao ga zaslišali in vprašali v kaki družbi se je nahajal prevčerajšnjlm in kaj je govoril v Uj družbi. Nato pa eo ga zopet zaprli. (Dalje prihodnji!.) VET* niči ali swtaforično tako peče lfce mene ln se čutim sam sebe tepenega in ponižnega. Ce ti rečem kaj v jezi, kar bi tebe bolelo, tako občutim sam svojo jezo in še tvojo bolečino, torej aem dvakrat na slabem. Ničesar ti ne morem storiti, ne da bi tega storil sebi. Morebiti je ljubezen, morebiti slabost Ce bi le kdaj prišel do tega, kakor bl moral storiti: da bi ti prizadejal bolečino, ki ne bi mene bolela. Največ mož, mislim, ne umori svojih žen zato, ker jih preveč ljubijo. In potem si me vendar ti nagovorila z mojim nežnim čuvatvom. Ti ai mi do-povedala, če reče dober, ljubezniv, prijazen/človek, kakor aem jaz "Kaj še", potem je to že teko, kakor pred nekom drugim sunek v trebuh in če se hladno smehljam, zatorej naj bo to v mojem nežnem razgovoru že nezaslišana brutalnost. Torej moram zadrževati, kajti ne morem tvegati, da se ne bi zgrudila umorjena, če bi ti dejal "Neumna gos". Potem tvoj temperament. Zgodi se, da se po kakem prepiru na ulici obrneš ln | jo popihaš. SveU nebesa, koliko etrahu moram preaUti! Ne morda, ker ae bojim, da ae ne bi vrgla pod avto, ampak ker ae bojim, da ne bi prizanesla, čisto iz avoje hudobnosti. Oj, Tvoj značaj! Ntkakega strahu ni mam, da si kaj storiš, če bi bilo svobodno; toda bojim se, da •ti kaj prepeti. Naključje je vselej zoper mene in skrite, zločeete želje, ki jih ima človek takole v jezici, pridejo tudi v poštev. Zdaj ti hočem nekaj etrašnega I razodeti: danes eem vrgel v vo-| do tebe, ne rokavice." Odmor. "Lepe že iUk niso bile več," je rekla žena. "Jutri ti jih ku pim par novih. Muši puši." l -- B. Ri.: efllllML, 24. DECEMBRA Alfred Polgart Sprehajala aU ae po goadu in nenadoma je rekla žena, da bi tudi ona rada imela Ut prehodno palico. "Nič lažjega, kakor to". Je (odgovoril mož, "aamo trenotek". PoloJ.il je rokavice na tla, odlomil vejo in napravil Is nje za ženo nekako Izprehodno palico. Potem sta šla dalje, in ko aU bila ti t ru Jena. aU legla v travo. Tedaj je mož zapazil, da nima rokavic. "Vsekakor morajo ležati t:>m, kjer aem ti delal palico," j« rekel; "ponje akočlm. Takoj se vrnem." Vrnil se je torej po poti, po kateri sta prllla ln se je pri tem iz navade namenil preiskali "pograške", ksj bl mogla Imeti neki »orodnega s pozabljanjem rokavic. Rokavice so bile ženino darilo, zatorej ni bilo nič reaničnejiega. kakor da ae Je v tem iigubljenju pojavila skrita želja, puatltl len« kjerkoli ležati. Med tem je mol pogrunUl to miael. iel je čez prnator. kjet ao IeU le rokavice, ne da bi jih opazil ln nazaj, prav do aačetne točke isprehoda. Medtem pa je žena. vznemirjena. kje da se njen opremljevalec tako dolgo mudi, vstala In Je šla sama na pot, na kateri bl ae srečati s vračajoči m se — nobena druga pot nI prišla v poštev — ln Je našla rokavice Um, kjer bi Jih on moral najti. Tega el zdajle nI ln nI mogla razjasniti. Ali se je možu kaj pripetilo T V tem mirnem, nedolžnem, od dopoldanekega eoln-ca razsvetljenem gosduT Morda je zgrešil pot? Na tem prostranem lsprehajališču, na katerem ae ne more nič agrešlti? Na noben način al nI mogla alučaja rasjaanltl in aato jo ja popadla, kakor Je to ie preveč običajno pri izobraženih ženakah, pravcate jezica na moža in se je v srdu tako telo Izčrpala, ko ga je zapazila, da prihaja, da je za-vpila: "Tako torej, to Je navadna podloat od tebe!" in mu je vrgla rokavic* pod noge. No, zdaj pač vemo, da je mož, kakrian je že bil takoj na začet-ku isprehoda. zatopljen v sladke sanjarije — v pravem etrahu, da bi moglo biti ženo radi njega strah — Ukoj pritekel po poti. ne da hi dalje tekal po rokavicah. 1)11 je saeopel, poten, na ustnicah, na najaunanjem robu uatntc le, Je imel pripravljeno Ijulttenlve beaede. pripravljen, da pade na kolena; Uko je pri-M aem: tu pa ga dočaka "navadna podloat"! Streeel ee je nekoliko nad tem. kar je Uko nenavadno ln nepričakovano priilo nadenj, pc«em je izpljunil ie tisti ljubeznivi oeUaek, kl gs Je vanemlrjsl ns uetnicah (kakor od cigarete ns uetnlcsh o-etalo tobakovo nitko) in ee Je obrnil, da bl šel domov. Nato pa ona: "Zdaj el kajpada epet hud . . . ln jaa umiram že dve uri od strahu." "Pred tremi četrt ure sva šld s doma," je on zlobno pripomnil. "Torej ee mi je to zdelo bolj dolgo kakor dve url. Kje el bil U čas?" "Naletel aem na očarljivo blondlnko ln sem ji nekoliko delal silo . . . Sploh, koliko napitnine, meniš, moram dati vraterju?" "Ti imaš navado, da se Izmikaš, če ti pogovor ne ugaja, zlasti, Če je vznemirljiv," je za vpila. "rokavice .."Kje eo torej bile?" "Prav Um. kjer el jih pustil." "Smešno ln jaa Jih niti opazil nisem." "Smešno, Imenuješ to, jas to Imenujem bedasto,* Tedaj sU šla preko moetička, pod katerim je tekla voda ln on je vrgel vanjo rokavice. To ie bilo sa njeno razmerje mučno dejanje tn je leno Uko prestrašilo. da Je aamo ljubeznivo objela anoševo roko (n čebljate: "Muši. puši!" Po kratkem molčanju je prieUvila: "Kako moreš biti le tako aloben? Zakaj nič ne govoril? Zakaj ee ne prepiraš a menoj, če ai hud? Zakaj mi ne priemolii ene T "Hočem ti razložiti," je rekel mod. "Ce ti dam klofuto, v ree- TEŽAK SLUČAJ Na vlažni ilovnati poti je sUl napol zakrit med leskovim grmovjem visokoraščen ln koščen može k. Čevlji so mu bili že znoše-ni, hlače na več meatlh zakrpane. gornji del telesa pa mu je zakrival suknjič, ki je le slabo pokrival kožo. Takoj na prvi pogled se mu je poanaio, da je delo-mržnež mestnega sUnu, ki mu pa življenje v mestu ai doeti prijelo radi budne policijeke oblasti. Videti Je bij prav dobre volje. Najbrže je tja 4obil dovolj hrane in morebiti tudi pijačo. V žepu je žvenkeUlo nekoliko drobiža, ki ga Je nameraval prihraniti za prihodnji dan. Kadil je cigareto in ae tri ao mu zvedavo kukale iz pranega žepa. Po gozdu ae je zaslišala brezskrbna vesela popevka, ki je prihajala vedno bližje. Potepuh je prisluhnil ter se hitro skril v mračno senco grmovja. Takoj nato je mimo priskakljalo mlado dekle svetlih las, sivotnodrlh oči in rdečih lic. Brezskrbno je prepevala narodno popevko ter stopicala po oakl gozdni poti. Iz gr movja se je dvignila najprvo o-glaU potepuhova glava, takoj nato pa je na ateao stopila še njegova robaU posteva. Previdno ee je ozrl na vse atranl, a žive duše ni mogel opaziti daleč na okoli, le med grmovjem ae je svetlikala dekličina bela obleka. Dobro je vedel, da na močvirni poti, katero je ubrala deklica, da al skrajU pot do doma, ne bo Imel nikakega pajdaša. Se se Je v daljavi slišala vesela dekličina pesem, ko je pričel teči za njo ... ja pred par tedni prišla s svojo hčerko Heleno na deželo na od- "Vi me nameravate res priporočiti pri gospodični Heleni?" je rekel gospod Okrutov in ogledoval ogorek avoje cigarete. Prav rada! A če bo moje prigovarjanje kal pripomoglo Boljšega moža at za Heleno niti želeti ne morem. — A, ona je trmoglava in jaz nimam moči, da ji bi ukasovsls." - In upste, miloetljlva gospa, da bi me gospodična hotela za soproga? "Ako vam odkrito povem ne. On* je mlada in ne hlepi po bogastvu. Tudi mlada kri ne sod med starejše . . ." ■"Bom zelo dober soprog, in gospodični Heleni nameravam pustiti všo proatoat" y "Ce ji pustite proatoat, je dobro, ker drugače ei jo vzame aama. Stori vedno le to, kar ji u-gaja . . . Kakor aedaj! Kolikokrat aem ji prepovedala hoditi v mraku po gozdu ... no in vidite, še aedaj je ni domov. Mati sem. Skrbi mi napravlja U otrok. Kako lahko ae prehladi ali pa izgubi v temi. .. hudobnih ljudij je pa povsod dovolj .. "Ravno aedaj prihaja", je prekinil gospod Okrutov, ko je v mraku opazil belo žensko postavo. ""Ali se res ničessr ne bojiš, Lena?" je pričela gospa Bekas-sova, a je takoj utilmila videč dekličin omahujoči kerak. "Kaj ti ie? ... O Bog, kako izgledaš?" je prestrašeno vskliknila gospa. "O ... o... daj mi proalm po-žirek vode ... ali vina ... Ne morem dalje..." je z muko spravila iz sebe. "Joj, kakšna ai! Vaa spraskana, — obleka raztrgana, povaljana in mokra..." "Sla sem skozi močvirje, da si prikrajšam pot... pa sem se izgubila . . ." Naslonila je glavo na steno in omedlela. Spravili ao jo v posteljo, kjer je mati prebe-dela in prejokala vao noč, ker je Helena v spanju govorila nerazumljive beaede. Prihodnje jutro se Je bolnica umirila. Mati ji je aporočila O-krutovo snubitev in Helena je na njeno začudenje Ukoj pri*oWa in posUla ie veselejša. kateri je čepela oglaU glavs, pokrita z redkimi Wmi. Med njegovi^^ovorom se je obtoienčevo lice^zjasnilo. Oči so mu oživele, kakor da bi videl kaj znanega in prijetnega. — Med radovednim občinstvom je opazil mlado belooblečeno deklico, poleg katere je sedela po«tarna dama, očitno njena mati, ker je na las sličila deklici. Obtoženec se je pričel -zadovoljno smehljati, kar je spravilo damo v veliko zadrego. Pozorneje si je o-gledala obtoženca in njena radovednost se je izpremenila v grozo. Ko je opezil bledico na obrazu dame, je umaknil pogled in pobesil glavo. Državni pravdnik je med tem dokončal svoj govor, na kar se je sodni dvor umaknil v posvetovalnico. Govornik je pristopil k damama ter ju nagovoril: "No, mamica in Olga, kako vama je ugajal moj govor?" "Ja*. . . ja . . . zelo." je s silo izgovorila goapa Okrutova. "A reci mi odkrito, ali ga bodo ob-eodili?" "Razumljivo, mamica, — dosmrtna ječa!" Preko amrtnobie-dega lica gospe Okjrutove je šini-., la senca. <4Zakaj si Uko razburjena, mamica? TLjoalfbo?" "Tivga ne a*ieMl>raviti V zapor! Ti ne!" je prosila. "Jaz ne? Saj to je moja dolž- nost. Lopov! ne smejo In zakaj naj bi ravno jaal izjemo? ' je začudeno po J mladi Okrutov svojo mate/ Na uho mu je povedala j Jen, a akoro nemogoč odgovc Ker ... ker je tvoj o& . .^H V dobi geupodarske kri« "Dragi moj nečak! Na i| ne razpolagam več s takimi. stvi, da bi ti mogel kupiti i sko suknjo, ki sem ti jo obli« Zato pa ti pošiljam dve ikat aspirina, če bi se utegnil m diti..." f] CEHU TRPETI v»l«d aaprtnic«. ajabib obuti. boMli U v Mate in okra* irea, MMtlo te ste-vobol M hitro oodrsri • MAY-WINE člate Milita* tonite. Cm fl.*«. Z naročilom po* l Ji U Sok. moMjr ortar ali PRAZNIKE DR. BLIMBK LABOSATORT Ml N. Stoto Stroot/ Ckicafo, IIL Ako M M počutit« boljo te portpoto doio t« iIitm Milita* tonite. ai* (PotrateJomo Motopnite) Skupno potovanje Ako sto aamonjeai u božične S nike v stari kraj, tedaj je v V«| interesu, da se pridružite ivojial jakom na f lavnem božičnem i) nam potovanju 81ovoocev na n. I Nudijo sa Vam izredne ugodno Takoj jfllito sa vsa potrebna poji lo na spodnji naslov. h Denarne pošiljke | Božič je čas denarnih pošiljk » ri kraj. Ako la morete, m gpon to potrebnih svojcev i primernim di rom, četudi majknim; vsak dolar I dobrodoiel.—Naia denarna nakuil aa božič, poslana po nali tvrdki, b« hitro ia sanesljivo dostavljens tU ram rraju, pa bodisi ie v din lirah, dolarjih ali dru*i valuti. Vsa pisma In druge poiiljke i vite na: LEO ZAKRAJŠEK 630—*th Ava. New York, H/ Ali ste ia naročili PreeveU aH Mladinski list svoiemu prijatelju sU sorodniku v domovin Te Jo odlnl dar trajne vrednosti, Idgasamal denar lahko pni! je- HAYES DENTAL < l Alt ANTEN) [IjlAlJM X-RAY Glasoviti sobotdravnik, čiftr urti i nahaja na snani State ulici blito Vt Buren. —- Pasite na popravke sob. — Isdalek in sdravljtnj« pm vratno in popolno. Točna poitreAl smerna cene. Dr. ROBERT S. HOWE, npnv ata South State Street. Ckieais, ■ Na zatožni klopi v Martinowu je aedel možak, obtožen ponarejanja denarja; obtožnica mu je naprtila še mnoge druge grehe. Radovedni meščani so bili razočarani, ko so na zatožni klopi videli starikavega moža ugaslih in vodenih oči ter popolnoma plešaste glave. Obtoženec je nemo strmel na občinstvo ter malomarno odgovarjal na aUvljena mu vprašanja. Is Moskve je prispel mlad državni pravdnik. S svojim og njevitlm govorom je ožigosal ob-toženčevo življenje in vsa njegova grešna dejanja, s poelušalce ni mogel navdušiti a avojim govorom. Najbrže je bila temu kriva njegova preeuhs posUva, na B ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do Ljubljane IN NAZAJ PREKO HAMBURGA $174.^vRSi (U. S. divak posebej) Ta časa ja zdaj valjavpa aa vzak aašlh pareikih! • Za podrobnosti vprašajte lakalao »««sU sli 177 N. Mkklgaa Ava. Chicose, DL ________ TELEFON ROCKWELL 4804 1 f ■ Lfža r SPREJEMA VSA tiskarsko V večernem mrsku sts sedela na terasi goapod Okrutov, veleposestnik ki gospa Beltassova, ki D E N TI S T DOBRI ZOBJE tU * ■ A V DR.JCARY N. W< CavaOr •S e 0» l Tiska vabila aa voooUcc In ahode, visitnice, čssnlke, knjigo, keledsrje. letake Itd. v alovenskem. hrvatskem, slovaškem, ieškem, nemškem, aagleškem jezika Is dragih 1 h- VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI l S Vaa pojaanlla dajo vodetvo tlakama Gane smerne, unij sko delo prvo vraU ¥ »v • 'i 2T Pišite po Informacijo na naalov: V S. N. P. J, PRINTERY 2657-59 So. Uwndak Ai CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2ELJ0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA