številka 9 četrtek, 11. marca 1993 70 tolarjev
fNE TECmil \
DOBRO VEŠ V A
TO AIE 6RE V
Nf\?0VED 2 a 0DMER.0 DOH0PA//AIE
Gradbeni material
107,8 MHz
imiiio vi: ij:\\ii:
Konec tedna bo sončno in razmeroma toplo vreme, zjutraj bodo temperature še roaio pod ničlo čez dan pa od 10° C do 15° C.
N Ž E N I R I N G
52 470 SOJI
RAČUNALNIŠKI I t e I ./f ax: (063) 8
Titov trg 2
tel.: 851 686 fax: 854831
Titov trg ostane!
Tako so odločili delegati na torkovem zasedanju velenjske občinske skupščine.
Zanimivo pri tem je nekaj, da kar dvajset poslancev, ki so o tem odločali, o spremembi ni imelo mnenja.
Ne spomnimo se, Maj bi se delegati, ob kakšnem vprašanju, tako številčno vzdržali.
M mkp, foto: vos
Kose že brusijo...
Je (bo) prekipelo tudi slovenskim kmetom? __stran 3
Delavski glas med poslanci
Pogovor s predsednikom državnega zbora mag. Hermanom Rigelnikom
_stran 4
Država ni poštena
V Žalcu so se na občnem zboru sestali nezadovoljni člani Združenja razlaščencev iz Savinjske doline
__stran 6
"Častna izjava voznika" tudi v Velenju
Leto 1993je leto mladih voznikov, 10. marca seje pričela akcija, s katero naj bi zmanjšali žrtve med mladimi
_stran 7
Začetek aprila bo v znamenju Gimnazijade
Tudi drugo Kulturniško srečanje gimnazij Slovenije bo v Velenju. Gostovali pa bosta tudi gimnazija iz Vienne in Bratislave.
_ stran 7
Zadeli žebljico na glavico
Obiskali smo velenjski grad, kjer se skriva vsebina, zanimiva za vse generacije.
_stran 8
Predolgo, predolgo smo molčali!
Tako pravijo krajani Rečice in Podgore, ki grozijo z zaporo ceste
stran 10
Iztrošen evrovizijski vzorec?
"Strašnih Jožetov" strel v vrhove _stran 11
Skupaj z Našim časom izbirajte NAJ športnico in NAJ športnika leta
__ stran 12
Prednjači vpitje in prepiranje
Vse več je kršitev javnega reda in miru. 1. marec paje bil poln dogodkov, ki sodijo v Modro-belo kroniko.
stran 14
Odžvepljevalne
naprave bodo
Sredi novembra lani so šoštanjske termoelektrarne podpisale pismo o nameri za izgradnjo odžvepljevalnih naprav na četrtem bloku. Od takrat pa do prejšnjega četrtka so potekale pospešene aktivnosti za pripravo vsega potrebnega za dokončen podpis pogodbe.
Podpisali sojo torej v četrtek v Avstriji, z njo pa zagotovili, da bo obratoval četrti blok šoštanjskih termoelektrarn konec prihodnjega leta ekološko neobremenjujoče. Takrat morajo odžvepljevalne naprave po sprejetem dogovoru začeti obratovati poskusno.
Celotna naložba bo veljala 142 milijonov mark, od tega predstavljajo 46 odstotkov tuji blagovni krediti. Sedemnajst odstotkov naložbe bodo pokrili z nepovratnimi sredstvi avstrijskega eko fonda, preostanek pa bodo sredstva, ki jih bomo morali zbrati v Sloveniji.
Podpis pogodbe za izgradnjo odžvepljevalnih naprav je za Šaleško dolino vsekako velikega pomena, saj pomeni prvo stop-njičko na poti njenega ekološkega očiščenja. Za delavce šoštanjskih termoelektrarn in velenjskega rudnika pa so garancija za njihov uspešen razvoj tudi v prihodnje. Seveda pa v Šoštanju časa za oddih ni. Kar najhitreje je treba zagotoviti še izgradnjo podobnih naprav na petem bloku in razrešiti tudi problem že močno zastarelih prvih treh blokov.
2
Norice
Vzgojiteljice ne bodo stavkale
VELENJE- Delavci v velenjskih In šoštanjsklh vzgojnovarstvenlh zavodih ne bodo stavkali. Minuli petek so namreč dobili namenski denar za Izplačilo poračuna. To Je bila ena od njihovih glavnih stavkovnih zahtev. Odgovora v zvezi z njihovo drugo zahtevo o ureditvi financiranja dejavnosti, pa zaenkrat še niso prejeli.
■ <tp)
Še ena zamenjava na vrhu?
CELJE - V Celju so vse Jasnejše In odločnejše zahteve, da po zamen/avl vlade zamenjalo tudi župana. To so nekateri terjali že pred Imenovanjem novega Izvršnlka In vlade, zdaj so zahteve nekaterih strank odločnejše. To se kaže tudi po tem, da nekateri že tudi predla gajo nova Imena, ki naj bi zamenjala sedanjega predsednika občinske skupščine Antona Roječa. Tako pri krščanskih demokratih menijo, da bi bil za to mesto primeren Franc Lamut, liberalni demokrati pa menijo, da bi bil za župana primeren Borut Alujevlč. Seveda pa zdaj še nI jasno, kdaj bo razprava o morebitni nezaupnici celjskemu županu prišla na dnevni red skupščinske seje.
U (k)
»••••■l«*(lliiiiliillllii<ill«i Zgolj politično slepilo
CELJE ■ Društvo za varstvo okolja Celje se je še enkrat oglasilo s spremembami na celjski sanacijski program o varstvu zraka. V pripombah, ki so Jih poslali Izvršnemu svetu so med drugimi zapisali, da Je bil družbeni dogovor o varstvu okolja, ki so ga v Celju sprejeli pred leti, le politično slepilo, ki so ga Izrabljali onesnaževalci In to v dogovoru z oblastjo - s tem pa širili okoliško sporno proizvodnjo; to po njihovem v največji meri velja za Cinkarno. Pri društvu menijo, da bi morali v Celju Jasno In javno povedati, kdo so največji celjski onesnaževalci, taki, ki onesnažujejo skozi vse leto. Sami menijo, daje to nesporno Cinkarna. Pri tem pa menijo, da Je treba Cinkarno obravnavati kot eno podjetje In ne obravnavati vsakega dimnika posebej.
Celjsko društvo za varstvo okolja tudi meni, da bi morali čas, ko naj bi uresničili cilje sanacijskega programa, bistveno skrajšati.
■ (k)
® B K * M « m » m & ® M M B * m m M * »m * * m K M M m M M M
Predelava mesa lastne proizvodnje
ŠOŠTANJ- Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so že lani razmišljali o tem, kako bi lažje premagovali težave v kmetijski proizvodnji. Med možnostmi so se odločili za sovlaganja v predelavo mesa lastne proizvodnje. Partnerstvo jim Je ponudilo Mesarstvo Sušeč Iz Starega Velenja.
Nekaj Izvirnih domačih dolinskih Izdelkov bo občanom velenjske občine na voljo zelo kmalu. Predelovalnlco naj bi namreč uradno odprli konec tega meseca. V njej bodo predelali tretjino mesa lastne proizvodnje oziroma 150 ton govejega mesa.
■ (tp)
siiniKiiiKiiiiiiiiiiiiaiiiiaisiiti
Pajek za red na parkiriščih
SLOVENJ GRADEC - Vozniki, ki v Slovenj Gradcu nepravilno parkirajo svoje avtomobile - to velja zlasti za obiskovalce tukajšnje splošne bolnišnice, se bodo morali navaditi na novost Gre za ta-kolmenovanega pajka, ki od konca minulega tedna neusmiljeno odvaža vsa vozila, ki parkirajo na mestih, kjer to ni dovoljeno.
Občina Je za to opravilo pooblastila ff/mo Soles Iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Odvoz nepravilno parkiranega avta nI ravno poceni In stane kar pet tisoč tolarjev, poleg tega pa policisti vsakomur zaračunajo še 750 tolarjev mandatne kazni. Pajek vozila odlaga na dvorišču tovarne Prevent v Kidričevi ulici.
Pajkovega opozorila ne bi smeli spregledati tudi mnogi Velenjčani In ljudje Iz Savinjske doline, ki obiskujejo tukajšnjo bolnišnico, sicer bodo mimogrede ob pet "Prešernov".
■ A.B.
no...........................
Les počasi leze iz težav
SLOVENJ GRADEC • Družbi Les v Tovarni meril v Slovenj Gradcu gre počasi na boljše. Štiridesetim ljudem, ki na delo hodijo že na-kal tednov, seje zdaj pridružilo še štlridest delavcev, tako da Jih zdaj skupaj dela že osemdeset. Sanacijski načrt, ki ga Je priprvll vršilec dolžnosti direktorja družbe Ivan Uršej, predvideva, da bi v tovarni ostalo okrog stodvajset delavcev, devetinsedemdesetim pa so že pred časom izročili sklepe, da so trajni presežki. Lastnik družbe Les Je zdaj Sklad za razvoj RS, ki pa se še vedno nI odločil, ali bo tovarno pomagal dokončno sanirati ali pa Jo bo pustil v stečaj. Delavci so že pred časom dobili plače za november In december, že v kratkem pa naj bi Jih še za Januar.
Tovarna je od sklada dobila petnajst milijonov tolarjev za zagon proizvodnje, ki so Jih v tovarni preudarno porabili. Ivan llršej Je napovedal, da bi Les, če bo dobil še drugo polovico od zaprošenih trideset milijonov tolarjev pomoči, že drugo četrtletje posloval brez težav.
M A.B.
misiiiaiisiiiiiiitiiiitiitiKisit
"Zaspani" koroški gospodartveniki
KOTUE - Koroško društvo poslovodnih delavcev Menagerje na pogovor o gospodarskih problemih Slovenije povabilo predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika. Prvi mož slovenskega parlamenta Je Korošcem "natrosil" tudi precej grenkih resnic, ki zadevajo njihovo zastarelo In ohromelo gospodartvo. Rekel Jim Je, da bodo za preobrazbo le - tega več morali storiti sami. Država Je po Rigelnikovem mnenju že dovolj napravila za sanacijo Rudnika Mežica In Železarne Ravne, zdaj so na potezi gospodarstveniki sami. TI pa so, Je rekel predsednik državnega zbora, velikokrat brez pravih Idej, zaspani In brez hotenja, da bi zlagoma začeli spreminjati neugodni ustroj gospodarstva. Prednosti, ki Jih Imajo koroška podjetja, doslej v glavnem še niso uspeli udejanitl. Jasno paje, Je še rakeI Rigelnik, da bodo koroška podjetja trg za svoje Izdelke poslej še bolj morala Iskati v tujini.
Velenje
Skupščina o ekološki sanaciji TES
Poslanci velenjskega parlamenta so na torkovem zasedanju namenili osrednjo pozornost uresničevanju sklepov v zvezi z ekološko sanacijo Termoelektrarne Šoštanj. Zasedanja se je udeležil tudi direktor šoštanjskih termoelektrarn Jaro Vrtačnik, ki je poslance seznanil s podpisom pogodbe z avstrijskimi izvajalci za izgradnjo čistilnih naprav na bloku IV.
Rok za pričetek poskusnega obratovanja je konec leta 1994. Dokončne sanacije TE Šoštanj pa rokovno še ni možno predvideti, ker ni zagotovil, kdaj bodo lahko pristopili tudi k izgradnji čistilnih naprav na bloku V. Doslej je znano, da je projekt odžvepljevanja na tem bloku ocenjen kot smiseln za nadaljnjo obravnavo, in da ima možnosti financiranja pri Svetovni banki.
Dokončnih sklepov v zvezi z ekološko sanacijo delagati niso sprejemali, ker bodo te do prihodnjič še dopolnili s predlogi iz razprave.
Skupščina je menila, daje treba zaradi pogostih preseženih koncentracij žveplovega dioksida v ozračju na "vplivnih" območjih TES, ljudi opozarjati tudi z zvočnimi signali. M ed predlaganimi sklepi pa tudi pobuda prebivalcem v ogroženih krajevnih skupnostih, da zberejo morebitne oškodovance in višino škode za katero domnevajo, da sojo utrpeli zaradi onesnaževanja TEŠ. Na podlagi teh podatkov, bi postavili zahtevke do povzročitelja škode. Na sekretaritu za varstvo okolja pa so predlagali še, da se obnovi ozi-
roma uresniči obljuba o sistematičnem zdravstvenem nadzoru določenega števila oseb, ki živijo na najbolj ogroženih področjih občine.
Dokončne sklepe bodo sprejemali prihodnjič. Povedati paje treba, da so izrazili kar nekaj ogorčenja, ker državo Slovenijo, kot vse kaže, ne zanima kaj dosti,
kaj se na tem področju v Šaleški dolini dogaja. Od obljub, da se bo tokratnega zasedanja velenjske skupščine, udeležil tudi kdo iz mi-nisterstva za varstvo okolja, je ostalo le pri obljubah.
I Milena Krstič - Planine
Titov trg še naprej Titov trg
Titov trg, osrednji trg v Velenju, bo še naprej nosil ime Titov trg. Tako so z glasovanjem odločili delegati velenjske občinske skupščine na seji,ki je bilavtorek.Zanimivi so rezultati glasovanja: v zboru združenega dela 3 poslanci za spremembo imena, 5 proti, 6 vzdržanih; v zboru krajevnih skupnosti 9 poslancev za Mestni trg, 7 proti, 7 vzdržanih; v družbenopolitičnem zboru 6 poslancev za, 6 jih je bilo proti spremembi imena,7pasejihje vzdržalo.
Razpravljali in govorili so o enem
predlogu, o zamejavi imena Titov trg v Mestni trg. Niso pa razpravljali o drugih predlogih, ki so naknadno prišla v skupščino: o Pikinem trgu, trgu Pike Nogavičke, Glavnem trgu ali Mlinškovem trgu.
Poslanec zbora krajevnih skupnosti Mirko Melanšek je med razpravo predlagal, in ta predlog je bil pri večini sprejet z odobravanjem, da bi o spremembi imena počakali do naslednjih volitev in se morda takrat o spremembi imena odločali z referendumom.
H mkp
Denacionalizacija v Velenju
888888888888888888888888888B8
Precej zemlje že v lasti prvotnih lastnikov
Lani je v Sloveniji začel veljati Zakon o denacionalizaciji, po katerem se upravičencem vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno po predpisih o agrarni reformi, zaplembah, nacionalizaciji. Denacionalizacija je možna le na zahtevek upravičenca.
Do konca preteklega leta so v Velenju občani vložili 63 zahtev za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, 7 za zasebna gospodarska podjetja, 44 za stanovanjske hiše, stanovanja, poslovne stavbe ali stavbna zemljišča ter 2 vlogi za vrnitev premičnin.
Po besedah Franca Lesnika, predsednika komisije za denacionalizacijo, ki je o tem poročal delegatom velenjske občinske skupščine, so doslej že vrnili 1134 ha kmetijskih zemljišč in gozdov, v marcu naj bi bilo skupno vrnjenih že skoraj 1300 ha, 700 pa še potem.
Med konkretnimi zahtevki za vrnitev premoženja, ki so najbolj zanimali poslance, je zahtevek za vrnitev premoženja Vošnjakom. Ti so zahtevek vložili.
H mkp
z vseh vetrov
Še vedno o zadevi Rushdie
Primer pisatelja Salmana Rushdieja, ki gaje iranski verski voditelj Imam Homeini obsodil na smrt zaradi romana Satanski stihi, bo na dnevnem redu naslednjega ministrskega sestanka Organizacije islamske konference (OIK), ki bo v mesecu aprilu.
Države čanice naj bi v zvezi s tem vprašanjem sprejele "trden sklep" v zvezi z obsodbo avtorja romana. Politični svetovalec iranskega predsednika Raf-sandžanija, Ali Reza Maojeri paje pred nedavnim izjavil, da "nihče ne more spremeniti smrtne obsode, ki jo je februarja 1989 izrekel ajatolah Homeini proti avtorju Satanskih stihov" in sojo muslimani obsodili za krivoverne. Obsodil je podporo Unesca Salmanu Rushdieju, ki jo je pred nedavnim izrazil generalni direktor te mednarodne ustanove Federico Mayor.
Ze več kot 5 milijard ljudi
Leta 1990je na 136 milijonih kvadratnih metrov površine na svetu živelo 5.3 milijarde ljudi, ali povprečno 39 prebivalcev na kvadratni kilometer. V zadnjih štiridesetih letih seje število prebivalstva na svetu več kot podvojilo, do leta 2025 pa se bo povečalo še za skoraj 60%. Zanimiv je tudi podatek, daje v državah v razvoju na površini 78,6 milijona kvadratnih kilometrov leta 1990 živelo nekaj več kot štiri milijarde ljudi, v razvitih državah pa na površini 57,2 milijarde kvadratnih kilometrov le 1,2 milijarde prebivalcev. Prebivalstvo držav v razvoju se bo do leta 2025 povečalo za več kot tri milijarde, v razvitih državah pa le za 155 nilijonov Zemljanov.
Še to, največ prebivalcev na kvadratni kilometer - če med seboj primerjamo celine - živi v Evropi (101 prebivalec), najmanj pa na Oceaniji (le trije prebivalci).
V Nemčiji malo novih glasbenih talentov
Nemška fonološka akademija iz Hamburga je predlagala več kot 50 velikih imen nemškega in mednarodnega pop sveta za nemško d/skografsko nagrado Echo, ki jih bodo podelili 15. marca v Berlinu. Le dvema nemškima skupinama se je uspelo uvrstiti v "področje uveljavlenih umetnikov, kot so Michael Jakson, Genesis... Ugotavljajo, daje glasbenim hišam v lanskem letu kljub denarnim sredstvom v višini 40 milijonov dolarjev "vglasbeno orbito uspelo lansirati le malo talentov". Ocenjujejo, da je glavni razlog za to usmeritev radia in televizije, ki sta preveč usmerjena na že priznane umetnike.
Kitajci spet uživajo v boksu
Konec februarja je skoraj dvajset tisoč kitajskih gledalcev napolnilo največjo dvorano v Pekingu, da bi videli prvo profesionalno tekmo v boksu po 44 letih, v težki kategoriji je po desetih rundah Mike VVeaver premagal Berta Cooperja.
Vstopnica je stala 50juanov(8,75 dolarja), največ simpatij je požel poraženi Cooper, ki je imel hlačke v barvah ameriške in kitajske zastave. Komunistična partija Kitajske je prepovedala profesionalni boks, ko je leta 1949 prevzela oblast, nekaj pozneje pa so ukinili tudi amaterski boks.

Če težko dihamo - vsaj glodajmo
Če še velja, da dober glas seže v deveto vas, potem glas z Zavodenj gotovo ni dober. Težko se namreč sliši že do Velenja, kaj šele do Ljublane. Pa vendarle ta glas, kljub temu, daje izrečen v onesnaženem okolju, ni tako slaboten, da ga ne bi bilo mogoče slišati; le lažje gaje preslišati. Saj vendarle opozarja na globoko odprto rano, ki jo nekateri sicer želijo celiti, morda tudi zaceliti, ampak najbolj goreči pri tem le niso. Zdaj so nanjo sicer dali pomemben obliž - vsi bodo gotovo na veliko mahali s svojimi zaslugami, da so vendarle končno.podpisali pravo pravcato pogodbo. Če bo seveda le ta pogodba, ukrepa drugega pa nobenega, se glas z Zavodenj zaradi gostote zraka še dolgo ne bo slišal v dolino in prek sedmih dolin in sedmih gora do glavnega mesta.
Seveda je tudi res, da slab zrak ni edini razlog, da se ljudje sprašujejo, kako bodo še sploh dihali. Mislijo seveda še na mnoge druge težave, ki jih stiskajo za vrat. Rekli smo sicer, da bomo v svobodni deželi res svobod-
no zadihali, zdaj pa je vse več stvari, ki se nam zatikajo v grlu. Ob tem nekateri pravijo, daje dobro, da že imamo nekatere "kosti", ki jih lahko ljudje glodajo in tako pozabijo na druge težave.
Za mnoge je te dni prava kost dokončno po-nemčenje nazarske tovarne malih gospodinjskih aparatov. Saj je res, da ta odločitev ni padla z neba čez noč, dozorela paje vendarle v taki tajnosti, daje nekatere presenetila. Nepoučeni sedaj seveda najbolj sprašujejo, če je število čakajočih res dokončno, ali se bo na cesti znašlo še kaj ljudi.
Na drugem koncu nekdaj močno povezanega območja imajo ljudje svojo kost v obliki imena Triler. Njegova ekipa namreč "čara" po zdravilišču Rogaška Slatina. To zdravilišče smo dolga leta dajali za vzged dobrega dela in pametnih naložb. Zato je tu res dobesedno padla z neba odločitev, da mora priti sem "tuja" ekipa, ki bo naredila red in pozdravila zdravilišče. Prvi ukrepi naj bi bili že dobri, saj v prvih dveh mesecih ni bilo izgube. Seveda pa so za ta čas vsi zaposleni dobivali prepolovljene plače.
V sosednji žalski občini še vedno "gledajo" možne trase bodoče, bodoče, bodoče avtomobilske ceste. Iz Ljubljane je namreč prišlo kljub slabi cestni povezavi kar pet novih možnih inačic. Kaj to pomeni, si lahko kar mislimo. Minister Umek si gotovo mane roke, saj ve, da mu gradnja tega odsega še dolgo ne bo povzročala težave, saj se vedno "izkaže," da so za zamudo krivi drugi. V celjski občini pa. če izvzamemo "direktor-nedirektor"
igre v zdravilišču Dobrna, prave kosti niti nimajo. Tisti štrajk, štorski livarni je za nekatere nekaj običajnega, malenkost tudi urejanje zadev v Emu; lahko bi rekli, da za take banalne stvari niti nimajo časa, ko pa so preo-kupirani z reševanjem zadev na občinskem vrhu. Na izvršnem svetu so zdaj sicer naredili red, po mnenju drugih je potrebno očiščenje še na skupščinskem vrhu. Pri tem so neke vrste kost za glodanje vsaj imena, ki se pojavljajo kot kandidati za župana: med njimi sta namreč tudi veterinar in gledališki upravnik.
■ (Kr)

Nazarje- posvet o obvladovanju podlubnikov
SRflSiSSSSSflSRS


Labilni smrekovi gozdovi so spet ogroženi
Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Šaleške in Zgornje Savinjske doline je v delavskem domu v Nazarjah pripravilo prejšnji petek posvet o obvladovanju podlubnikov - lubadarjev.
speševalci in predstavniki upravnih organov občin Velenje ter Mozirje. Medse pa so povabili prof. dr. Janeza Titovška z Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Da gre tudi tokrat zares, ne kaže dvomiti. Potrebni bodo veliki skupni napori, da do katastrofe ne bo prišlo, so menili udeleženci petkovega posveta o obvladovanju podlubnikov- lubadarjev
Poleg članov omenjenega društva Med zaključke tega posveta so so se ga udeležili tudi predstavniki med drugim zapisali, da močno lastnikov gozdov, kmetijski po- zmanjšana življenska moč naših
gozdov zaradi imisije, večletne zaporedne suše, opuščanja gozdnega reda, nenadzorovane sečnje ter močnega semenskega obroda nudi ugodne pogoje za prenam-noževanje smrekovega lubadarja. Lani odkrita žarišča uvrščajo kar 26,5 ha gozdov ( kar je 60%) v ogroženo in potencialno ogroženo območje. Za preprečitev najhujšega bodo potrebni veliki napori stroke in lastnikov gozdov. Kajti, lubadar je "napadel" najboljše smreke. Po obljubah naj bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovilo denar za zatiralne ukrepe, katerih dosledno izvajanje bo več kot nujno.
Kdo bo izgubil "igro" lubadar ali gozdarji?
so se vprašali ob koncu posveta. Slednji so prepričani, da bodo opozorila zalegla, in da bodo njihova skupna prizadevanja z lastniki gozdov uspešna. Sicer se razsežnosti katastrofe ne bo dalo izogniti.
■ (tp)
Je (bo) prekipelo tudi slovenskim kmetom?
88 88 88 88 8 8 8 S
588888888888888*88888888888888888888
5 8 8 8 8 8 8 8 8
Kose že brusijo...
Izrazov nezadovoljstva je v Sloveniji vsak dan več. Vse kaže, da bodo na ulice odšli še slovenski kmetje. Na vsesplošni slovenski kmečki "punt" - konec tega meseca - se marljivo pripravljajo tudi kmetijci Šaleške doline.
Kmetje trdijo, da se jc leto 1993 zanje še posebej slabo začelo. Niso si še opomogli od posledic lanske suše, že so pred njimi nove težave. Tokrat jc, po njihovem prepričanju, "zakuhala" država, ki je dovolila svoboden uvoz mesa. Ta je domačemu tovrstnemu pridelku "zbil" ceno, pa šc zasičil trg in mesa skorajda danes ni moč prodati. Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina pravi:" Težave se v kmetijstvu tako ali tako samo kopičijo, rešujejo se ne, pristojni pa nimajo prave volje, da bi stvari vzeli v roke in kaj ukrenili. Mislim, da v Evropi ni
države s takšnim mečahovskim odnosom do kmetijstva. To ne predstavlja le tržne pridelave hrane, ampak je njegov pomen moč najti tudi na drugih področjih (poseljenost pokrajine,...). Dovolj zgovoren primer takšnega početja je v Afriki in tistim, ki krojijo kmetovo usodo, usodo podeželja, bi morale biti posledice resen poduk. Vse države, naše vzornice, imajo mejo, do katere ščitijo kmetijsko proizvodnjo. Pri nas se odločajo drugače. Upam, da bo "ta prave " ljudi kmalu srečala pamet, in da bodo priznali kmetijstvu vlogo, ki jo dejansko opravlja."
Kmetje trdijo, da nc zahtevajo preveč. Le to, da bi proizvedeno blago lahko prodali po zmerni ceni.
Na potezi je sedaj torej vlada oziroma odgovorni ministri v njej. Če ne bodo našli skupnega jezika, bodo kmetje širom po Sloveniji pripravili

Naval božjih
poslancev
Sem imel pač srečo, da me je odneslo daleč čez veliko lužo pogledat in povohat, kakšna je Amerika. Prvi provincialno plašni koraki po veličastnem New Yorku so me pripeljali pred cerkev neznanega patrona in brez pomisleka sem vstopil. Moral sem videti, kakšnega Boga molijo v Ameriki, da imajo Ameriko, mi pa vse kaj drugega. Skušal sem si natančno ogledati mučenika na križu, a niti malo mi ni bilo jasno, zakaj bi morala biti med dolarjem in to-latjem razlika mnogo več kot le v eni črki. Najbrž ni stvar v tem, kako kdo moli svojega Boga. Bolj pomembno zna biti, kako ga preklinja.
Bodi tako ali drugače, razodetja nisem dočakal, nekateri dogodki zadnjih dni pa mi ponujajo domnevo, da tisto, kar je prišlo nad nas, ni poslano od enega samega Boga. Priče smo navalu božjih poslancev, ki na različnih koncih sveta na različne načine in različno uspešno oznanjajo, kdo in kaj da so. V daljnem Teksasu seje na skrivnostnem posestvu Mount Carmel zabarikadiral David Koresh, prvopisani v sekti davidovcev, ki so se pred šestdesetimi leti ločili od adventistov sedmega dne. S policijo se spopada že nekaj več dni, kot je trajal omenjeni postopek adventistične razporoke in nemara mu res uspeva zato, ker ga ščiti preroška, me-sijanska in kdo ve še kakšna moč. Toda srboriti božji sel bi že videl svojega Boga tudi na zemlji, če bi imel opraviti s slovenskimi policisti, kot je imel njegov kolega poslanec po Bogu Bajazit Ahmič.
Pojavil se je na Fernetičih, obložen z razstrelivom kot miza s kaviarjem v aiskem bifeju. "Jaz sem
I
božji poslanec, božja usoda me je poslala med vas," je sporočal ljudem okoli sebe, ti Piše: Jože Krajnc pa niso in niso mogli razumeti, kaj pri hudiču je s tem Bogom, da nad nedolžne goloroke ovčice pošilja do zob oborožene poslance. To je zeJo razjezilo prisotne orožnike, ki so že drugi dan nehali igrati to igro in Bajazitu s strokovnim prijemom dali vedeti, daje njihov bog Ivan Bizjak in nihče drug. Do nadaljnega. Ker je Bajazit, med tem, ko je grozil z detonatoijem v roki, opravljal tudi povsem posvetne potrebe (mimogrede, za kaj takega sta posebno v njegovih letih potrebni obe roki, zato ostaja nerazčiščeno strokovno vprašanje, kam je med tem odložil nevarno reč), se sama po sebi vsiljuje ugotovitev, da najbrž ni priplahutal iz vsemogočnih višav. So nam ga nemara porinili dobri sosedje? Če so nam podtaknili slinavko in parkljevko. je podtakniti bombo - čeravno živo - še toliko lažje.
Res, še več poslancev je, ki niso božji, četudi zase mislijo, da se od Boga dani. Tudi to, da mirno sedijo v posvečeni parlamentarni palači in da se ne pustijo zbezati na svetlo niti jeznim sindikalistom, ki ro-bantijo pod njihovimi okni, nima nič opraviti z svetniško vzvišenostjo. Razlog je spet povsem posveten. Za stike s sindikalnimi predstavniki niso posebej plačani. Na poslance, ki bodo zares božji, bo potemtakem še treba čakati. Bog že ve, kdaj sijih bomo zaslužili in kakšne.
več protestnih akcij in shodov. Organizatorji kmečkega "punta" v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini so že izdelali poseben program . Tako načrtujejo predstavitev kmetijske problematike širši javnosti v vseh sredstvih javnega obveščanja, prav tako naj bi v določenih dneh brezplačno delili nekaj kmečkih proizvodov ( najbrž bosta to mleko in jabolka), bojkot pa nameravajo zaključiti s protestnim shodom in zaporami cest. " Ukrepi niso najprimernejši, so pa nujni. Drugih rešitev za preprečitev posla stoletja ni. Mi ga imenujemo tako zato, ker uvoženo meso v naših mesnicah ni bilo toliko ceneje kot je bilo kupljeno. Potrošnika in domačega proizvajalca je očitno nekdo ogoljufal. Nam je tega dovolj!" je sklenil pogovor Marjan Jakob.
■ (tp)
Izvršni svet SO Mozirje
8888888888888888888888 8«
Tudi o dogajanju v Podvolovljeku
Člani izvršnega sveta SO Mozirje so prejšnji četrtek na redni seji najprej sprejeli zaključni račun proračuna občine Mozirje za lansko leto. Zatem so obravnavali osnutek proračuna za letošnje leto. Dopolni-
li so ga s pripombami poslancev z zadnjega zasedanja občinske skupščine in pismenimi pripombami ter ga kot predlog posredovali zborom občinske skupščine, kiga bodo na skup-nbem zasedanju obravnavali
Zgornja Savinjska dolina
Je vendarle nekaj upanja?
Prejšnji teden so mozirsko občino obiskali člani republiške komisije za odpravo škode po naravnih nesrečah. Zanimali so se predvsem za škodo, ki so jo v Zgornji Savinjski dolini povzročile poplave v lanskem letu. Po ogledu posledic so od občinskih upravnih organov terjali natančna poročila o nastali škodi, kar morda le vliva upanje na dodatno pomoč.
Obiskali so tudi Podvolovljek, od občinskih organov pa zahtevali podrobno poročilo o tem, koliko je za njegovo sanacijo namenila občina sama.
■ Jp
Zveza prijateljev mladine Velenje
888888888888888888888888888888888888888888888»
Je otroštvo še brezmejno?
V	mesecu marcu bo Zveza prijateljev mladine Slovenije "stara" 40 let. Pa vendarle še mnogi ne vedo, zakaj so tu in kaj sploh so. To velja tudi za občinsko ZPM Velenje, ki resnici na ljubo, v vsakdanjik naših otrok nepretrgoma vnaša nepozabne drobtinice in doživetja.
V	Velenju sta na občinski ZPM dve bivši učiteljici, sekretarka Tinca Kovač in strokovna sodelavka Ivanka Filipančič. Med pogovorom je bila
moja sogovornica Tinca vidno potrta. Zatika se seveda pri financah, ki so nujno potrebne za izvedbo številnih vsakoletnih aktivnosti. Ravno v teh dneh se odloča o tem, ali bomo našim najmlajšim v Velenju še lahko nudili stvari, ki so že utečene in dobro sprejele. Sredstva, potrebna za to so v primerjavi z mnogimi drugimi postavkami v občinskem proračunu majhna, vendar je že tako, da če jih ne bo več, otroci prav gotovo ne bodo
Kmalu razpis za letovanja otrok
Že vrsto let OZPM Velenje med poletnimi počitnicami organizira letovanja za predšolske in šolske otroke. Tudi do 500jih z njihovo pomočjo preživi delček počitnic na morju, do sedaj v Savudriji in na Debelem rtiču, kjer gostujejo, saj velenjska občina nima svojih počitniških kapacitet. Do sedaj so pri tem imeli prednost otroci iz socilno šibkejših družin, če bo še naprej tako, je v tem trenutku nemogoče reči, saj jc tu spet vprašanje sofinanciranja letovanj.
Zagotovo pa tisti, ki bodo želeli, ne bodo prikrajšani za soncc in morje. Kljub težavam, ki so nastopile po uvedbi visokih davkov za slovenska lastnike letovišč na Hrvaškem računajo, da se bo to do poleti uredilo. Na OZPM Velenje pravijo, da bodo že kmalu razpisali vpis za letovanja otrok, na Debelem rtiču prav gotovo, verjetno pa tudi v Savudriji, ki je bila do sedaj nekoliko ccnejša.
■ bš
dvignili glasu. Tiho bodo, dnevi in sploh njihov prosti čas pa bosta še bolj brezciljna in prosojna. Sploh, ker ob splošni krizi v marsikateri družini ne zmorejo več, pa ne samo materialno. Da preživijo, so starši veliko z doma, otroci pa še bolj prepuščeni sami sebi.
Obsežno poročilo o delovanju OZPM Velenje v letu 1992 še mene tu in tam začudi. Veliko je bilo narejenega, brez pretiravanja. Kdo sploh so? "Smo nestrankarska, nevladna in prostovoljna organizacija, ki dela v dobrobit otrok. Zelo si prizadevamo udejanjit vsa določila Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je ratificirala tudi Slovenija. Združujemo pa vse ljudi, ki imajo otroke radi, ki radi delajo tudi za druge otroke, ne samo za svoje in nudijo tem otrokom res brezskrbno otroštvo." pove Tinca Kovač in nadaljuje:"
Odločili smo rse, da je kljub finančnim težavam treba vztrajati pri delu za otroke in z otroki in pač kandi-
dirati na vse možne razpise po naši državi in tudi zunaj nje, da pridobimo sredstva za naše aktivnosti. V letu 1993 jih načrtujemo zelo veliko, tako že poznanih, kot čisto novih."
Delujejo na več področjih, sodelujejo pa tako s predšolskimi otroki kot šolarji. Največ pozornosti posvečajo prostemu času otrok; tako organizirajo letovanja v kolonijah in dnevna taborjenja, v času šolskega leta Kajuhovo bralna značko, organizirajo ekipna šahovska tekmovanja otrok ( ekipa deklic iz OŠ Ravne je postala regijski prvak, maja se bodo udeležile republiškega), tekmovanja iz Vesele šole (že 26. marca bodo potekala razredna tekmovanja). Razpisujejo razne raziskovalne teme; tako bodo mladi zgodovinarji v aprilu končali raziskovalne naloge na temo" Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo". Tu je tudi mala Napotnikovo Kolonija v Zavodnjah, ki bo tudi letos praznovala 20 letnico. V sodelovanju s kar 14 društvi po KS v občini Velenje nastaja marsikaj, saj dobro in veliko delajo. Prav gotovo poznate prireditve Žurček, Ptičja svadba. Praznovanje tetke jeseni, Jurjevanje...
Vsako leto v tednu otroka so še posebej aktivni. Tuje Otroški parlament (letos bo njegova tema "Brez nasilja za prijateljstvo"), kjer lahko mladi povedo, kako občutijo ta svet. So soorgani-zatorji Pikinega tedna, ki doživi vrhunec na Pikin dan..."Delamo tudi z begunskimi otroki, organiziramo pa tudi veseli december, kjer obdarimo veliko otrok in mislim, da ta otrokom in staršem veliko pomeni." Marsikomu je to edino darilo, ki ga prinese dedek Mraz, zato vsaj tega otrokom ne bi smeli vzeti. Pa se, žal, lahko zgodi tudi to.
Vse to bodo pripravili tudi v letošnjem letu, v program pa so zapisali tudi nejcaj novosti, ki jih bomo spremljali, če bo le prišlo do njihove uresničitve. Otroci so hitro zadovoljni in srečni, včasih potrebujejo tako malo, da se jim zaiskrijo oči in se usta razlezejo v nasmeh. Jim bo ta družba to šc sposobna dati, ali bo Konvencija o otrokovih pravicah postala le še ena izmed mnogih, ki pač nekje so in naj bi se upoštevale, ko bodo "boljši časi".
I Bojana Špegel
prihodnji petek, to je 19.marca. Sprejeli so tudi prtjdlog odloka o uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju občine Mozirje in imenovali občinsko komisijo za usmerjanje in spremljanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje podlubnikov, zlasti seveda lubadaija, ki v gozdovih grozi z naravno nesrečo velikih razsežnosti.
Ob koncu so s£ pogovorili še o pereči problematiki Podvolovljeka. O tem so na ponedeljkovi seji razpravljali še člani predsedstva občinske skupščine, ta problematika pa bo prihodnji petek tudi posebna točka na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine.
■ jp
Poslovne novice
Na GZS - Območni zbornici Velenje imamo kompleten program mednarodnih sejmov, celotni izobraževalni program (seminarji), ki jih prireja Center Brdo pri Kranju.
V	petek 12.3. bo v Termah Ta polšica srečanje italijanskih in slovenskih podjetij, ki ga organizirata GZS - Območna zbornica Velenje in Združenje malega gospodarstva iz Venezie.
Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem srednja in manjša podjetja, vabimo, da oglašujejo in iščejo partnerje v Borzi Ponudbe in povpraševanja.
15. marca bomo na GZS _ Območne zbornice Velenje začeli izdajati in potrjevati polog EUR-1 obrazec tudi FORM A, (potrdila za izvoz v zahodne države).
V	okviru poslovnih informacij nudimo brezplačne odgovore na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite svoja vprašanja na naš naslov, GZS -Območna zbornica Velenje, Trg Mladosti 2, p.p.-54 Velenje.
Prejeli smo nov izpisek iz Borze Ponudb in povpraševanja GZS in Ponudbe in povpraševanja Evropske skupnosti.
Vse informacije lahko dobite na GZS - Območna zbornica Velenje, tel: 063/8566-920.
Računalniški izziv
Aplikacijska programska oprema
■ piše: dr. Stanko Blatnik
Obstojata samo dva vira aplikacijske programske opreme:
1.	aplikacijska programska oprema, ki jo lahko kupite;
2.	aplikacijska programska oprema, ki jo sami napišete, seveda če obvladate umetnost programiranja.
Danes je proizvodnja programske opreme velika industrijska panoga, ki vsako leto ustvari več milijard dolarjev prihodkov letno. Obstaja veliko število podjetij, ki razvijajo programsko opremo in jo ponujajo na trgu. Zaradi velike ponudbe se je zelo težko odločiti za program, ki bo najbolje ustrezal zahtevam uporabnika. Zato bomo opisali le nekaj osnovnih kategorij aplikacijske programske opreme, ki se najpogosteje uporablja.
Programska oprema za urejanje besedil
Ta aplikacijska programska oprema omogoča uporabniku, da enostavno oblikuje in ureja dokumente. Program za urejevanje teksta je razvit tako, da uporabnik enostavno vnaša besedilo, briše in premika besede, stavke, odstavke. Praktično lahko besedilo popolnoma uredite na zaslonu in šele potem ukažete računalniku, da vam naredi izvod na papiiju. To je programska oprema, ki jo pozna vsak uporabnik računalnikov. Popolnoma je spremenila delo v pisarnah, omogočila hitrejšo izdelavo različnih dokumentov, posebno pa so jo veseli vsi, ki veliko pišejo (poznam pisatelja, ki je navdušen nad urejevalniki besedil - pravi če mi urednik reče skrajšaj roman za dvajset strani naredim to z računalnikom v eni noči).
Na trgu je veliko urejevalnikov besedil kot so WordStar, WordPerfect, Display Write, Microsoft Word.
Poleg urejanja besedil danes dobri programi nudijo še dodatne ugodnosti kot so preverjanje ali so besede pravilno napisane, tezaurus, ki omogoča uporabniku, da najde alternativne besede, "mail merge" ki omogoča, da se povežejo deli različnih dokumentov v en dokument (na primer, če pismo z isto vsebino pošiljate na več naslovov, vam bo program sam izpisal naslove na predvideno mesto), izbiro različnih pisav.
Preglednice (Spreadsheet Software)
omogočajo izdelavo osebnih poročil z uporabo matematičnih, finančnih, statističnih in logičnih obdelav. Najbolj znan programski paket te vrste je Lotus 1 -2-3, poleg njega pa še Quattro, Excel, SuperCalc, Multiplan in drugi.
Baze podatkov (Database Management Sys-tem Software)
omogočajo uporabniku, da shrani veliko količino podatkov, ki jih lahko enostavno prikliče in obdela v obliko poročil. Popularni programski paketi za vodenje baz podatkov so dB ASE, Paradox, Professional file in drugi.
Programska oprema za namizno založništvo
omogoča, da skupaj z aparaturno opremo ( mikroračunalnik, trdi disk, laserski tiskalnik in scanner) urejamo knjige, časopise in druge tiskane dokumente. Omogoča integracijo in kombinacijo grafike in besedila in je naredila revolucijo v proizvodnji knjig. Danes obstojajo majhna družinska podjetja, ki izdajajo knjige s pomočjo tega orodja. Zaradi dobrih povezav v razvitem svetu se
V	mm-ivei ' tU & Tvfo&ti <3xtpukr $0ttwv»#fxm .M' J Coreraion, «11 151
MUiiS ftifiSfffef ti	
M ■	
knjiga pripravi na enem mestu, tiska pa tam kjer je ta usluga najcenejša (recimo iz ZDA se preko satelita računalniško pripravljena knjiga prenese v Korejo). Najbolj znani programski paketi te vrste so: Aldus PageMaker, Ready-Set-Go in Ventura.
Nagradno vprašanje
Prejšnji teden smo vam postavili nagradno vprašanje, ki pa ga niste štrli. Zato ga tokrat ponavljamo. Ne pričakujemo čisto natančnega odgovora, ampak nas bolj kot to zanima pot, po kateri ste se lotili rešitve problema. Če želite uporabljati računalnik se morate naučiti sistemske analize. Lep primer, kako se analizira problem, je naloga, ki jo je znani italijanski fizik dobitnik Nobelove nagrade Enrico Fermi postavil svojim novim sodelavcem. Rekel jim je, da naj ocenijo, koliko je uglaševalcev klavirjev v Chicagu. Vaša naloga paje, da ocenite, koliko uglaševalcev klavirjev je v Sloveniji in opišete, kako ste prišli do vaše rešitve. NAGRADA: Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel paket računalniških disket.
Odgovore pošljite na uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje do 15. 3.1993.
Rešitev vprašanja Iz predprejšnje številke: Lokvanji napolnijo polovico bazena v 29. dneh.
i Pogovor s predsednikom državnega zbora mag.Hermanom Rigelnikom
| Delavski glas med poslanci
j Mag.Herman Rigelnik, pred-: sednik državnega zbora sloven-; skega parlamenta in poslanec
■	velenjske volilne enote želi tesno | sodelovati s svojo volilno bazo. ; Zato je odprl, v prostorih velenjske
■	občinske skupščine, svojo poslan-
■	sko pisarno. Otvoritev smo izko-I ristili za kratek pogovor z njim.
: NČ: Ko ste prevzeli dolžnost ; predsednika državnega zbora ste
■	takoj ukrepali pri nekaterih drobnih | stvareh, ki naj bi naredile več reda v I poslanskih klopeh in so bile medi-; jsko dokaj dobro sprejete. Toda se-
■	daj se začenjajo zahtevnejši j problemi. Recimo reorganizacija ! parlamenta. Kaj si pravzaprav la-; hko predstavljamo pod tema bese-; dama?
■	Mag. Herman Rigelnik: ! "Državni zbor je na nek način ; naslednik bivše trodomne j skupščine. Je edini zakonoda-
■	jalec, torej kreator politike in v I tem smislu je sebi postavil ; določen program dela za leto
■	1993. Sedaj so oblikovana že vsa • delovna telesa in tako postaja re-! alna ambicija državnega zbora ; oblikovati družbeno politiko za j državo kot celoto in tudi za j posamezna vitalna področja, ki ! so posebej pomembna za njen ; razvoj. Delo je organizirano
■	tako, da pripravijo delovna j telesa, tam kjer naj bi se srečali 1 stroka, poslanci in vlada, že tako ; pretehtane strokovne odločitve, ; da bo lahko tekla na sejah | državnega zbora predvsem ! politična razprava. Druga stvar, ; ki je v tem trenutku izjemno ; pomembna je to, da je jasno
>	navedeno, kdaj poslanec ! opravlja kakšno delo. To ; pomeni, da od 1. do 10. zasedajo ; delovna telesa, od 10. do 20. je j poslanec na terenu, od 20. do 30. ! v mesecu pa so seje državnega ; zbora. Poleg tega je narejen pro-| gram dela za leto 1993. Glavne j naloge državnega zbora so v tem ! trenutku predvsem urejanje ; vprašanj lokalne samouprave, j državne uprave, sprejem zakona
>	o referendumu in velik projekt I usklajevanja zakonov z ustavo."
NČ: Po dokaj dolgem uskla-| jevanjusmodobilinovovlado.Se ob sedanji opoziciji ne bo dogajalo, da bo državni zbor le še privesek, na katerem se bo za javnost potrjevalo tisto, kar bo že prej dogovorjeno?
Mag. Herman Rigelnik:"Pri nas delimo oblast na tri dele. Na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Zakonodajna oblast je parlament in parlament bo naredil tisto, kar sem v uvodu že povedal,
torej oblikoval politiko za vsa pomembna družbena področja in vlada jo bo izvajala. Tu so torej pristojnosti jasne. Državni zbor je nosilec, kreator politike, vlada izvajalec. Torej v nobenem primeru ne more biti državni zbor privesek vlade."
NČ: Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je bil sprejet v začetku decembra. Še vedno pa ni ustreznih podzakonskih aktov. Kdaj jih lahko pričakujemo v poslanskih klopeh in kje menite, da tičijo največje zanke, ki bi lahko škodovale uresničevanju tega zakona ?
Mag. Herman Rigelnik: "Vlada
nekaterih področjih, premalo dorečen "pripeljali" do tega, daje bil sprejet. Vseeno pa mislim, da se ga bo dalo dopolniti in ' da večjih težav ne bo. Treba paje biti realen. Proces lastninjenja ne bo sklenjen v enem letu, tekel bo več let.
NČ: Katerim področjem bo, poleg omenjenega, državni zbor v naslednjem obdobju namenil največ pozornosti ?
Mag.Herman Rigelnik: "Največ pozornosti bo državni zbor gotovo namenil, že v kratkem, proračunu. To se pravi, na nek način, ekonomski politiki za leto 1993. Potem so tu še socialna politika, lokalna samouprava in državna uprava. Posebej pomembne bodo aktivnosti s področja priprave zakona o referendumu in vse tisto, kar bo nujno potrebno, da bi država optimalno funkcionirala v tem srednjeročnem obdobju."
NČ: Veliko dilem povzroča zamrznitev plač. Kako vi, kot nekdanji gospodarstvenik, gledate na to, pri nas že večkrat dokaj neuspešno uporabljeno metodo?
Mag. Herman Rigelnik: "Resnično izkušnje iz preteklosti kažejo, da pravzaprav nobena zamrznitev ni prinesla pričakovanih rezultatov, predvsem
Poslanska pisarna MAG & Herman Rigelnik
Občanke in občane obveščamo, da je odprta poslanska pisarna mag. Hermana Rigelnika v Velenju. Poslanska pisarna je v tretjem nadstropju Skupščine občine Velenje, soba lOa, tel: 856-151 (int. 252).
Kontaktna oseba je Judita Zager, s katero se je možno pogovoriti in dostaviti predloge in vprašanja. Predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik bo najmanj enkrat mesečno neposredno prisoten v poslanski pisarni.
pospešeno pripravlja ta projekt Manjka resnično še vrsto zakonskih in podzakonskih aktov. Ti bodo prihajali v parlament suk-cesivno, to se pravi do konca meseca maja. Prepričan sem, da bo v mesecu juniju vsa potrebna zakonodaja, ki zadeva privatizacijo sprejeta.
Zagate v tem trenutku? Mislim, da se kažejo tam, kjer seje preveč popuščalo, saj smo zakon, na
zaradi tega, ker smo bili vedno tako inovativni, da smo našli takšne in drugačne poti, da smo zakon obšli. Meni bi bilo sigurno najljubše, če bi se lahko delodajalci in delojemalci, v tem primeru gospodarska zbornica in sindikat, dogovorili za konsenz, za socialni pakt, ki bi ga potem izvajali brez sankcij, kijih tako ali drugače predpisuje vlada. Vlada pa, glede na to, daje
poraba v tem trenutku nenormalno velika, po mojem mnenju ni imela drugega možnega in-strumentarija kot to, da je ta zakon predlagala. Menim, da za razliko od nekaterih drugih, ta zakon ni naperjen proti delavcem, ampak da bo ta zakon dodatno zavaroval delovna mesta delavcem. Na nek način pomeni tudi varčevanje na drugih področjih in omogoča odpiranje novih delovnih mest. Sigurno pa je samo ta zakonodaja za razcvet slovenske ek-; onomije premalo."
NČ: Obljubljate, da boste v j državnem zboru zaščitili tudi lo- I kalne interese. Kako?
Mag.Herman Rigelnik:"Ta j dilema - državna uprava, j lokalna samouprava, je stalno I prisotna. Včasih se zdi zgolj ; navidezna, a ima globoko vse- j bino. Država si na nek način želi j centralizacijo. Sam pa menim, da če ne bo korektno izpeljana ; decentralizacija in ne bodo do- j bile občine svoje vloge tam, kjer j jim gre, potem se bo država hitro I znašla v velikih stiskah, saj pod-; jetniški duh, če pogojno lahko j uporabim ta izraz, ne bo zaživel j tako, kot to pričakujemo. Zato '. dajem lokalni samoupravi,; seveda v okviru njene dogovor- ; jene pristojnosti, velik pomen.'' '
NČ: Takšni pogovori kot ste ga imeli ob odprtju poslanske pi-: sarne v Velenju, so dobra oblika ■ sodelovanja z volilci, ki so vas ■ izbrali. Boste iskali še kakšne I druge oblike povezave?	:
Mag.Herman Rigelnik:"Danes ; je bil pogovor bolj formalen. Na ■ nek način smo poskušali I povedati, kaj si pravzaprav pod : poslansko pisarno pred-; stavljamo. Moram reči, da mi je | prijetno pri srcu, da so me tudi ■ ljudje iz velenjske občine izvolili: za svojega poslanca in mislim, da ■ bom tako ali drugače njihove | ambicije in želje znal zagovar-1 jati. Brez kontakta z njimi,: poznavanja problemov, ki jih ■ pestijo, pa bi svoje delo težko j opravil. Želim si kar najbolj ne-1 posreden kontakt z vsemi : občani, ki to želijo preko delavke : v tej poslanski pisarni. Skušal J bom odgovarjati na vsa pisma in | pobude in se seveda srečevati s : kar največjim številom občanov ; iz tega okolja."	j
Mira Zakošek •
Zavod za zaposlovanje ustanavlja klub novih podjetnikov

!88a888S88S8888888»a88S888i
f88888888888888aa888aa88&
Najtežje je začeti
Velenjska enota Republiškega zavoda za zaposlovanje veliko pozornost namenja aktivni politika zaposlovanja, o čemer smo že pisali. Osnovni namen te politike je pospešiti zaposlovanje. Eden od vrste programov znotraj aktivne politike zaposlovanja je svetovanje za samozaposlitev, kjer pripravljajo, poučujejo, usposabljajo, sami ali skupaj z zunanjimi svetovalci, tiste brezposelne, ki imajo željo, interes in znanje ali pa si tega želijo pridobiti, da bi se lahko samozaposlili in si na ta način služili kruh.
Zadnji dve leti delajo na tem programu intenzivneje. S po-
močjo velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje se je samozaposlilo okoli štiristo ljudi. V stikih z njimi ugotavljajo, da so prvi stiki težavni, da naletijo na različne probleme, da okolje še vedno ni idealno, in da se v svojih začetkih počutijo nekako osamljene.
"Zato smo začeli razmišljati o tem, da bi bilo dobro, če bi se naši podjetniki, začetniki, med seboj povezali in si tako tudi pomagali. Naš moto je: začeti je težko, združeni bomo uspešnejši. Tak klub, v katerega bi se združevali, novi podjetniki, bi k temu pripomogel," ugotavlja Joža Jamar -Seme, vodja zaposlovanja, šti-
pendiranja in poklicnega usmerjanja na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki se med drugim ukvarja tudi z aktivno politiko zaposlovanja.
Novi podjetniki se bodo v klubu srečevali, si medsebojno pomagali, izmenjeval izkušnje na področju trženja, ponudbe, povpraševanja. Klub jim bo pomagal, da bodo lahko prišli do osnovnih informacij o vsem, kar jih zanima in kar jim bo v pomoč pri delu.
Zavod za zaposlovanje je pobudnik ustanovitve kluba mladih podjetnikov, ki bo v njem tudi vsebinsko prisoten. "Ni toliko pomembna ustanovitev takšnega kluba, kot je pomem-
bna njegova vsebina, da bo lahko aktivno deloval. Pripravljeni smo na sodelovanje, ker pričakujemo, da je vsak začetek težak, da bodo težave na začetku tudi tukaj in pri tem bomo pomagali."
Ta čas potekajo temeljite priprave na ustanovitev kluba novih podjetnikov, ki bo 19. marca, ob 19. uri v restavraciji Bellevue v Slovenj Gradcu. Odločili so se za Slovenj Gradec, ker je središče področja, ki ga Republiški zavod za zaposlovanje, enota Velenje, pokriva. V klub bodo vključeni podjetniki šestih občin, poleg Velenja tudi iz Mozirja, Slovenj Gradca, Dravograda, Radelj in Raven na Koroškem.
■ Milena Krstič -Planine
01	) VSE	■	VSOl	D	-H- tf.tff *4>,y~J,
Slovenj Gradec
Kmalu "večji"
Slovenj Gradec - Mesto Slovenj Gradec bo kmalu "večje". Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen naselij in ulic pri tukajšnji občinski skupščini jc na pobudo izvršnega sveta in slovenjegraške krajevne skupnosti pripravila predlog odloka o tem. da se bodo deli nasclj Gmajna, Stari trg in Šmartno priključili k naselju Slovenj Gradcc.
Spremembe utemeljujejo z dejstvom. da sc jc mesto Slovenj Gradcc v zadnjih letih razširilo na vse strani, predvsem pa ob vseh cestah vpadnicah. Nove stanovanjske soseske so v vseh pogledih povezane s starim mestnim jedrom, zato jc nelogično, da jih od tc celote ločijo stare administrativne meje. Pravno formalno in statistično sc naselje
mesta Slovenj Gradec šc vedno vodi v okviru mej katastrske občine, kijih je leta 1825 v svojem zemljiškem katastru zarisal Franc Jožef. V Slovenj Gradcu namreč menijo, da bi jim nestvarnost podatkov o velikosti mesta in številu njegovih prebivalcev kdaj v bližnji prihodnosti lahko tudi škodila, saj sc moč in velikost krajev običajno meri tudi po številu stanovalcev. Hkrati na slovenjegraški občini tudi predlagajo imenovanje novih ulic oziroma uličnih območij Ozare. Pod gradom, Stari tFg, Ob Suhodolnici, Sokličeva ulica. Pod graščino. Šmarska cesta. Pod bregom. Preseka in Lepa pot.
■ A.B.
Luče ob Savinji
Nov zbor krajanov
Po nenadejanem razpletu in zapletu na zboru krajanov v Lučah ob Savinji prejšnjo nedeljo so se v četrtek na seji zbrali člani sveta te krajevne skupnosti in predstavniki Podvolovljeka. Točka je bila pravzaprav samo ena -kako zagotoviti redno delo v krajevni skupnosti in preprečiti "brezvladje". Na prekinjenem zboru krajanov namreč niso uspeli razpravljati o ostavki predsednika in članov sveta, dela paje veliko. Med drugim sc zelo mudi oblikovanju programa za krajevni samoprispevek, če želijo referendum zanj razpisati za 16.maj, kot ostale krajevne skupnosti. Na tem sestanku je začasno vlogo uradnega predstavnika krajevne skupnosti prevzel Jurij Funtek, ki bo tudi kandidat za novega predsednika sveta; z ostalimi možnimi kandidati se v teh dneh še pogovarjajo. Dejstvo namreč je, da sedanji predsednik San-
di Lojen ostavke nc bo umaknil, ker mu opravljanje te zahtevne naloge v resnici onemogoča zdravstveno stanje. Na tem sestanku so se s predstavniki Podvolovljeka tudi skušali dogovoriti, da prekinejo z zaostrovanjem in samostojnimi akcijami, da poslej krajevna skupnost vendarle nastopa enotno, saj je razreševanje perečih problemov, tudi ceste v Podvolovljek, zagotovo v interesu vseh. Svet seje na seji sestal še enkrat v nedeljo inčlani so se dogovorili, da bodo nov zbor krajanov sklicali za prihodnjo nedeljo, 21.marca. To bo v bistvu nadaljevanje prejšnjo nedeljo prekinjenega zbora, obenem pa naj bi na tem zboru izvolili še novega predsednika sveta krajevne skupnosti, katerega prva naloga bo zagotoviti normalno delo sveta in njegovih organov.
■JP
Jože Grah dobitnik letošnje nagrade
Dvajset zelo uspešnih let
Slovenjegraška tovarna za predelavo vlaken in umetnih snovi Naue-NTU je bila nedavno stara dvajset let. Od njene ustanovitve v začetku leta 1973 - prej je to bil le obrat Tovarne usnja, jo vodi direktor Jože Grah, dobitnik letošnjega najvišjega državnega priznanja za gospodarstvo, to je nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke. Tovarna je pod njegovim vodstvom iz obrata z nekaj deset zaposlenimi prerasla v zelo uspešno, izvozno usmerjeno podjetje, ki ne pozna izgub in navzlic recesij povečuje proizvodnjo, osvaja nove trge, investira in celo na novo zaposljuje.
Gospod Grah, kako vam to uspeva? Vi gotovo imate recept za tako uspešno poslovanje?
"Uspeva nam zato, ker natančno vemo. kaj hočemo. Mi smo se za sodelovanje z razvito Evropo odločili že leta 1972. V tem času smo sc veliko naučili, predvsem pa vsi delavci v naši tovarni vedo, da brez kakovosti, brez dobave na točno določene roke, brez visoke produktivnosti, brez discipline pri delu in velikokrat tudi odpovedovanja, ni moč dosegati dobrih poslovnih rezultatov. Pri nas so to standardi, ki so vkoreninjeni v ljudi. To je recept. Moram pa priznati, da smo imeli tudi srečo, da smo pri navezovanju s tujino naleteli, na dobrega partnerja, to je na firmo Naue iz Espelkama. On nam je pomagal odpreti vrata vseh pomembnih evropskih avtomobilskih tovarn, nam omogočil razvoj. Danes delamo sedeže, zglavnike in drugo notranjo opremo za avtomobile General Motors, BMW, Volkswagen, Fiat, Daimler-Benz itd."
Od lani je večinski lastnik vaše firme ameriški koncem Johnson Controls. Kako so Američani prišli v Slovenj Gradec?
"Naš nemški partner Naue je svoj avtomobilski program prodal temu
Prihodnji teden ne more priti do krize. Moj urnik je že natrpan.
Henry Kissinger
JO	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
Spoštovani!
Če boste devize kupili oziroma jih že imate, je ptav gotovo najbolje, da jih shranite v banki, kjer bodo na varnem, pa še z obrestmi jih boste obogatili.
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. vam za vaše devizne prihranke nudi različne oblike DEVIZNEGA VARČEVANJA.
Devizni tekoči račun
Devizni račun omogoča poslovanje z vsemi vrstami konvertibilnih valut. Namenjen je za uporabo različnih brezgotovinskih načinov plačevanja v tujini, kot so potniški čeki, evročeki, nakazila, plačila obveznosti za uporabo plačilnih kartic na tujem in podbbno, ter za gotovinsko poslovanje oziroma za dvig gotovine.
Devizna varčevalna knjižica
Devizna varčevalna knjižica je namenjena deviznemu varčevanju v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Minimalno stanje na knjižici je 200 DEM oziroma protivrednost v eni od naštetih valut, sredstva na njej pa se lahko uporabijo le za gotovinska izplačila. Sredstva na varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu.
Devizni depozit
Devizni depozit je priložnost za vse, ki razpolagate z večjim zneskom vtuji valuti, da si v kratkem času z ugodnimi obrestmi povečate svoje premoženje. Banka nudi možnost vezave deviznih sredstev v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Devizni depozit se lahko sklene za dobo 1,3 ali 6 mesecev. Najnižji znesek vezave je 500 DEM oziroma protivrednost v drugi od naštetih valut, obrestne mere pa so visoke in nespremenljive.
Posebno ugodno ponudbo banke predstavljajo devizni depoziti nad 1 leto, ki se sklepajo v enakih valutah kot kratkoročni depoziti, njihova privlačnost pa so visoke obrestne mere, ki se povečujejo glede na znesek depozita. Najmanjši znesek vezave nad 1 leto je 2.000 DEM oziroma protivrednost v drugi valuti.
Vabimo vas, da se o podrobnostih deviznega varčevanja pogovorite v vaši enoti banke in izberete tisto obliko varčevanja, ki ustreza
vašim potrebam in željam.
ameriškemu koncernu. Mi smo tako ena od njegovih hčera, Američani pa imajo v naši tovarni zdaj 61-odstotni delež. Johnson Controls je koncem svetovnih razsežnosti, izdelujejo pa notranjo avtomobilsko opremo in akumolatorje. Lani so irrteli kar šest milijard dolarjev realizacije. Našo tovarno so prečesali po dolgem in po čez, tudi finančno. Ko so ugotovili, da dvajset let nismo imeli izgube in daje bila profitna stopnja tujega kapitala v naši tovarni vedno med 15 in 25 odstotki, so bili navdušeni. Takoj so se odločili
za nove investicije. Njihova prva naložba je vredna petnajst milijonov mark, namenjena paje povečanju in racionalizaciji proizvodnje gumirane žime in penastih mas, uvajamo pa tudi nov program, imenovan Insitu. Gre za direktno podjetje zglavnikov za vozila General Motors, zanj postajamo ekskluzivni dobavitelji. Američani pa svoj delež v naši tovarni radi še povečali, očitno dobro delamo in se jim naložbe pri nas izplačajo."
Za tako dobre poslovne rezultate, ki so tudi na Koroškem že prava redkost, imate veliko zaslug prav vi. Kako gledate na svojo dvajset let dolgo direktorsko pot?
"Priznanje Gospodarske zbornice sem seveda zelo vesel, a reči moram, da uspeha ne bi bilo, če ne bi imel tako dobrih sodelavcev.
Imel sem srečno roko pri njihovi izbiri. Tudi velika večina delavcev v tovarni je zrasla v razmerah, ko smo se prebijali na zahtevni zahodni trg. Velikokrat sem moral biti trden, nepopustljiv, tudi siten, a izplačalo seje. Druge poti ni bilo, če
smo hoteli uspeti. Po dvajsetih letih vodenja tovarne sem morda včasih preveč vzkipljiv, a energije mi ne manjka. Rezultati potrjujejo, da smo se v preteklosti prav odločili. Do leta 1990 smo bili del Tovarne usnja, potem pa smo se od nje odcepili. Če primerjam dosežke izpred dvajsetih let, ko smo izvozili za okrog dva milijona mark izdelkov, z današnjimi, ko bomo letos na konvertibilni trg prodali že za sto milijonov mark notranje avtomobilske opreme, sem na prehojeno pot zelo ponosen. Tudi na kolektiv. "
Bi tuje naložbe lahko rešile slovensko gospodarstvo?
"Potrebujemo jih, saj sami ne zmoremo kapitala za nov cikel naložb. Tuji kapital, če gre za korektne dogovore, za takšne, kot smo jih bili deležni mi, ne prinaša le dela, temveč tudi razvoj, nove trge. Jaz sem tujega kapitala v Sloveniji ne branim, trdim pa, da slovenskega gospodarstva le ne bi smdli v celoti razprodati.
Meja tujih naložb bi se morala ustavljati pri okrog šestdesetih odstotkih. Seveda pa bomo še prej morali dokončati lastninjenje, brez tega tujcev ne bo k nam. Pa tudi vlada bo morala jasneje definirati svojo gospodarsko politiko. "
■ A. B.
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA SOLSKO LETO 1993/94 RUDNIK LIGNITA VELENJE
Naziv poklica	Stop.zaht.	Štev.štip.
dipl. inž. rudarstva	VII	3
rudarski tehnik	v	25
rudar	IV	60
dipl. inž. strojništva	VII	1
strojni mehanik - rudarski mehanik		
jamski	IV	8
zunanji	IV	2
elektrikar energetik - rudarski elektrikar		
jamski	IV	5
zunanji	IV	2
usnjarsko galanterijski tehnik	V	1
lesar - tapetnik	IV	2
GOST d.o.o VELENJE		
natakar	IV	2
gostinski tehnik (kuharski)	V	1
PLP d.O.O. VELENJE Proizvodnja lesnih polproizvodov		
lesar širokega profila	IV	2
PRIJAVLJANJE
Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 1993 na naslov: RUDNIK LIGNITA VELENJE, Partizanska 78, 63320 Velenje.
K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DZS-8,40, SPN-1 (Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) morate predložiti:
-	kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev
-	fotokopijo zadnjega polletnega spričevala oz. potrdilo o uspehu v 1. trimesečju
-	potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekven-tacijsko potrdilo za tekoče leto
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinska uprava za družbene prihodke)
-	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti, iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov; če so starši upokojeni, priložite odrezek od pokojnine za december 1992). Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali.
IZBIRA KANDIDATOV
Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine.
Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami.
Kandidati za te štipendije - za poklice rudarskega, elektrotehniškega in strojnega programa IV. in V. stopnje zahtevnosti, bodo pred sprejemom v šolo opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami.
0 rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1993. VIŠINA ŠTIPENDIJE
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v pravilniku o izobraževanju. Štipendisti rudarskega programa, poklic rudar IV. stopnje zahtevnosti, bodo, če bodo bivali doma, poleg osnovne štipendije, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozijo, prejemali poseben dodatek v višini še ene štipendije. Če pa bodo bivali v Dijaškem domu, bodo poleg plačane oskrbnine in plačanih učbenikov prejemali še štipendijo glede na učni uspeh.
SREČNO!
RDEČI PAJEK
Občni zbor žalskih razlaščencev
Država ni poštena
V soboto, 6. marca, so se na občnem zboru v Žalcu zbrali člani Združenja razlaščencev iz Savinjske doline. Razpravljali so o dosedanjem delu združenja, o težavah pri izvajanju zakona o denacionaiizaicji in na koncu izvolili nov izvršilni odbor. Določili so njegove najpomembnejše zadolžitve v prihodnje.
O preteklem delu združenja in drugim to, daje nepošteno od
izvršilnega odbora je govoril njegov dosedanji predsednik Franc Rojnik iz Gršovelj.
Kritično je ocenil predvsem število članov, ki seje po dveh letih delovanja precej zmanjšalo, kar vpliva na pogajalsko moč združenja. Velik uspeh so sicer dosegli s sprejetjem zakona o denacionalizaciji, mnogo hudih besed pa je bilo izrečenih na račun njegovega izvajanja. Med
države, da se hvali s sprejetim zakonom, nič pa noče videti, kako počasi in s kakšnimi težavami se izvaja.
V Savinjski dolini je bilo po vojni razlaščenih od 400 do 500 družin. Večino teh primerov predstavljajo arondacije, s katerimi pa imajo razlaščenci pri vračanju največ težav. Zakon je po njihovem mnenju jasen, vendar zavezanci za denacionalizaci-
jo nočejo razumeti, da so bile lete prisilne. Kljub sklepom občinskega upravnega organa Hmezad Kmetijstvo staro-novim lastnikom zemlje noče vrniti. Na zboru je bilo zato rečeno, da si bodo lastniki zemljo nasilno vzeli nazaj, tako kot se je to nekoč zgodilo njim. Ker se pri arondacijah pojavlja toliko težav, so na zboru sklenili, da bodo najeli odvetnika, ki bo to vprašanje sprožil na ustavnem sodišču za
vse stranke skupaj.
Na koncu so opozorili še na eno past, ki jih lahko čaka pri vračanju premoženja. Zavezanci za denacionalizacijo so namreč ponekod kljub moratoriju še lani vzeli hipotekami kredit na lastnino, ki se zdaj vrača.
■ K. Rozman
Viki Cilenšek, predsednik sveta KS Šempeter v Savinjski dolini:
Kolektor, vodovod, telovadnica...
"Težko je govoriti, kaj vse bomo v naši krajevni skupnosti letos naredili. Vse se vrti okoli denarja. Mislim pa, da
bomo nadaljevali dela pri glavnem kanalizacijskem kolektorju Šempeter-Gru-šovlje in na cesti Golavček-bivše podjetje Savinja Lik, po kateri poteka trasa projektnega kolektorja. V zaselku Zalog ima okoli devetdeset odstotkov gospodinjstev svoje vodovode, nekateri še kap-nice. Tu bi radi napeljali vodovod.
Cesta Vrbje - Šempeter, ki je bila asfaltirana pred več kot dvajsetimi leti, je potrebna obnove, želimo pa si tudi večjo telovadnico, kar smo imeli v programu že lani."
Tekst in foto: -er
Žalec
Gomilsko
Sporna
mrliška vežica
V zvezi s črnimi gradnjami v žalski občini najpogosteje omenjajo še nedograjeno mrliško vežico na Gomilskem, kar je zelo razburilo tamkajšnje krajane.
Že od leta 1989 namreč plačujejo samoprispevek v ta namen. V začetku leta 1990 so pridobili zemljišče in vložili vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zavod za planiranje občine Žalec jim je v aprilu tega leta izdal lokacijsko dokumentacijo. februarja 1991 pa jim je Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora izdal lokacijsko odločbo. Zoper njo se je na Republiški sekretariat za varstvo okolja pritožil krajan, ki stanuje v neposredni bližini pokopališča, češ da bo s svojo obrtno dejavnostjo motil čustva svojcev umrlih. Vežica je približno 30 metrov oddaljena od njegove hiše.
Republiški sekretariat je odločbo res vrnil v postopek pr-vostopenjeskemu organu, vendar zaradi posega v prvo kategorijo kmetijskega zemljišča. Po mnenju Republiškega sekretariata za kmetijstvo pa ni ovir za gradnjo mrliške vežice na tem prostoru. Kljub temu lokacija za mrliško vežico ni zajeta v občinskem prostorskem planu. S ponovnim
S» iS S® « SK
Preložitev plačila
Pisali smo že o položnicah, ki so jih prejeli občani za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Takšne račune v enkratnem znesku za lansko leto so dobila seveda tudi podjetja. Sip Šempeter na primer nekaj čez 4 milijone tolarjev, Hmezad Duri in Gradnja Latkova vas več kot milijon tolarjev. Vsa podjetja so morala plačati svoj dolg do konca
februarja, glede na astronomske zneske pa je več kot razumljivo, da nekatera podjetja tega niso zmogla. Zato seje izvršni svet odločil, da jim omogoči brezobrestno odplačevanje na tri obroke, prvi obrok jc zapadel 5. marca. Sicer pa uprava za javne prihodke že pripravlja akontacijo nadomestila za prve tri letošnje mescce.
■ rox
Rekli so
Vladimir Cocej, župnik iz Petrovč:
"Med Jožcfovim sejmom, 19. marca, v Petrovčah, bo dekanijska Karitas iz Petrove pri ccrkvi organizirala mini sejem. Ideja takšnega mini župnijskega sejma je pri nas nova, v drugih državah pa jc to žc ustaljena oblika zbiranja pomoči za potrebe Karitasa. Tako je tudi na primer v Nemčiji, kjer ljudje darujejo Karitasu različne stvari, od obleke do rabljenih aparatov in opreme, ki jih sami ne potrebujejo več. Izkušnje namreč kažejo, da ljudje lažje darujejo kakšno stvar kot pa denar. Vse te stvari sc na mini sejmu prodajo po simboličnih cenah, denar od prodaje pa Karitas iz Nemčije pošilja v dežele, kjer pomoč potrebujejo, med drugim tudi v Slovenijo. Tudi Karitas Petrovče želi na ta način dobiti vsaj nekaj denarja za hrano in pralni prašek, ki nam ju zaradi velikega števila prosilcev stalno primanjku-
je. Verjetno se bodo pojavili ugovori: "Saj so dobili zastonj, zdaj pa prodajajo". Toda treba je razumeti, da za nabavo hrane za pomoč beguncem in drugim ogroženim Karitas potrebuje predvsem denar. In ker ga s prostovoljnimi prispevki ne zberemo dovolj, je potrebno ubrati tudi takšno pot."
sklepom Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora je bila lokacijska odločba odpravljena, krajevna skupnost Gomilsko se je zoper sklep priožila.
Krajani plačujejo samoprispevek že skoraj štiri leta, pri tem pa jih seveda zanima, kam gre njihov denar. Zaradi teh pritiskov je krajevna skupnost začela z gradnjo vežice brez ustrezne dokumentacije. Kljub obljubljanju pomoči s strani nekaterih občinskih mož, so bila vsa pogajanja doslej neuspešna, po mnenju občinskega sekretariata za varstvo okolja lokacijskega dovoljenja ne bo mogoče izdati. A vendar ostaja vprašanje, ali je rušenje res najprimernejša rešitev. Res je namreč, da mrliške vežice navadno stojijo ob pokopališču.
Zakaj je pokopališče na najboljši kmetijski zemlji, pa se zaenkrat nihče od odgovornih ne sprašuje. Kot vse kaže, bo najprimernejša rešitev sprememba občinskega prostorsega plana.
■ rox
Ljubezni naše hmeljarske neustavljive
Kaj bo prineslo vroče hmeljarsko leto 1993 zdaj še ne moremo reči. Daje politika drobljenja kmetijskih družbenih podjetij že naredila prve zelo škodljive korake (s temu primernimi učinki.) o tem ni več nobenega dvoma.
Nekateri veliki pridelovalci hmelja so dovolj močni oziroma se s svojo proizvodnjo čutijo dovolj pomembne, da si upajo samostojno nastopiti na izredno občutljivem hmeljnem svetovnem tržišču. Zrazbitjo zadrug, iz ene jih je nastalo kar devet, seje pojavil še en dodaten problem. Zadruge, ki nimajo dovolj denarja za preživetje delavcev, ki so tam zaposleni, toda čutijo se dovolj močne, da zastopajo avtohtone interese proizvajalcev na neusmiljenem trgu, so že pričele z mešanjem dreka, kar se bo dolgoročno pokazalo na znižanju cene hmelja na slovenskem in drugih tržnicah. Namreč, dokler trguje le eden, to je export - import, je cena stvar seveda ustreznega trgovskega barantanja. Ko začnejo hoditi h kupcu novi in novi prodajalci je vsaka nadaljna ponudba manjša. Tojc seveda logično.
Tako so nekatere zadruge žc uspele znižati nakupno ceno (za letošnji letnik) hmelja. Kmetje in Hmeljarska družba, d.o.o. pa se veliko bolj bojijo pacarskih d..o.o., ki bodo hmelj ponujale na svetovnem tržišču. Od tu torej žc kar nekaj nesoglasij med proizvajalci in prodajalci, kar sc bo nedvomno rczultiralo tudi na panogi. Daje mera polna jc pri nas večina proizvajalcev hmelja, ki imajo manj kot 2 ha hmelja, velikih jc le nekaj. Ker so stroški proizvodnje hmelja pač večji za malega proizvajalca, jc neminovno. da bo žc sam s svojo neusmiljeno divcrgcnco ponudbe in povpraševanja dolgoročno gledano uničil majhnega kmeta. Takšno amatersko ravnanje bo ta proces le še pospešilo in prehod naredilo šc bolj boleč. Seveda največjo korist pri tem bosta imela veliki kmet in upajmo potrošnik, ki sc bo na ta način dokopal ccncjšc hrane.
■ Tea Rinček
Novice, ki odkrivajo tančice
•	V osnutku proračuna za leto 1993 jc tudi postavka za investicije v upravnih organih. 1/. naših zanesljivih virov smo izvedeli, da so ta velika sredstva namenjena za rekonstrukcijo sodišča. Ker jc stavba žc resnično potrebna inpula sc čudimo, zakaj to ni jasno povedano.
•	Izjava tedna: Predstavnik Slovenske ljudske stranke jc naofi-ciclncm razgovoru s predstavniki družbenega kmetijstva izjavil: "SLS jc krepko zamočila, ko jc dopustila razpad zadružnega sistema, Tukaj smo krepko pljunili v svojo skledo."
•	Znani slovenski gostinec Zvonko Štorman in njegova prav tako znana in še bolj pridna žena Milica načrtujeta odprtje novega lokala v Šempetru v Savinjski dolini. Odprl naj bi se prvi pravi slovenski stake house. Konkurenca je dobesedno preplašena. Svetujemo jim naj si nc belijo glave, kajti lahko so prepričani, da znani gostinski par nc bo ukradel nobenega gosta.
•	Še ena politična za eno cesto. Na drugo delovno mesto odhaja v maju Danica Jezovšek-Korcnt. Na spraznjeno delovno mesto podpredsednice IS snubijo strankarske kadre. Vprašajmo raje kdo nam lahko koristi, če je že skoraj bog obupal nad Savinjsko dolino.
Premierna uprizoritev Antigone
Kot brezčasna in brezprostorska pravljica
Točno štirinajst dni je, odkar so v žalškem Kulturnem domu mladi gledališčniki gledališča Žarek premierno uprizorili So-foklesovo Antigono. To zahtevno tragedijo je izbral, si jo po svoje zamislil in postavil na oder, mlad režiser Aleksander Borštner, sicer študent ekonomije. Tudi ostali sodelujoči v predstavi so mladi, večinoma še dijaki različnih celjskih srednjih šol, nekaj jih je tudi študentov.
Režiser si je zgodbo o Antigoni zamislil kot "brezčasno in brezprostorsko pravljico". Po svoji zamisli je iz igre izpustil zbor in ga nadomestil s plesalkami, ki so skozi igro z gibi nazorno uprizarjale dogajanje, hkrati
pa je bila s tem ohranjena osnovna funkcija zbora. Pri tragediji brez velikega števila igralcev ali akterjev na odru pač ne gre. Režiserje "zadel" kljub tej dokaj izvirni zamenjavi, hkrati pa je uspel zabrisati antično mitologijo, ki je tako le izvor zgodbe. Med igralci je prav gotovo izstopal Miha Alujevič v vlogi Kre-ona. z igroje preprosto navdušil. Svoje pa so naredili tudi dober uvodni in končni song, svetlobni efekti in enostavna, a zanimiva kostumografija. S predstavo bodo verjetno odšli na gostovanje še v kakšen slovenski kraj, najprej že to nedeljo ob 18.00 v Dom Svobode Polzela.
■ bš
Žgečkljiva
KUKf«****	^M	A	m
Fotografija
Dr. Bogomir Kovač, zunaj! svetovales slovenske vlade: Pomirite se Slovenke In Slovenci, to kar se sedaj dogaja z vami nI še nič hudega, pravo trpljenje In hudo šele pride. Voda je šele do prsi, zaenkrat nam še ne teče v grlot"
GIMNAZIJA
E L E N J E

Tudi drugič v Velenju
(i«KI813!XlIiitI
Začetek aprila bo v znamenju Gimnazijade
Ideja se je rodila v Velenju, med dijaki, zbranimi v Kulturno umetniškem društvu (KUDIC) in tudi prva Gimnazijada, Kulturniško srečanje gimnazij Slovenije, je bila v Velenju. Ko so se gimnazijci lani konec aprila polni vtisov poslavljali, so se vsi strinjali, da je treba Gimanzijado ohraniti, prireditev pa izvesti vsako leto v drugem kraju. Ob tem so se že kar na začetku odločili, da bodo Gimnazijade sproščene, neobvezujoče, da bodo mladi na njih pokazali svojo ustvarjalnost in z njo bogatili tudi druge.
V začetku šolskega leta so zato poslali razpis za organizacijo letošnje druge Gimnazijade na vse slovenske gimnazije. Nekatera slovenska mesta nimajo prostor-
skih pogojev za izvedbo, zato so takoj odpadla, verjetno pa je kakšno pismo z razpisom za organizacijo odromalo tudi v koš ali pa ni prišlo v prave roke.
Čeprav je bil interes preccjšen, so na koncu izbrali II. Gimnazijo v Mariboru, ki pa je kasneje organizacijo odpovedala zaradi finančnih težav, vendar z obljubo, da bodo izpeljali tretjo.
Velenjski gimnazijci so se zato odločili, da bodo Gimnazijado izpeljali tudi letos, seveda v upanju, da jim bodo pri tem pomagale mnoge delovne organizacije, ustanove in posamezniki, saj to ni majhen finančen zalogaj. Hkrati pa je to izredna priložnost promocije mesta Velenja, ki že tako in tako nekaj časa doživlja usodo "pozabljenega mesta" sredi Šaleške doline. To čutimo vsi, verjetno pa mladi še najbolj, saj je to tudi priložnost, da se dokažejo in pokažejo, kaj delajo in kako
TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
PON 1.3.
TOR 2.3.
SRE 3.3.
ČET 4.3.
PET 5 3 .
SOB 6 3 .
NED 7.3.
AMP ŠOŠTANJ							
povp.24-urna	20	20	20	30	30	90	40
max.1/2 - urna	40	30	30	60	150	450	170
AMP TOPOLŠICA							
povp. 24 - urna	90	70	70	80	70	190	80
max.1/2-urna	120	120	170	150	100	580	190
AMP VELIKI VRH							
povp.24-urna	.120	100	40	60	250	60	70
max.l/2 urna	1120	530	240	450	800	330	230
AMP ZAVODNJE							
povp.24-urna	3 0	20	20	40	30	100	40
max.1/2-urna	50	3 0	3 0	9 0	40	410	290
AMP VELENJE							
povp.24-urna	30	30	20	40	30	6 0	40
max.1/2-urna	50	40	30	50	50	230	210
AMPGRAŠKA (iORA							
povp.24-urna	30	20	20	30	30	30	10
raax.1/2-urna	40	30	30	40	50	170	50
povp.24-uma = povprečna 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max.1/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3
Sekretariat za varstvo okolja
Gostinstvo Paka, Rudarska 1. Velenje

Gostinstvo Paka, Velenje, Rudarska 1, objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 25.2.1993
RAZPIS
za oddajo gostinskega lokala Kava bar Gorica v najem. Poslovni prostor meri 70 m2. Pogodbo bomo sklenili za določen čas, z njo določili višino najemnine ter druge pogoje in obveznosti med strankama. Pri izbiri bomo upoštevali pogoje in reference kandidatov. Prostore si boste lahko ogledali dne 19.3.1993 od 8. do 11. ure. Interesenti naj se javijo v tajništvu Gostinstva Paka. Pisne ponudbe bomo sprejemali do 26.3.1993. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po zaključenem razpisnem roku.
VELENJE
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE
63320 Velenje, Koroška c. 48 tel.: 063/853-281, fax: 063/855-644
RAZPIS
Stanovanjsko podjetje Velenje p.o. razpisuje prosti delovni mesti:
1. vodja sektorja vzdrževanja
. 2. skupinovodja vzdrževalnih del
Pogoji:	r	'
za delovno mesto 1: gradbeni inženir s strokovnim izpitom, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, vodstvene in organizacijske sposobnosti; za delovno mesto 2: KV zidar - gradbeni delovodja, 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Delovni razmerji se sklepata za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 22.03.1993 na naslov:
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o., Koroška 48, Velenje.
Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po končanem izboru.
razmišljajo.
Skratka, 2. in 3. aprila bo Velenje spet "napolnjeno z ustvarjalnimi produkti gimnazijcev cele Slovenije". Verjetno pa bodo k temu "dodali" še 1. ali 4. april, odvisno od števila prijavljenih. Radi bi, da bi zaradi številnih predstav in prireditev trajala tri dni. Do sedaj seje prijavilo že 22 gimnazij, med njimi tudi gimnazijci iz francoskega mesta Vienna in Bratislave. Programi, ki jih pošiljajo, so zelo pestri. Prevladujejo gledališke predstave, kar nekaj paje tudi plesnih točk, glasbenih nastopov, recitalov in razstav likovnih del.
Velenjski gimnazijci se že pripravljajo na program ob otvoritvi (ki je bil lani tako dober, da bo letos težko boljši) in zaključku (velja enako). In se ob tem ubadajo s financami. Zato sporočajo:
"Če bodo pogoji vrhunski, bo reaktivnost Gimnazijade velika,
vzdušje nenavadno, udeleženci pa bodo raznesli glas naših pomočnikov, našega mesta, naše šole, naše mladosti. Novinarska delavnica b v kratkem času srečanja izdala bilten, v katerem boste prebrali svoje ime." Poleg tega bodo vse povabili tudi na družabno srečanje, ki bo v Beli dvorani.
Prireditve bodo potekale v vseh prostorih v občini, ki so namenjeni kulturi, gostujoče gimnazijce pa bodo na svojih domovih gostili velenjski dijaki.
Danes objavljamo tudi žiro račun, na katerega lahko tako podjetja kot posamezniki nakažejo sredstva za pomoč pri izvedbi Gimnazijade. Tudi zato, da se v naslednjih dneh, ko jih poleg priprav mnoge čaka še maturantski ples, vsaj malo razbremenijo.
SDK Velenje ŽR: 52800-678-81942 s pripisom "Gimnazijada".
■ Bojana Špegel
Čeprav počasi, sedanjim ekonomskim razmeram primerno, pa se vendarle vztrajno obnavlja In ohranja kulturna In skralna dediščina. V teh dneh zaključujejo .
deiovci Ingrada obnovo strehe na kapelici v Šenku na Pjilzeli. Če bodo sredstva zagotovljena, bo obnovljena še streha na objektu ob kapelici. Vsa dela se izvajajo v okviru načrta obnove parka Šenek, ki so ga pred leti pripravili strokovnjaki zavoda za varstvo narave In kulturne dediščine iz Celja in Imajo nad vsemi obnovitvenimi deli strokovni nadzor.
■ Besedilo in slika: -er
UNIVERZ UM
tn^ N0V0,
LEASING
Vse na enem mestu!
♦	polog najmanj 30%
♦	odplačilna doba najmanj24 ali36 mesecev
♦	po plačilu zadnjega obroka brezplačen prenos lastništva
♦	zelo primerno za podjetja in obrtnike (svetujejo davčni svetovalci)
♦	pri plačilu pologa lahko upoštevamo vaše rabljeno vozilo
♦	vozilo prevzamete registrirano za uporabo pri nas
♦	v času leasinga lahko spremenite najemno pogodbo z zamenjavo vozila z boljšim ali slabšim
ŠIROKA PONUDBA:
HYUNDAI, VW, RENAULT, CITROEN, SUBARU, DAIHATSU, CHYSLER, VOLVO, LADA, ŠKODA in nekatera rabljena vozila.
INFORMACIJE: UNIVERZUM TRADE VELENJE, Šaleška 18, tel./fax (063) 853-267
Ugoden nakup koles na 4 čeke brez obresti, rezervni deli, gume, akumulatorji, prevleke in ves ostali materijal nad 6000 SIT na 2 čeka ali nad 10000 SIT na 3 čeke brez obresti.
Akcija: zmanjšajmo žrtve med mladimi
m m	mmmmmmmmMmmmmmMmmmmm*m»»
"Častna izjava voznika" tudi v Velenju
Mednarodna organizacija PRI (La Prevention Routiere Internationale), je leta 1993 razglasilo za leto "mladih voznikov". Podatki namreč kažejo, da so prav mladi med 18 in 24, letom najbolj ogrožena generacija v prometu, hkrati pa so tudi najbolj pogosti povzročitelji prometnih nezgod. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu republike Slovenije akcijo podpira in jo bo skupaj z občinskimi sveti tudi izvedla.
Akcija, ki so jo začeli včeraj, 10. marca, sodi namreč v sklop aktivnosti, ki bodo potekale letos za zmanjšanje žrtev mladih v prometu. Akcijo, ki ni namenjena samo mladim voznikom, je poimenovana "svečana izjava voznika". Zasnovana je tako, da bi kot gibanje civilne družbe, kot ljudje dobre volje, zbrali vse, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v prometu in seveda ljudi, ki so sami pripravljeni tudi kaj storiti za večjo varnost v prometu. Vsak med nami lahko veliko prispeva k zboljšanju prometne varnosti s svojim ravnanjem in obnašanjem v prometu, najmanj to, da vozi trezen, da se vedno pripasa z varnostnim pasom, poskrbi za sopotnike, da vozi s prižganimi zasenčenimi lučmi in ne nazadnje, hitrost vožnje
prilagodi cesti in okolju.
Republiški svet je prepričam, daje v Sloveniji vsaj 20. 000 voznikov, ki se bodo vključili v akcijo in s svojim podpisom in ravnanjem dali podporo prizadevanjem za večjo varnost v prometu.
Vsak podpisnik bo dobil svečano listino in nalepko, ki jo bo po svoji presoji prilepil na steklo avtomobila. Z njo organizator akcije ne želi nikogar prisiliti, pričakuje pa, da se bodo v akcijo vključili najprej tisti, ki imajo velik družbeni vpliv, predvsem pa poslanci občinskih in republiških skupščin, ki imajo moč za hitrejše spremembe.
V	omenjeno akcijo seje aktivno vključil SPV Velenje in pripravi! tudi program podpisanih mest. Podpisna mesta bodo odprta po naslednjem razporedu;
Ponedeljek, 15., torek 16. in četrtek 18. marca od 8. do
14.	ure ter v petek, 19. marca od 8. do 13. ure v avli Skupščine občine Velenje.
V	ponedeljek, 15. do Petka 19. marca od 8. do 14. ure ter v sredo, 17. marca v KS Šoštanj.
V	ponedeljek, 15. od 8. do
15.	ure ter v sredo, 17. marca od 8. do 16. ure pa v prostorih krajevnega urada Šmartno ob Paki.
■ B. M.
Kmetijski nasveti
Testiranje škropilnic
Nanašanje pesticidov s škropljenjem posevkov ter plevelov in pršenjem nasadov, je postalo eno od najzahtevnejših opravil v pridelavi hrane. Pri tem imamo opravka z zelo dragimi in strupenimi pripravki tako za škropilca kot za okolje. Ekonomičnost postopka, učinkovitost delovanja pripravka in stopnja onesnaženosti okolja paje v največji meri odvisna od ustreznosti strojev in usposobljenosti izvajalca škropljenja.
Osnovna naloga v procesu .škropljenja je nanašanje dobro premešanega škropiva v obliki curkov sestavljenih iz drobnih kapljic izenačene velikosti. Da pa to dosežemo, moramo imeti škropilnico v brezhibnem stanju. Najboljša in najcenejša pot, da ugotovimo v kakšnem stanju je škropilnica, paje udeležba na brezplačnem testiranju, ki ga izvaja pooblaščeni strokovnjak v sodelovanju s servisom. Akcija terenskega testiranja škropilnic se izvaja vsako leto pred škropilno sezono. Glavna naloga testiranja škropilnic je z meritvami ugotoviti tehnično stanje in zmogljivost črpalke, manometra, tlačnega regulatorja, šob in filtrov ter možnih drugih napak na škropilnici.
Uporabnik škropilnice dobi tudi konkretne podatke, kateri odmerki pripravka so najbolj ustrezni, pri kateri hitrosti škropiti in katere tipe šob uporabiti.
Če imamo škropilnico v brezhibnem stanju in delamo po nasvetih stroke, se lahko izognemo nepotrebnim napakam pri škropljenju in raznim nezaželjenim učinkom po škropljenju. S testirano škropilnico in pravilnimi odmerki bomo dobro zaščitili naše posevke in dosegli zaželjene rezultate.
Zato pozivamo vse kmetovalce, ki imajo traktorske škropilnice, da se udeležijo testiranja, ker bodo le tako lahko pravilno in brez napak škropili svoje posevke. Testiranje bomo izvedli zadnjiteden v marcu po zadružnih enotah. Kmetovalce naprošamo, da se do 19.3.1993 po telefonu prijavijo za testiranje na zadružni enoti oziroma kmetijski svetovalni službi.
Storite korak naprej v svoje dobro in dobro okolja in se udeležite testiranja!
■ Jeušnlk Robert, dlpl.lng.kmetijstva
	lACfrfctivft, Mraul >91V V d.o.o.
1	železnina
	Cesta talcev 11, Velenje
	tel. (063) 853 982
- cement vreča	459.00 SIT
- strešna lepenka	730.00 SIT
- jupol30kg	2.280,00 SIT
- jubolin kit 30 kg	1.830.00 SIT
-valit 30 kg	2.400.00 SIT
- bavalit 40 kg	1.920.00 SIT
- belton 0.901	517.00 SIT
- beltop 0.901	720.00 SIT
g I	■	^Jft« WmmmmmM	•iJLJL		11. marca 1993
Pridobitve velenjskega muzeja
• *B*!IIKaiK*illMMM»Kti!K*Mlll!KHKII
Zadeli žebljico na glavico
Pridobitve velenjskega muzeja, razstavljene v eni izmed vitrin Veleblagovnice Nama v Velenju, vzbujajo pozornost mnogih mimoidočih že kar nekaj časa. Nas pa so zvabile kar na nadmorsko višino 450 m, kjer ponosno stoji grad iz 13. stoletja. Po tem, kar
prvo nagrado, in sicer za najbolj izvirno ureditev sejemskega prostora. Priložnost za ogled trgovine iz 30 let tega stoletja bodo letos imeli še ponekod v Sloveniji ter bljižnji in daljnji prebivalci Kra-kowa. Obisk in mnenje obiskovalce dokazujejo, da so s takšnim
obdobja renesanse ali baroka, popestrile pa ga bodo jedi iz tega časa, glasba, oblačila,..." Naš muzej sodi med manjše slovenske muzeje, po dejavnosti med večje. In dovolj nam je tega, da smo v slovenskem prostoru tako zapostavljeni. Ideje že imamo,
Zgodilo seje
11. sušca
I LETA 1878
smo izvedeli in delček tega tudi videli, smo prepričani, da bo še marsikdo med nami" premagal" več kot 220 stopnic. Ne samo zaradi že danes na ogled postavljenih dragocenih zbirk, ampak tudi drugih vrednot.
Pridobitve zagotovo sodijo mednje. Z njimi delavci velenjskega muzeja izpolnjujejo dano obljubo o "vsebini gradu, zanimivi za vse generacije", bodisi iz takšnih in drugačnih razlogov."To je potrebno," trdi kustus pedagog in raziskovalec novejše zgodovine na velenjskem gradu Damijan Kljajič. "Ni jih namreč prav veliko med nami, ki bi o okolju, v katerem živijo in delajo, vedeli, kaj vse skriva iz pretekle in polpretekle zgodovine. Šaleška dolina ima kaj pokazati in res škoda bi bilo, če bi za njene kulturne in zgodovinske znamenitosti vedeli le mi oziroma peščica občanov. Zato ni po naključju eden od naših ciljev približati dolino njenim občanom tudi s kulturno zgodovinskega konca."
Odkrivati so ga v zadnjem letu, dveh (med drugim) začeli s predstavitvijo trgovine iz 30 let tega stoletja. Več kot 1500 kosov - od igel do polic - so zbrali najprej v Velenju, nato so z "zgodovinsko trgovino" gostovali v Gornjt Radgoni, se udeležili 1. slovenskega muzejskega salona v Ljubljani in povsod doživeli ugodno kritiko strokovnjakov. Letos sojo postavili na razstavnem prostoru ljubljanskega Žita na sejmu v Kollnu. Spet uspešno, saj je zanjo omenjeni gostitelj dobil med 1500 razstavljalci
načinom dela zadeli žebljico na glavico. Ureditev Kavčnikove dimnice je naslednja pridobitev, tretja v tem letu pa bo opremljenost gostilne pred 2.svetovno vojno. Material zanjo že zbirajo. V bljižnji prihodnosti naj bi muzejska trgovina in muzejska gostilna našli svoj prostor pod soncem v spodnjih prostorih velenjskega gradu.
Grad " z druge strani" odkriva tudi nedavno začeto uresničevanje projekta "Zbiranje danes za jutri". Njegov "stil" je podoben mnenju starih ljudi: škoda je stvari zavreči. Lahko pridejo drugič prav. "Pri tej akciji gre za predmete, ki danes še nimajo prave vrednosti. Čez nekaj let pa bodo morda že pravi muzejski eksponati. Nismo Dinos, ampak tisto, kar se komu zdi vredno, deponiramo. V okvir tega sodijo tudi naši raziskovalni tabori."
Takih in podobnih stvari je še in še. Ob že zapisanih pridobitvah naj omenimo morda nove izsledke raziskovanja starejše zgodovine Šaleške doline, pa zajeten arhiv dokumentov o dogajanjih v njej v obdobju 1918- 1945, odkrivanje tančice "bele lise" kot imenujejo obdobje povojne zgodovine od leta 1945 dalje, razgibano etnološko, publicistično delo. Konec lanskega decembra organizirana pregledna razstava zbranih muzealij v letu 92 je prav tako eden od dokazov, kako se delavci velenjskega muzeja lotevajo stvari s pravega konca.
Letos nameravajo pripraviti še
nekaj podobnih muzejskih tedenskih prireditev. Prvi bo najbrž iz
Muzejska trgovina tudi delamo že nekaj "na tem", da bi s predstavitvijo navzven Šaleška dolina dobila mesto, kiji gre. Vsaj na kulturno- zgodovinskem področju." je sklenil pogovor Damjan Kljajič.
■ tp
V Slovenskem gospodarju smo med drugim, v rubriki "Gospodarske stvari", lahko prebrali tudi članek z naslovom "Šoštanjsko pomočno društvo (Nasvet in vabilo)":
"Marsikdo pride sedanji čas v denarne zadrege. Toda denar je predrag, obresti ali činži neznosljivo veliki in naposled za dolžnika pogubni. Da bi se vsakemu, ki je v taki sili, zamoglo pomagati z posojili za najboljši kup in da bi se obenem budila štedljivost, združilo seje nekaj mož v Šoštanju v ta namen, da bi ustanovilo "Pomočno društvo - Aushilfsverein". Glavni namen društva je bil ta, da bi društveniki z majhnimi rednimi doneski drug drugega podpirali z posojili na najcenejši način. Vloženi denar bi za vložnika ne ležal brez koristi, ampak ž njim bi se ravnalo, kakor z vlogami pri hranilnicah; računalo bi se njim počenši od 1. dne prihodnjega meseca 6% obresti. Društvenikom bi se denarji izposo-jevali po kolikor le mogoče nizkih činžih, ker bi ne iskalo društvo nobenega posebnega dobička. Zahtevalo bi se le najpotrebniše za dačo in za društvenske stroške. Od drugih hranilnic bi se ne jemali denarji na posodo za društvenske namene, ampak iz svojrh lastnih moči bi društvo skušalo svojim društvenikom pomagati. Izposojevanje od hranilnic je predrago.
Koristnost takega društva je oči vidna in torej so nekateri domoljubi v Šoštanju sklenili pozvati prebivalce iz Šoštanja, Velenja, Mozirja in Slov. Gradca in iz dotičnih okolic, kakor tudi druge prebivalce, kteri bi se za to reč zanimali, na pogovor v nedeljo popoldne ob 3. uri in sicer v gostilnico g. M. Goloba. Takrat se bodemo zmenili med seboj, ali je mogoče in ali nas je volja tako pomočno ali podporno društvo ustanoviti; izvolil se bo tudi, če se ustanovitev sklene, potrebni odbor, ki bo celo reč v roke vzel. Udeležimo se tega zbora v
mogoče obilnem številu! Poskusimo si v teh slabih časih pomagati z združenimi močmi in tudi Bog nam bo pomagal!
Več rodoljubov."
Članek s popolnoma enako vsebino bi zagotovo lahko našli tudi v današnjem časopisju!
LETA 1895
V Slovenskem narodu je bil objavljen zanimiv članek o bolezni, ki tudi v teh dneh pesti mnoge Slovence:
"(Influenca pred 300 leti.) V sedanji dobi, ko se "influenca" pojavlja malone po vsi Evropi in ko v raznih krajih mre mnogo ljudi za to nadležno boleznijo, zanimalo bode naše čitatelje, ako jim povemo, da "influenca" ni "nova" bolezen, ampak de seje pojavila že pred 300 leti v Nemčiji.
O tej bolezni piše kronist Joahim pl. Wedel v svojih še ohranjenih spisih: "Jeseni leta 1850. pokazala seje čudna, nagla bolezen "epidemia lues" ali pa "špansko čivkanje" zvana (ker sojo prinesli španski vojaki in ker je bolezen podobna kokošni bolezni) ne samo po tukajšnjih krajih in deželah, ampak po vsem svetu, kakor daleč dobivamo poročila in znanje. Ta bolezen je podobna silni mrzlici. Posebno trpita glava in prsi, ker povzroča kašelj. Ta nadloga prijela je veliko ljudij, mladih in starih, ni šla mimo nobenega mesta, vasi ali hiše. Večina obolelih paje zopet ozdravela, posebno oni, ki si niso dali puščati krvi in ki niso provzročili mnogo zdravil." - Torej, kdor ima influenco, sluša naj starega kronista: naj ne uživa mnogo zdravil in naj si ne pušča krvi!"
Še danes kot najboljše zdravilo za gripo velja: "Razrezi limono ali jabolko na sedem delov in vsak dan pojej po enega. Ko boš pojedel vse, boš zdrav!
■ Damijan Kljajič
eUICENC NOVICE * GLASBENE NOVICE * CI AM IM
Prav gotovo se vam je že zgodilo, da ste kdaj nič hudega sluteč stali prislonjeni ob šank kakšne diskoteke, pili kaj1 osvežilnega in z nogo udarjali ob tla v ritmu glasbe, kije prihajala iz zvočnikov. Naenkrat se vam je zazdelo, da glasba, ki jo slišite zveni nekoliko znano. Besedilo je pravo, osnovna melodija tudi, le ritem in barva glasu nekako ne gresta skupaj z vašo predstavo
omenjene pesmi. Ne bojte se. Z vami ni prav nič narobe in tekanje k zdravniku naj vam bo prihranjeno. Slišali ste le eno od (pre)mnogih dance verzij vaše priljubljene skladbe, kakršne so danes vsakdanji pojav in spremljajo takorekoč vsako veliko uspešnico. Stave bi lahko sklepali, koliko časa bo potrebnega, da se bo po uspehu neke skladbe pojavil "spaček", ki bo originalu
podoben le še po besedilu in osnovni melodiji. Avtorji teh priredb, če jih sploh lahko tako imenujemo, so navadno zelo učeni fantje z debelimi naočniki, ki ure in ure sedijo v kakšnem improviziranem študiju in s pomočjo računalnikov in sem-plerjev zadovoljujejo svojo nenasitno "ustvarjalno" slo. Rezultate tega ustvarjanja lahko potem slišite v obliki izkrivljenih
podob sicer zelo dobrih originalov. Rok trajanja takih predelav je na srečo zelo kratek (kvečjemu kakšen mesec) in slišite jih lahko predvsem v diskotekah (ne pa tudi na radiu in televiziji), vendar pa se, kot kaže, tudi to nekomu zelo izplača.
P. S. Omenjenih priredb nikar ne zamenjunte z remixi. Ti so namreč nekaj povsem drugega in so v redu.
I\al pcčnelc, ecvcrilc, laželc, cbliublJajc, ponujalo, ljubijo...
gostišče
GDAD VDBOVEC
- tel. 832 800
V izjemno (epo urejenem omBientu v starem gradu. VrBovec vas vaBijo z Bogato izBiro /(LtUmri^e. in širofa ponudbo S(ovens!qA vin.
Vgostišču je tudi poročm dvorana!
T>eC čas: vsakdan razen nedelje, od 10. - 22. ure
Priporoča se fatefeiv grada VrBovec.
ACE OF BASE se imenuje trenutno najuspešnejša nova skupina v letošnjem letu. Prihaja iz Goteberga (Švedska), sestavljajo pa jo trije člani družine Berggren (dve sestri in brat) in švedski rap-per Ulf Ekberg (22). Naslov njihovega trenutnega hita,ki jim je tudi prinesel slavo je "Ali that she wants", njihov prvi album "Happy nation" pa bo izšel v mesecu Aprilu. *** "Zarota črnuhov" je naslov prve knjige, ki jo je napisal Dr. ALBAN v ' sodelovanju s Tomom Hjalteom
in v kateri je opisal svoje prve izkušnje z življenjem na Švedskem. V njej opisuje nekatera grenka doživetja, ki jih je sam doživel kot predstavnik druge rase in opozarja pred nevarnostjo rasizma. Kot kaže bo knjiga
tudi komercialno uspešna, saj že postaja bestseller. *** "How do you talk to an Angel" je naslov uspešnice, ki jo izvaja skupina THE HEIGST. Za tem imenom se skriva 23-letni pevec in igralec JAMES WALTERS, ki je pesem napisal. The Heights paje tudi naslov ameriške TV nadaljevanke, v kateri Walters igra pevca neke ročk skupine. Nadaljevanko smo si pred časom lahko ogledali na satelitski postaji SKY ONE. *** 4. marca je svoj 42. rojstni dan praznoval legendarni CHRIS REA. *** AN-DREAS BRUHN, 25-letni član skupine Sisters of Mercy je v začetku februarja najavil solo projekt, katerega rezultat bo samostojni LP z naslovom "Broon". Album bo izšel pri
založbi EMI. *** EN RAGE se imenuje skupina, ki ji je dokaj uspešno uspelo predelati staro„ uspešnico Bryana Adamsa "Run to you". Kvintet prihaja iz Londona, sestavljajo pa ga Tony Jackson (35), ki je tudi pevec in vodja skupine, Angela Lupino (28,bas) Jefferey Sayadian (25, kitara), Toby Sadler (27,klaviature) in Pierson Grange (32,bobni). *** Zadnja uspešnica znane techno skupine THE SHAMEN nosi naslov "Phorever People". V njej skupina nekoliko filozofsko
napoveduje apokaliptični konec sveta, v katerem bo velika večina prebivalcev izgubila življenje, preživeli pa bodo le nekateri. Med slednje se seveda prištevata oba člana skupine, bivši raznašalec mleka Mr. C (26) in
delavec v psihiatričnem zavodu Colin Angus (31). *** Ameriška pevka in igralka CHER je izdala single z naslovom "Many rivers to cross". Gre za staro skladbo JimmyaCliffa, ki jo je Cher posnela v živo v hotelu Mirage v Las Vegasu. *** Koncerti- največje zvezde ročka bodo v nam najbližjem Munchenu v tem mesecu nastopale takole: STING 20. 3., BON JOVI 31. 3. in Dr. ALBAN 1. 4. *** Na dance verzijo uspešnice I will always love you ni bilo potrebno dolgo čakati. K-SMITH se imenuje skupina, ki je omenjeno balado nekoliko priredila in jo opremila s primernim ritmom. Tržišče je teh pet minut in dvajset sekund "štance" seveda takoj "požrlo".
■ Mitja Čretnik
ZKO Žalec
Gledališki dnevi 93
Odbor za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij občine Žalec bo v dneh od 12. do 27. marca pripravil Gledališke dneve 93. Šest gledaliških skupin žalske občine bo na njih predstavilo svojo lansko oziroma že del letošnje ustvarjalnosti na odrskih deskah. Prireditve bodo potekale v kulturnih domovih na Polzeli, Andražu in Taboru.
Skupine pa se bodo predstavile z naslednjimi deli: gledališka skupina Ponikva s komedijo Zakonci stavkajo, gledališka skupina in pevski zbor Svobode Prebold z dramatizirano legendo "Moloh", komedijo Jezični dohtar Petelin bo zaigrala gledališka skupina Andraž, tragikomedijo Antigona gledališče Žarek Žalec, komedijo Vdova Rošlinka je naštudiralo gledališče Teloh Tabor, gledališče Vrba Vrbje pa prav tako komedijo Glumači prihajajo.
■ tp
(icrcskcp)
OVEN 21. marca do 21. aprila
Čaka vas teden, poln presenetljivih dogodkov. Kar težko boste sledili vsem novostim in zasukom, prav gotovo pa boste tudi zaradi njih pozabili na velik del preteklosti. Verjetno se boste spoprijeli z manjšimi zdravstvenimi težavami, ki bodo prehodne narave, če boste le obiskali zdravnika. Presenečeni boste tudi, ko boste dobili nepričakovano večjo vsoto denarja.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Nekaj vas še vedno mori, nesrečni pa ste tudi zato, ker ne veste, kako bi pričeli to razreševati. Pogovor s partnerjem bo težko začeti, potem pa ne bo več tako hudo, saj bosta ugotovila, da se tako počutita oba. Ob precejšnjem nezadovoljstvu z sedanjim delovnim mestom bodite pri odločanju za nek ponujen posel bolj previdni, saj je tveganje precejšnje.
DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Zagnanost in delo v prejšnjem obdobju bosta rodila bogate sadove. Preprosto povedano, na tem področju boste zmagali, kar pa sploh ni čudno. Celo tisti, ki se niso najbolj strinjali z vami, vam bodo to privoščili. Sedaj se morate le še sprostiti in se rešiti precejšnje živčnosti, ki je tudi posledica vsega tega in preveč obveznosti naenkrat. Ne obremenjujte partnerja z vsemi svojimi problemi.
RAK od 22. junija do 23. avgusta
Težko se boste sprijaznili s situacijo, v kateri se boste znašli kar naenkrat, slutili pa ste jo kljub vsemu že nekaj časa. Da ne bo težav še več, poskušajte bolje preceniti svoje zmožnosti in obljubite le toliko, kolikor ste res sposobni izpeljati. Tudi vam bo tako lažje šlo. Pričakujete lahko lep konec tedna, pod pogojem, da se boste odločili za prvo ponudbo.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Po dolgem času se boste znašli v vrtincu nepreknjenih veselih večerov. Pazite, dane boste pretiravali s pijačo, saj je ne prenašate najbolje. Še sveža novica bo do vas prišla sredi tedna. Verjetno ne bo prijetna, pripomogla pa bo, da ne boste preveč skrenili s poti, ki ste jo vedno zagovarjali. Teden se vam bo zdel dolg.
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Zadeva, ki vas muči v zadnjem času, res ni prijetna, vendar tudi ne tako huda, da bi se morali smiliti sami sebi. Mislite na razrešitev težave, pa brez nepotrebne neučakanosti, ki tokrat prav gotovo ne bo dobra. Še nekaj; ko gre za informacije, ne verjemite kar takoj, račune in zneske pa dvakrat preverite. Volan v tem tednu prepustite komu drugemu!
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Kar nekaj oseb temnih las vam bo v naslednjih dneh malo zagrenila življenje. Ko se boste že popolnoma odločili in to v prepričanju, da ravnate najbolje, vas bodo tako zmedli, da vam bo šlo vse povprek na živce. Vendar tu in tam tudi dobro prisluhnite, ker bo kljub pritiskom padlo nekaj dobrih idej. Pomlad vas bo vedno bolj dajala, kar bo tudi vidno!
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Čeprav se trenutno počutite precej izgubljeni, položaj ni več tako hud, kot izgleda. To boste spoznali že sredi tedna, ko se bodo stvari hitro pričele obračati na bolje. Tisti, ki imate partnerja, se odločite za pogovor, ki ne bo najbolj prijeten, vendar je nujen. Ostali pa imate prve možnosti, da ne boste več tako sami, že ob koncu tega tedna.
STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Brez skrbi, tudi drugi so opazili, koliko truda vlagate v svoje delo. Šele sedaj pa bodo mnogi opazili tudi vse vaše sposobnosti, saj so včasih že dvomili. Ne bodo deževale le ustne pohvale, tudi denarja bo dovolj, zato se za nakup večje dobrine odločite brez oklevanja. Denarnica kljub temu ne bo popolnoma suha, vaše počutje pa bo neizmerno boljše.
KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Sedanje melanholično počutje lahko delno pripišete tudi spomladanski utrujenosti, vendar si boste morali kmalu priznati, da ni samo to. Sedanji način življenja vas preprosto preveč obremenjuje, kar se vam vidi že na daleč. Vendar občutke raje zadržite globoko v sebi, ker ni dobro, da pridejo na napačna ušesa.
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Doma bodo na vrstnem redu sitnosti, velikokrat tudi prepiri, pa čeprav za nastalo situacijo niste krivi sami. Vsaj sedaj ne, preteklost pa je brez veze objokovati. Partner vam bo očital neza-interesiranost. Po svoje bo imel tudi prav, saj velikokrat kar pozabite nanj, sploh, od kar vam noče iz spomina veliko mlajša oseba, ki vas je preprosto očarala.
RIBI od 20. februarja do 20. marca
Pričelo vam bo presedati, ker vas bo vsak dan pričakala ista pesem. Vašega občutka, da delate dovolj ne bodo mogli kar tako zatreti, sicer pa se bo to poznalo tudi pri denarju. Čeprav bi najraje šli drugam, dobro premislite. Vsaj doma vam bo lepo, a boste žal le redkokdaj doma. Prisluhnite ptičkom in resnim namigom nekoga, ki vam je všeč.
Nasveti za vrtičkarje
Zaščita za zgodnjo pridelavo vrtnin
Danes bo naš strokovnjak, vrtnar Stane Vanovšek sprego-vorli o zgodnji pridelavi vrtnin in zaščiti le-teh.
"Spomladi mnogokrat ne moremo sejati dovolj zgodaj, ker so tla preveč mrzla, da bi seme lahko vzklilo, to dokazuje nekaj podatkov. Fižol pri temperaturi zemlje 10 stopinj Celzija, grah 2-5 stopinj Celzija, paradižnik 8 stopinj Celzija, čebula pri 2-3 stopinj Celzija dočim kumare ne kalijo če zemlja ni ogreta več kot 10 stopinj Celzija. To so minimalne temperature, prave ali optimalne pa so še precej višje. Da pa bomo dosegli te temperature si na vrtu pomagamo s pokrivanjem tal s folijo.
Folije so slabi prevodniki toplote, zato v tleh varujejo kaleče seme pred mrazom. Tla pod folijo se manj ohladijo ker voda manj izhlapeva iz pokritih tal. Folijo položimo na tla pred setvijo, da se tla ogrejejo ali pa po setvi, če je temperatura tal zadostna. Folije, s katerimi pokrivamo rastline, jih varujejo v času, ko še ni mogoča vzgoja na prostem.
Za krajšo rastno dobo zelenjad-nic uporabljamo tudi perforirano ali luknjičasto folijo. Ta je predvsem zelo tanka od 0,03-0,05 milimetra in s tem tudi lahka tako, da nad rastlinami lahko lebdi. Poznamo takšne z 250, 500 in 1000 luknjami na kvadratni meter, te luknjice pa so premera 10 milimetrov.
Vendar moramo vedeti, da čim več luknjic je na foliji, tem manjši učinek dosežemo. Posebno pomembno je to za ta zgodnji pomladanski čas. Takšno folijo položimo na setev ali saditev ohlapno, robove pa zakopljemo v zemljo. Zaradi neznatne teže jo bodo rastline z rastjo samo dvigovale.
V nasprotju s prej omenjenimi folijami iz poliemlena pa poli-propilenska vlaknasta folija prepušča vodo in zrak po vsej površini. Sestavljena je iz neskončno toplotno vezanih poli-propilenskih niti. Je zelo lahka, saj tehta en kvadratni meter le 19 gramov. Njena propusnost za UV žarke je 80% za svetlobo pa 75%. Ima vdelan UV stabilizator in je
Moda
Najbolj vroče - hlače
Ko se bo (končno) pričela pomlad, se bo moda na naših ulicah korenito spremenila, seveda pa to velja tudi za pozne večerne ure, ko se kam odpravimo. Pa naj bo priložnost slavnostna ali ne.
Če se jeseni še niso prav prijele, se bodo veijetno v spomladanskih in poletnih mesecih. Kratke, seksy, ektravagantne...hlače, ki jih nosimo preko nogavic, poleti pa tudi te opustimo. Ob tem, da mini krila niso ravno "in", so kratke hlače najbolj "in". Variacij na to temo pa ni malo, nekaj sojih našli svetovno znani kreatoiji, prav gotovo pa boste kakšno našli tudi vi sami. Vendar pri tem upoštevajte dolžino in obliko svojih nog, saj je
Dobro je vedeti
•	Likanje
To je prav gotovo eno od tistih fospodinjskih opravil, ki gre večini žensk (ali moškim) na živce. Zato danes nekaj nasvetov v zvezi s pranjem in likanjem perila.
•	Likanje vezenin in čipk
Likanje vezenin, posebno čc so del obleke ali perila, je naporno delo. Poskusite tako, da prek vezenine položite star neuporaben vol-nen pulover ali šal, nato pa z likalnikom na paro prelikate vezenine. Čipke bodo lepo zlikane.
•	Vlaženje perila
Perilo ste navlažili, ni pa se vam ga posrečilo isti dan zlikati. V tem primeru ga ovijte v celofan. Ostalo bo vlažno in ne bo splesnelo.
Vodi za vlaženje perila dodajte malo soli. Tako navlaženo perilo lahko stoji dlje časa, ne da bi imelo perilo neprijeten vonj.
•	Zažgan madež na belem perilu
Zažgan madež bo izginil, čc ga boste premazali s "snegom" enega beljaka in pustili deset minut. Perilo nato ponovno operite.
•	Madeži od prevročega likalnika
Če je prevroč likalnik povzročil neprijetne progaste madeže na obleki, pripravite močno raztopino boraksa in vode in s čisto krpico, namočeno v to raztopino, prebrišete vse madeže in jih po nekaj minutah spet prelikajte s srednje toplim likalnikom.
Če ste prej likali sintetiko, morate pred likanjem drugih tkanin pogledati, ali je likalnik čist. Pri likanju sintetike se lahko likalnik umaže, ker je bil prevroč. Umazano likalno ploščo očistite tako, da na časopisni papir nakapate olje in nato s še vročim likalnikom prelikajte najprej naoljen časopisni papir, nato pa prelikate še suh časopisni papir in z njim še obrišete likalnik. Likalna plošča bo zagotovo čista.
Od časa do časa očistite likalno ploskev tako, da jo namažete z voskom iz sveč, posujete s soljo ter zdrgnete s suho krpo. Nato ploskev le še obrišete s suho krpo. Likalnik lahko očistite tudi tako, da likalno ploskev premažete z maslom ter posujete s soljo, nato pa nekaj
Tako boste očistili tudi rjo na likalni ploskvi.
zelo odporna in trajnejša. Zelo je priporočljiva za predele, kjer piha veter saj je propustna tako za dež (zalivanje) kot veter.
Polagamo jo tako, da je na vsakem robu gredice 10 centimetrov rob katerega obtežimo na 30-50 centimetrov z zemljo ali kamenjem. Pod to folijo rastline prenesejo tudi temperature do -15 stopinj Celzija. Zaradi mraza se rosa na tkanini spremeni v tanek sloj ledu in to je izolator. To folijo ali tkanino lahko pustimo na rastlini tudi dalj časa kot PVC folijo. Pridelek je zgodnejši in kvalitetnejši. V naši cvetličarni Beli cvet v veleblagovnici Nama jo prodajamo pod imenom covertan (kovertan).
Po uporabi to vrtninsko tkanino posušimo, očistimo in spravimo za jesensko uporabo, kajti tudi v jeseni nam podaljšuje pridobivanje sveže zelenjave in nenazadnje z njo lahko zaščitimo tudi balkonsko cvetje pred poznopomladanski-mi slanami v poletnem času pa nam služi kot zaščita pred točo in pernatimi obiskovalci naših nasadov."
Imenski
koledar
Četrtek, 11. 3. Krištof, Zinka (Terezinka), Stane Petek, 12.3. - Dora (Doroteja), Makso, Petra
Sobota, 13.3. - Krista (Kristina), Roza, Boža
Nedelja, 14.3. - Matilda (Meta), Cveta, Dragica
Ponedeljek, 15.3. - Klemen,
Vida, Tadej, Dejan
Torek, 16.3. - Herbert, Rado,
Tihomil, Ljubica
Sreda, 17.3. - Jerica, Jožica,
Jerneja, Ljubo
O Lunine mene
Zadnji krajec 15.3. ob 5.16 uri • ••••••••••••
pri tovrstnem delu garderobe lahko učinek tudi popolnoma obratek in čisto nič "in".Še ena novost, ki je prav gotovo primerna le za večere, je letos pricurljala na modne piste. Ta ukinja še tisto malo hlačnic, ki pokrivajo noge, kar popolnoma razgali jih. Elegantno krojeni body-ji, preko katerih ogrnemo le plašč ali daljšo jakno. Kako se bo novost prijela, je težko reči, prav gotovo pa se bodo za njo odločile le najbolj drzne.
Tu pa so še hlače, ki dajejo le slutiti, tiste, o katerih sem pisala že v prejšnji številki. Narejene iz tančic, ki prekrijejo, pa vendar vse pokažejo....
Vremenska prorokovanja
v obliki pregovorov
cs Sušeč eo
O sv. Gregorju (12.) lisjak gre pred duri; če slabo je vreme, nazaj več ne gre; je vreme lepo, gre za štirinajst dni domov.
Ako sušca grmi, dobra letina prihiti.
Če sušca dolgo sneg leži, to setev prav močno mori.
Če jagnjeta v sušču na tratah norče, rada aprila mirno v hlevu leže.
Če je v sušcu zemlja preveč pila, bode poleti toliko manj dobila.
Če vodi sušeč ovce na pašo zelene, april jih nazaj v hleve zažene.
Če se sušca da orati, aprila bode ti jokati.
Če sušca grmi, lakota beži.
Če sušeč prah okrog pometa, prav dobro letino nam obeta.
Nove jedi na vašem jedilniku
Zelenjavne juhe
V teh, še vedno zimskih dneh, nam včasih kar primanjkuje vitaminov, ki jih vsebuje različna zelenjava. Vendar se v zamrzovalniku ali v trgovini najde kar veliko različnih vrst, ki jih lahko dobro uporabimo za predjed ali glavno jed v obliki zelenjavne juhe.
Cvetačna juha
Potrebujemo: 1 manjša cvetača, slan krop, 5 dkg olja, 2 dag moke, kostna ali zelenjavna juha, zelen peteršilj, sol, poper, 1 rumenjak za legiranje, 1/2 del mleka.
Cvetačo operemo, otrebimo, razdelimo na cvetke, liste narežemo na rezance in vse skuhamo v slanem kropu. Iz olja in moke napravimo svetlo prežganje, ga razkuhamo s cvetačno juho, pridamo kuhano cevtačo in liste, sesekljan peteršilj in po potrebi zalijemo še s kostno ali zelenjavno juho. Solimo, popopramo in prevremo. Pred
serviranjem legiramo z rumenjakom, raztepenim v mleku. Čebulna bela juha
1/2 kg čebule, 5 dag masti, 3/4 l mleka, 1/2 litra vode ali juhe, 1 rezina kruha, sol, poper, začimbni posip
Sesekljano čebulo dušimo 1 uro v masti z majhno količino vode. Zarumeneti ne sme. Prilijemo mleko in vodo ali juho ter dodamo kruh. Kuhamo počasi 3/4 ure, pretlačimo, spet prevremo in začinimo.
Gobova juha s krompirjem
4 dag olja, 3 dag čebule, 2 stroka česna, zelen peteršilj, 1/4 kg svežih gob, 35-40 dag krompirja, 2 dag moke, 1 1/2 l vode, 2 sveža paradižnika ali koncentrat, vejica majarona, poper, kis, 1/2 dl smetane.
Čebulo, česen in zelen peteršilj zelo drobno sesekljamo. Segre-jemo olje, stresemo vanj sesekljane začimbe in mešamo, da zadiši. Dodamo očiščene in na listke razrezane gobe. Pražimo četrt ure. Pridamo na drobne kocke razrezan krompir in pražimo še fiekaj minut. Pomokamo in zalijemo. Ko je krompir mehak, primešamo olupljen in sesekljan paradižnik ali mezgo. Dodamo majaron, solimo, popopramo in okisamo. Juho odstavimo in ji primešamo smetano.
Kdaj telefoni?
Paka- V današnjih časih si povsod, če je to le mogoče, želijo čim več telefonov. Tako je tudi v Paki, kjer so se odločili, da bodo nadaljevali s širitvijo telefonskega omrežja. Velik zalogaj jih čaka že kar na začetku, ko bo treba položiti primarni vod vse od Šaleka pa do Pake. Velik tudi zato, ker bo to precej stalo. Denarja v krajevni skupnosti ni dovolj, zato se se s prošnjo po finančni pomoči obrnili na PTT podjetje in Skupščino občine Velenje. Doslej žal odgovora še ni bilo, krajani pa vseeno čakajo in upajo.
■	B. M.
Težave s
televizijskim
sprejemom
Paka - Prebivalci od spodnje Pake pa do osnovne šole od lanskega decembra ž.e lahko gledajo kabelsko televizijo. V nekaterih zaselkih pa imajo precejšnje težave s televizijskim sprejemom, saj praktično ne morejo gledati slovenskih programov, zato so se v tej krajevni skupnosti odločili za TV pretvornik.
Kabel od transformatorja pa do mesta, kjer bi pretvornik naj stal, so že položili. Kdaj bodo postavili pretvornik, paje odvisno od finančnih sredstev. Upajo, da bodo to vprašanje lahko rešili že kmalu.
■	B.M.
Kdaj rešitev plazu v Podgorju
Pesje - Zemeljski plaz v Podgorju, ki nenehno drsi in s seboj vleče tudi dobršen del ceste, ki jc edina prevozna za stanovalce Podgorja, od hišne številke 24. do 27., je že večletni problem za tamkajšnje stanovalce, pa tudi za krajevno skupnost Pesje. Slednja išče rešitev za to težavo že od leta 18B5 dalje. Žal se vedno zatakne pri denaiju, ki ga v krajevni skupnosti ni, predračun sanacije pa ni majhen zalogaj. Krajevna skupnost si pomaga tako, da po vsakem premiku plazu cesto začasno popravi. Po zadnjem deževju je plaz celo pretrgal cevi za odvod površinske vode.
Da bi to težavo v Podgorju hitro in uspešno razrešili, je KS Pesje že leta 1991 zaprosila za obisk komisije za odpravo elementarnih nesreč pri IS občine Velenje, da omenjeno problematiko vključi v srednjeročni program nujno
rešljivih nalog.
■	B.M.
Uspešno društvo Kalin iz Mozirja
Velenje - V Ilirski Bistrici je bilo 2. državno prvenstvo društev za varstvo in vzgojo ptic pevk, na katerem je sodelovalo 26 društev iz Slovenije, nekaj pa iz Hrvaške, Italije in Avstrije.
Zelo uspešno je bilo na tekmovanju društvo kalin iz Mozirja, ki je osvojilo kar osemnajst medalij in s tem doseglo v državi tretje mesto po številu osvojenih medalij. Največ so jih prejeli gostitelji Robert Knez, Bojan Spolšek in Albin Kodrin, vsi iz Velenja.
■	B.M.
Krajani Rečice in Podgore grozijo z zaporo ceste
Predolgo, predolgo smo molčali!
Zaradi nerešenega vprašanja ureditve prometa skozi naselji Rečica ob Paki in Podgora ( v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki) je krajanom omenjenih naselij prekipelo. Prejšnji četrtek so namreč poslali na šest naslovov pismo z zahtevami in grožnjo po zapori omenjene ceste. Za ves promet so jo nameravali zapreti ta torek. Za takšen korak so se odločili zato, ker so na nerešeno težavo opozarjali že dalj časa, tudi v velenjskih skupščinskih klopeh. Žal, pa njihova prizadevanja doslej niso rodila nobenih sadov.
Toda, "premislili" so se. Dan prej, torej v ponedeljek, so se namreč na prvih "pogajanjih" Sešli s predstavniki celjskega Cestnega podjetja in Gradisa Celje -upravljalcem kamnoloma v Podgori. Pogajanja so bila uspešna. Iz ust predstavnikov omenjenih podjetij so namreč člani posebne komisije iz vrst kra-
janov slišali jamstvo o takojšnji uresničitvi nekaterih njihovih zahtev.
In kaj hočejo? Postavitev prometnih znakov z omejitvijo hitrosti na 30km/uro ter z osno obremenitvijo v omenjenih naseljih, časovno omejitev kamion-skih voženj iz kamnoloma, prepoved kamionskega prometa ob sobotah, nedeljah in praznikih, izvajanje redne kontrole dovoljene osne obremenitve, hitrosti, meritve hrupa ter izpušnih plinov. Najkasneje do konca tega leta pričakujejo, da bodo odgovorni za to področje v občini Velenje poiskali možnosti za preusmeritev kamionskega prometa mimo obeh strnjenih naselij. Tako odločni so med drugim tudi zaradi tega, ker se zavedajo, da se bodo težave s prevozom tovora skozi naselji Rečica ob Paki in Podgora s pričetkom izgradnje avtoceste Arja vas- Trojane še povečale.
V pismu so zapisali takole:" Življenje krajanov Rečice ob Paki ter Podgore je postalo -posebej v zadnjem času- zaradi zelo povečanega prometa iz kamnoloma Podgora, nevzdržno. Ogrožajo nas vozniki težkih tovornjakov, ki z nepravilno naloženimi tovori divjajo skozi naselji, ogrožajo nas celodnevni prekomerni hrup teh vozil in izpušni plini. Zaradi povedanega zelo trpi naše zdravje, v nevarnosti so naša življenja in premoženje. Predolgo, predolgo smo molčali, zdaj je našega potrpljenja konec."
Kot smo izvedeli, se bodo čez približno teden dni spet "dobili" na podobnem srečanju, in če obljube ne bodo prešle v dejanje, bodo zaporo ceste za ves promet izvedli. Pri njej pa bodo vztrajali vse do izpolnitve njihovih petih zahtev.
■ tp
Vse več bolnikov multiple skleroze
Ne bo treba več v Ljubljano?!
O bolezni multiple skleroze smo v našem časopisu že vekrat pisali. In tudi prav je tako, saj zdravi težko ali pa sploh ne razumemo, s kakšnimi težavami vse se srečujejo bolniki te neozdravljive bolezni.
Ti bolniki morajo občasno ali vsaj enkrat na leto obiskati zdravnika specialista nevrološke ambulante v Ljubljani. Vožnja z rešilnim avtomobilom v Ljubljano je zanje zelo naporna. Naenkrat se jih pelje več, skupaj z njimi so tudi drugi bolniki. Poleg tega nekateri vožnje ne prenašajo. Navadno bolniki na pregled čakajo ves dan, kar jih dodatno obremenjuje. Zato so bolniki multiple skleroze velenjsko - koroške podružnice izrazili željo, da bi doktor specialist Beatrika Končan - Vračko prišla kdaj v Velenje. To seje 18. februarja tudi zgodilo, tako da so
bolniki s tega območja, lahko opravili pregled v Velenju.
Med temi, ki so bili na pregleduje bila tudi Jožica Dejak iz Velenja. Bolezen jo spremlja že od 16. leta naprej, od leta 1985 paje invalidsko upokojena.
"Mesec dni sem bila v Ljubljani, da so mi postavili diagnozo. Od takrat sem morala vsako leto na pregled tja. Zame je bil to izredni napor. Zato sem bila toliko bolj vesela, daje bil letos pregled v Velenju. V dobrih dveh urah sem prišla na vrsto. Zdravnica je bila tokrat manj obremnjena. Želim si, da se nam ne bi bilo treba več voziti v Ljubljano. Upam, da bomo skupaj z velenjsko -koroško podružnico multiple skleroze in dr. Zupančičem, ki ima veliko razumevanja za naše težave, v tem uspeli."
■ Bogdan Mugerle
Jožica Dejak: "Pot v Ljubljano Je za nas izredno naporna."
Srečanje ■■■■■■■
Ivan Sedminek ne pozna starosti
Pisati o srečanju, z nekom, ki ga že dalj časa poznaš, je na prvi pogled sila preprosto. Pa ni tako. Ponavadi izpustiš prav tisto, kar je za predstavitev nekoga pomembno in zanimi-vo.Poleg tega si prepričan, da ga tudi drugi poznajo prav tako dobro.
Ivan Sedminek iz Velenja, je eden tistih, ki ga pozna veliko ljudi, zlasti upokojencev. Ivan namreč od oktobra 1981 dalje opravlja blagajniško delo pri DU Velenje, več let pa je bil tajnik tega društva.
Ni izleta ali piknika, ki ga organizira društvo, da ne bi bilo Ivana zraven, največkrat je vodič. Je velik veseljak in družbo kaj kmalu spravi v smeh in dobro voljo. "Družba mi pomeni vse. Ne vem, kako bi brez nje," pravi in doda, "še sam se počutim bolj mladostnega, če vidim, da so tudi drugi veseli in razpoloženi. Kako malo je potrebno, da so srečni, to se najbolj vidi na naših srečanjih." Vse, kar se Ivan loti, z veseljem opravi, "Da bi mi le zdravje služilo, pa bo vse dobro," doda, ko pripoveduje o sebi.
Ko sva se pogovarjala o sedanjosti, seveda nisva mogla mimo preteklosti. Rodil seje 31.1.1917 v Šoštanju v družini šestih otrok. Oče je bil rudar, kmalu pa so se morali preseliti, najprej naTurn, kasneje pa v Škale. Tuje Ivan obiskoval tudi osnovno šolo in preživljal svojo mladost, kije bila vse prej kot rožnata. "Pestilo nas je pomanjkanje hrane, delal je le oče, zato sem kot mlad deček šel za ministranta in si tako zaslužil nekaj denarja." Po končani osnovni šoli seje šel učit za čevlarja v Šoštanj. Ker ni bilo dela, je bil dve leti brez dela. Vendar ni počival, opravljal je vsemogoča dela, tudi na kmetijah.
"Leta 1937 so se začela dela na elektrifikaciji od Šoštanja proti Koroški; to je bila priložnost, da sem se za nekaj časa ponovno zaposlil. Zatem sem se zaposlil na Rudniku Velenje in delal v jami. Že mesec zatem sem moral v Zabukovico,"
pripoveduje Ivan. Pove še, daje moral prisilno v nemško vojsko, od tuje čez čas pobegnil in se vklučil v partizansko gibanje. Pred koncem vojne je bil še ranjen. V letih 1947-48 je v Ljubljani končal šolo za rudarskega tehnika. Leto kasneje je moral v zeniški rudnik, bil paje tudi tehnični direktor v rudniku lignita v Gračanici vse do upokojitve leta 1962. Iz pripovedi Ivana sem izvedel še veliko zanimivega. Vsega se seveda ne da zapisati. Iz povedanega je bilo Ivanovo življenje zelo pestro in dinamično, na trenutke kruto. Toda vse to mu ni pustilo vidnih posledic, še vedno je velik veseLjak, ki spretno skriva svoja častitljiva leta, predvsem paje nadvse prijeten sogovornik s kančkom humorja. Tudi ob slovesu ni pozabil na šalo. "Veš tistega..."
■ B. Mugerle
Park ob Koroški cesti v Velenju
Sramotatako in drugače
Krvodajalstvo ne pozna krize
V prostorih bivše občine v Šoštanju sta občinska organizacija RK Velenje in tamkajšnja krajevna človekoljubna organizacija pripravili prejšnji petek krvodajalsko akcijo. Klicu na pomoč za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane
se jc odzvalo več kot 220 krvodajalcev.Organizatorja sta bila izkazane
človekoljubnosti nadvse vesela, saj so bile potrebe zelo velike.
To ni bila letošnja prva krvodajalska akcija v velenjski občini. Dve izredni je velenjski RK v mesecu januarju že pripravil za potrebe celjske bolnišnice. Sicer pa na občinski človekoljubni organizaciji ugotavljajo, da na srečo krvodajalstvo še ni v krizi. Na lanskih 29 akcijah je darovalo kri več kot4200 občanov, kar je približno toliko kot leto prej.	■
Pred približno štirinajstimi dnevi je občan F. Čop stresel ves svoj gnev na Komunalno podjetje Velenje na račun našega največjega in nekoč tudi najlepšega parka ob Koroški cesti v Velenju. V kratkem dopisu je zapisano: "Oglejte si del velenjskega parka, to je pred pekarno Tratnik in trgovskim lokalom v starem kinu. Sramota je, daje tod park uničen od avtomobilov ter posvinjan z raznimi odpadki. Urejanje takšnih zadev je v pristojnosti vas komunalcev - več tako in tako ni v pristojnosti občine. Časopisu Naš čas pa s prošnjo, da to posname in objavi."
To pismo je velenjsko Komunalno podjetje s pripisom nemudoma poslalo SO Velenje, sekretariatu za javne gospodarske zadeve, med drugim so zapisali, da
naj pristojni zadevo proučijo in letos postopno načrtujejo sanacijo omenjenega parka. Kar zadeva vožnjo po zelenici ob trgovini v stavbi Kina Velenje in odlaganja smeti, pa naj uredijo inšpektorji ali komunalni nadzorniki, so še zapisali v odgovoru na prej omenjeno občanovo pismo.
Tako, imamo dvoje različnih mnenj, rešitve pa žal še nobene. Upamo lahko le, da se bo na to pisanje le kdo zganil in kaj ukrenil. Tudi sami smo se lahko prepričali, da nam ta del parka, uničen s kolesi avtomobilov, ne more biti v ponos, temveč samo v sramoto. Tudi parkirišče in vozna pot, posuta z grobim gramozom, ob trgovini "Nočni škrat" sta narejeni bolj po domače in nič kaj estetsko.
■ B.M.
Tudi letos bo občinska organizacija RK Velenje organizirala 29 akcij za potrebe celjske In slovenjegraške bolnišnice ter Zavoda za transfuzijo krvi Iz Ljubljane. Tako dobrega obiska kot na šoštanjskl akciji (na posnetku) se nadejajo tudi v tem letu
S takšnim početjem parka ne bomo očuvali
©©©©©
Zlobno
"Prebral sem tvojo knjiga"
"Zadnjo?"
"Upam."
Zakonska
"Kaj bi rekel, če bi zbežala z drugim?"
"Rekel bi: zakaj bežita? Saj ju nihče ne preganja™"
Nesramnost
"Veš, kako je Bohinjec nategnil Bohinjko?" "Ne vem. Kako?" "Zmenila sta se za sestanek. Ona je prišla, on pa ne_"
Lovska
"Predstavite si" pripoveduje lovec,"s puško merim na srnjaka, ko mi sede muha na muho-"
"Da, da," se oglasi nekdo med poslušalci, "dandanes je piovsod samo seks."
Uspeh
Ves zadihan prihiti potnik na letališče, pri čemer vleče za seboj dva težka kovčka; "A je letalo že odletelo?" vpraša uradnico pri informacijah. "Pred petimi minutami" "Fino," si potnik oddahne, "prepričan sem bil, da bom zamudil najmanj dve uri!"
Jasnost
"Optoženi, opozarjam vas, da na vprašanja odgovarjate samo z 'da* ali 'ne'." 'Tega ne morem." "Zaksy ne?"
' 'Pomislite: če bi vas jaz vprašal, ali ženo še vedno pretepate, kako bi odgovorili?"
Med kačami
Moški stoji v živalskem vrtu pred kletko s kačami in jim kaže jezik. Čuvaj se mu približa in ga začuden vpraša: "Pri bogu, človek, kaj pa počnete?"
"One so prve začele!" Praktično
'Ti je všeč moja žena?"
"Posebno lepa res ni™"
"Na zunaj mogoče res ni lepa,
toda njena notranjost,
mišljenje, čustvovanje; vse to je
pa čudovita"
"Veš k^j, daj jo obrniti!"
Kašelj
"Kako to, da tako kašljaš, Miha?"
"Ker tako kadim." "Zaktu pa tako kadiš?" "Zato da la^je kašljam."
Na sodišču
"Kaznovani ste bili že štiriind-vajsetkraL Ali veste, kaj pomeni današnja razprava?" "Popolnoma jasno - jubilej ali pa oprostitev!"
Kvartopirec
Žena spravlja moža iz gostilne: "Tak, Kori, nehaj že igrati in pojdi domov! AH sploh še pomisliš name in na otroke, ko takole posedaš v gostilni cele dneve? Prav nobenega srca nimaš več!"
Tedaj plane Kori pokonci: "Prokletafaaba, a zd^j boš pa še pripovedovala, kakšne karte imam!"
Dopust
Lojze je šel prosit šefa za tri dni dopusta.
"In zakaj ga boste potrebovali?"
"Ena mojih znankse bo poroSla, pa ji bom šel za ženina."
Nobena ni dobra
"Povem ti, Janez, zakonska zveza je nekaj najslabšega!" "Res? Jaz sem pa slišal več kritike na račun športne zveze™"
Njen praznik
Ob praznikih, kakršen je dan žena ali materinski dan, kakorkoli žc hočete in karkoli kdo še sploh praznuje v teh časih, se mnogi možje in fantje želijo pred svojimi dragimi še posebej postaviti. Nekateri so seveda tako pozorni, da se tu pa tam pojavijo s kakšno rožico tudi med letom ob - denimo - rojstnem dnevu, obletnici poroke ali pa kar tako, za boljše razpoloženje v hiši.
So pa med nami tudi taki patro-ni, ki na tc stvari enostavno nič ne dajo in si še misliti ne morejo, kakšne težke trenutke preživljajo njihove drage, ko v službi pogovor nanese takole:" Ti, kak šopek ti je pa kaj tvoj Lojz letos prinesel? Jaz sem dobila toliko vrtnic, da jih nisem mogla spraviti v eno vazo!"
"Tudi jaz svojega šopka nisem mogla spraviti v nobeno vazo!"
"A je bil tako velik?"
"Ne, sploh mi ga ni prinesel. Saj ti pravim, da ga nisem mogla spraviti v nobeno vazo!"
Imela sem sodelavko, ki seji je tako dogajalo iz leta v leto. Njen Gustl je na praznik žena navadno prikrevsal domov tako nacejen, da je zvonil pri sosedih v petem nadstropju, preden je zadel prava vrata. Potem je glasno robantil po kuhinji in kritiziral ženo, ki mu sve-da ni pustila večerje, za nameček pa omenil, da so tako ali tako vse bab-nice enake, da s to enakopravnostjo ni nič drugega kot eno samo ljubo sranje, saj si morajo moški po novem še večerje sami kuhat. Potem se je navadno zvrnil na kavč, hrlil do zore, zjutraj pa milo prosil ženo, naj vendar že pokliče njegovega šefa in ga prosi za dva dni dopusta, ker ima neodložljive obveznosti.
Lansko leto ji je bilo vsega dovolj. Ves teden pred praznikom je tuhtala, kakšno bi zabelila svoje-
mu možu, da bi jo začel bolj ceniti in se celo majčkeno bati zanjo. Kaj bi bila dala zato! Pa seje domislila. Zavila je v mestno cvetličarno in naročila prijazni prodajalki cvetja: "Prosim, če mi lahko 8. marca, jutri torej, ob desetih dopoldne, dostavite na dom dvanajst temno rdečih vrtnic z vsem, kar sodi zraven; z veliko pentljo, bleščečim celofanom in tole krasno čestitko, vanjo pa napišite: Iskrene čestitke - nekdo, ki iz dneva v dan bolj misli nate!"
Plačala je, pustila točen naslov in odlične volje odfrčala v službo. Naslajala seje ob misli na to, kakšen obraz bo naredil njen mož, ki bo dopoldne doma. Kar naj bo malo ljubosumen, po dvajsetih letih zakona to zanesljivo ne bo nikomur škodilo.
Mož paje naslednjega dne začel že navsezgodaj praznovati. Odprl je steklenico vilijamovke in dvigal kozarce enega za drugim: "Na zdravje vseh nas, ubogih moških, ki smo vedno bolj tlačeni, odkar so te beštije postale enakopravne! Prek-lemana babura, vsako leto ima bolj strupen jezik, potem bi pa še rada, da bi ji nekakšne rože nosil! Lepo vas prosim, fikus si je želela! Namesto fikusa lahko jaz kupim celo kišto merlota in mi bo ves teden toplo pri srcu! Na fikus pa lahko jutri pridejo uši, pa pridejo mušice, pa imaš prazen teglc. Ma kak fikus, dajte no mir!" Tako je modroval in do desetih gaje imel že pošteno pod kapo. Takrat paje pri vratih pozvonilo.
Nesrečno naključje je hotelo, da je bila zaradi hude gneče cvetličarka malce nepazljiva in je nakako pomešala naslove. Tako je Gustl pri vratih zagledal moškega v uglajeni obleki in z resnim izrazom na obrazu. V roki je držal velik šopek ger-ber, zavitih v temen celofan in povezanih z veliko črno pentljo,
Frizure
V soboto zvečer seje zgornji verz iz ene bolj znanih pesmi skupine Lačni Fraitz ponovno izkazal za še vedno veljavnega. V Hotelu Paka v Velenju je velenjsko podjetje Brivnice in česalnice pripravilo Modno revijo pričesk, ki bodo aktualne v letošnjem letu. Radovedneži in tisti, ki jim lepa frizura nekaj pomeni, h karti pa sledijo modnim novostim, so prizorišče napolnili do zadnjega kotička. Osemnajstim dekletom in fantom, ki sestavljajo stalno skupino modelov Brivn-ic in česalnic, so oblikovali frizure frizerji in frizerke iz tega podjetja, prikazali pa so tako nove trende v frizurah "za vsak dan", kot tiste za posebne priložnosti in za bližajoče se maturantske plese. Oči obiskovalcev pa niso počivale le na frizurah, saj je za toaleto I butik Gospodična iz
■ bi
zraven pa sožalno vizitko.
Izročil je Gustlu cvetje, se poklonil in dejal: "Moje sožalje, gospod, moje sožalje!" in se odpeljal, ne da bi slutil, daje oddal napačen šopek.
Nacejeni Gustl se je odmajal v hišo, popil še kozarček in odprl vizitko. Prebral je:" Naj te tolaži misel, da nas je veliko, ki sočustvujem« s teboj. Prijatelji." Debelo jc gledal v cvetje in ni premišljeval.
Zena v službi od radovednosti sploh ni mogla vzdržati do konca. Koristila je štiri ure in se odpeljala domov. Razganjalo jo je ob misli na to, kako je reagiral mož. Gotovo jo bo objel, se ji opravičil za vse za nazaj, mogoče ji bo po bog ve koliko letih spet rekel, dajo ima še vedno rad...
Ko je vstopila, gaje našla vsega zabuhlega in s krvavimi očmi. Preden je lahko karkoli rekla, je stegnil roko nekam v kot, potegnil na dan tisti šopek in presenečeni ženi dejal: "Rečem ti, Micka, kar sem ti trobil že dvajset let, da me imajo ljudje radi, da imam veliko prijateljev, tebe pa nihče ne mara. A si dobila kak pušeljc za dan žena? Ha, seveda ga nisi, nikoli ti ga še ni nihče dal. Jaz sem ga pa dobil od vseh prijateljev, pa še gospod iz cvetličarne mi gaje prinesel na dom in mi dejal: "Moje sožalje, gospod!" Mendajejasno.dazato, ker že celo mesto ve, da si ti ena zoprna stara vešča, jaz pa en velik siromak.
Zdaj pa še kdaj reci, če si upaš, kdo se ima v tej hiši pravico pritoževati - ti ali jaz?!"
■ Marjana Kotnik
Pripis uredništva:
Danes v Našem času objavljamo zgodbico ene izmed naših bralk. Radi bi, da bi jih dobili še več, zato vas vabimo k sodelovanju. Zgodbice so lahko dolge največ 50 tipkanih vrstic!
"Strašnih Jožetov" strel v vrhove
O tem, kako obveščati prebivalce najbolj ogroženih področij	I
Šaleške doline o onesnaženosti zraka, je veliko govora. Od	|
siren, ki naj bi jih o tem obveščale, pa do vključitve teh podat-	\
kov v teletekst. Eden od poslancev velenjske občinske skupščine	|
je zadnjič omenil, da teleteksta velenjske televizije ne morejo	■
spremljati okoliški, velikokrat najbolj ogroženi prebivalci. Zato	. pride bolj v poštev teletekst televizije Slovenija. Mišljeno je bilo
seveda dobro, a koliko prebivalcev ogroženih področij ima TV	J
sprejemnike, ki omogočajo spremljanje teleteksta ? Na to je	I verjetno pozabil.
Kdo je pobasal vstopnino?	i
Na velenjski televiziji se Maja Lesnik pohvali z odličnim
finančnim izidom plesnega večera, katere "neformalni"	J organizator je bila.
Menda se je nabral kar lep kupček tolarjev od prireditev, za	\
kateru tudi na plakatih ni pisalo, kdo jo organizira. V Kultur-	| nem domu Velenje vedo povedati, da je dvorano najel Trend |
inženirin g, da pa jo je na občini prijavil Mladinski klub Velen-	i je. Nas starše sedaj zanima, kaj bodo od vseh teh organizatorjev ■ imeli naši otroci, ki so ves večer plesali?
Pionirji v velenjski knjižnici |
Iz kazaljke za leto 1993, ki jo je izdala velenjska knjižnica,	|
izhaja, da je v tej knjižnici še vedno oddelek za pionirje, čeprav	|
Že dolgo ni več ne pionirske organizacije, ne Pionirskega lista	■ in tudi ne Pionirja.
Besedilo na kazalki tudi nebi škodovalo lektoriranje, saj	J
človek ne ve, zakaj bo večja izposoja knjig vplivala na večjo	J
prijaznost med ljudmi, ko so pa knjige tako različne. Tudi slov-	l enska uporaba predlogov s in z nebi nič škodovala...
Žabe
Odkar ima odgovorni urednik Našega časa, S.V., znan kot vos, računalniški program, v katerem se mu vedno, kadar ga J "pobiksa," oglasijo žabe, se v redakciji počutimo kot ob mla- I
ki. Cel dopoldan samo reglanje. Za uit! ___________________J
lztrošen evrovizijski vzorec?
Teletekst

Cole Moretti, vodja zmagovalnega Eniksbanda: "Štel sem se za edinega favorita"
Gost oddaje Trič trač in druge čveke Strašnih Jožetov na Radiu Velenje Cole Moretti govori tudi za Naš čas. Cole je pevec in vodja ansambla En iks band, ki je zmagal na slovenskem izboru popevke za Evrovizijo '93.
Doslej ste bili En iks band. Kaj pa ste zdaj?
"Doslej smo res bili En iks band in En iks band tudi osta-
jamo. Toda odselj mnogim bolj znani. Upam, da nam bo to ime še prinašalo srečo."
Pred začetkom tekmovanja v velikem studiu slovenske TV ste rekli, da je v najožjem krogu favoritov samo eno ime: En iks band. Od kod takšna samozavest?
"Takšen pogum sem si privoščil, ker sem prej slišal vse pesmi in sem bil do ostalih izvajalcev nekoliko skeptičen. Ne zato, ker bi mislil, da so slabi.
Nasprotno. Prepričan pa sem, da so skladbe preveč podredili nekakšnemu evro-
vizijskemu vzorcu, kije v veljavi že petnajst let. Zato ga je treba posodobiti in morda smo prav mi pri tem uspeli."
Kako bi sami ocenili ostale konkurente?
"Predvsem bi rekel, da je bila konkurenca izredno močna in da so mi bili nekateri izvajalci zelo všeč. Na primer Helena Blagne, zaradi dobrega scenskega nastopa in napora, ki ga zahteva hkratno petje in ples. Izjemno dobra je bila tudi Mariborčanka Darja
Švajger. Boljša kot v studiu in kot na vajah. Če ne bi sodelovali mi, bi želel, da zmaga ona."
Kakšni pa so bili odzivi vaših konkurentov do rezultatov. Kako so se obnašali do zmagovalca?
"Povsem korektno. Bili smo in ostajamo dobri prijatelji."
Zdaj je pred vami še en krog tekmovanja že v mednarodni konkurenci in nato morda Irska.
Se že vidite tam?
"Drugi krog bo vsekakor težji. Že zato, ker sedaj ne bo več pomembna samo pesem, ampak tudi to, koliko je neka država
naklonjena drugi. Ne verjamem, da nam bo Hrvaška dala veliko točk in BIH najbrž tudi ne. Tudi Estonci so mlada nova država, vsaka izmed njih pa išče svoj košček evrovizijske pogače."
Bi vaša morebitna zmaga na Irskem Sloveniji povzročila hude preglavice?
"Ne, seveda ne. Slovenija bo jo prenesla brez težav. Ne bi bil problem zbrati nekaj milijonov dolarjev, težje bi bilo najti tistega, ki bi se lotil takega projekta, če bi seveda zmagali prav mi. Toda kot sem že rekel. Skeptičen sem že zaradi drugega kroga."
■
12 Umim	11. marcal993
Zavrtelo se je spomladansko prvenstvo
SSSSSSSSI5SS»iSSS«SS®Br«S(BS®8!»8Si#»S£88SI8tii83SiSiS<SiSSiS»
Olimpija je pač -Olimpija
Nogometaši velenjskega Rudarja se niso oddolžili Ljubljančanom za jesenskih 0:5. Tudi tokrat so doživeli kar visok poraz (0:3). Resda so srečanje izgubili za dva zadetka manj kot jeseni, toda če upoštevamo, da so bili Velcnjčani tokrat gostitelji, bi lahko dejali, da so bili nedeljski ljubljanski trije zadetki enakovredni petini iz jesenskega dela. Toliko, če vrtimo številke, v primerjavi igre pa je bila velika razlika. V nedeljo so "rudarji" igrali veliko bolj hrabro, z veliko nicro samozaupanja; kot da je bil to "navaden" nasprotnik, ne pa ekipa, ki vodi na prvenstveni lestvici, ekipa, ki ima največ izgledov, da drugič zapored osvoji državni naslov, ekipa, ki ima izkušenejše igralce od večine Rudarjevih. Okrog Rudarjevega igrišča seje v nedeljo zbralo približno 1.500 glcdalcev, največ v letošnjem prvenstvu. Gledalci so verjetno pričakovali ugodnejši izid derbija, toda po končani tekmi, ko so počasi "prišli k sebi", smo vendarle slišali stvarne ocene - Olimpija je pač Olimpija.
Da, zmajčki so tudi tokrat potrdili svojo veliko vrednost. Toda niso zlahka zmagali. Nasprotno, vse tri zadetke so dosegli po prekinitvah, kjer so tudi sicer zelo močni. Beseda "če" verjetno še danes zveni v glavah velenjskih nogometašev, gotovo najbolj v Vidovičevi. Ta modrolasi velenjski napadalec bi bil lahko vplival na drugačen potek srečanja. Prav Vidovič je imel prvo tako imenovano stoodstotno priložnost na tekmi že v 13. minuti, ko je iz odličnega položaja streljal zelo mlačno in Olimpijin vratarje njegovo žogo odbil v kot. V 28. in 29. minuti so imeli izredni priložnosti gostje - Zulič in Ubavič - toda odlični Čanic je obakrat dobro posredoval; podobno seje izkazal v 33. minuti, ko seje vrgel pod noge Benedejčiču. Žoga je zletela v kot, po strelu s kota pa je prišla do Hadžialagiča in gostje so povedli. V 2. minuti nadaljevanja je imel novo priložnost Vidovič, slabo je udaril žogo in vratar jo je odbil v kot. V 54. minuti je Zulič močno streljal, Čanic' pa je žogo z zadnjimi močmi odbil v kot. Po strelu iz kota je Ubavic drugič zatresel domačo mrežo, tretji zadetek pa je dosegel ZulicS v 67. minuti z udarcem s približno 18. metrov. Kljub prizadevanjem, da bi "rudarji" vsaj omilili poraz, se to ni zgodilo. Zadnjo priložnost za to je imel spet Vidovič dobrih deset minut pred koncem, ko je bil za delček sekunde prepočasen od vratarja Pejkoviča.
vos
Smučarski skoki
Kolenc čez 90 metrov
Na nedeljskem državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Planici, na 90-metrski skakalnici je nastopilo kar 49 skakalcev iz desetih klubov. Med njimi so se dobro odrezali tudi mladi Velenjčani, še zlasti Peter Kolenc, ki je osvojil 2. mesto. Rezultati: 1. Zupančič, Alpina Žiri (89,92) 219,7 točke, 2. Kolenc, SSK Velenje (88,90,5) 212,7 točke, 3. Radelj, Center Ljubljana (90,82)203,1 točke. Uvrstitve drugih velenjčanov: 10. Kaligaro, 12. Jerman, 21. Rednjak, 22. Iršič.
"Moj največji uspeh
vv
Peter Kolenc je bil z nedeljsko uvrstitvijo v Planici seveda nadvse zadovoljen. Kaj ne bi bil, saj je bila to najboljša uvrstitev Velenjčanov
v zadnjih nekaj letih.
"Pred nastopom nisem pričakoval medalje, čeprav je seveda tiha želja vsakega tekmovalca skočiti čim lepše in čim dlje. Razmišljal sem o uvrstitvi med prvimi petimi, torej na četrto ali peto mesto. V veliko veselje sta mi oba skoka zelo uspela in upam, da mi bodo moje letošnje uvrstitve, še zlasti ta, omogočile nastop v finalu svetovnega pokala konec tega meseca v Planici." ■ vos
Skupaj z Našim časom izbiram
« « « g K
Karate
» » » 8	-v
Pejkunovič prvak Štajerske
NAJ športnico, NAJ športnika
Na željo bralcev uvajamo rubriko NAJ športnik in športnica. Kako bomo izbirali? Z vašo pomočjo. Vsak teden bomo objavili v tedniku kupon. Nanj boste vpisali ime športnice in športnika, za katera boste ocenili, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški.
Še to. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega
časa, upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9.ure.Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca.
M KUPON
ŠPORTNICA TEDNA:. ŠPORTNIK TEDNA:.... Vaši podatki: Ime in Priimek:...............
Točen naslov
V nedeljo tudi drugoligaši
V nedeljo se bo zavrtelo tudi prvenstvo v II. slovenski nogometni ligi. Podobno kot Velenjčani bodo tudi nogometaši Ere Šmartno uvodno tekmo igrali na svojem igrišču v Šmartnem ob Paki. Njihov gostitelj bo ekipa GIDROSA iz Turnišča.
To srečanje bo za gostitelje nadvse pomembno. Ob morebitnem porazu, česar pa nihče ne pričakuje, bi se znašli na robu III. lige.
Enajsterica Ere Šmartno bo v spomladanskem delu igrala v drugačni postavi, kot jeseni, saj so dobili nekaj novih igralcev. Na nekaterih tekmah v pripravljalnem obdobju so igralci pokazali dobro igro, kar vliva upanje, da bodo v Šmartnem ob Paki tudi v naslednji sezoni gledali drugo ligaški nogomet.
Uvodno tekmo bodo v nedeljo začeli ob 15. uri in uprava vabi ljubitelje nogometa, da se v čimvečjem številu zberejo ob igrišču.
mj. Gorlčnlk
Rokomet
ju gg gj gg gj gg
Pomembna zmaga Velenjčank
V	nadaljevanju slovenske rokometne lige so igralke Žalca doma v pomembnem srečanju za obstanek v ligi izgubile srečanje proti ekipi LIR iz Velenja z rezultatom 19:22(8:10).
Srečanje so Žalčanke pričele zelo dobro in povedle 2:0. Po tem vodstvu so Velenjčanke najprej izenačile v 8. minuti na 4:4, nato prevzele vodstvo in polčas seje končal z vodstvom Velenjčank za dva zadetka prednosti.
V	drugem delu so gostje bile boljše in v 35. minuti vodile že z petimi zadetki. Pet minut pred koncem so Žalčanke vodstvo Velenjčank zmanjšale na 17:18 in v veliki želji za zmago v napadu napravile nekaj napak. Gostje so to iskoris-tile, v zadnjih minutah bile boljše in zanesljivo zmagale. Pri Žalčankah se je posebno odlikovala Gorbulina pri Velenjčankah pa Hudejeva in Odrova.
■ -er
Košarka
SS « Sf 88 ® SS »
Malo možnosti za Elektro?
KK Elektra je končala tekmovanje na 7. mestu, precej bolje seje odrezala Savinjska Polzel, ki je zasedla I. mesto s samo enim porazom.
Končnica prvenstva bodo nadaljevali 13. marca. KK Savinjska Polzela se bo poskušala uverstiti v zeleno skupino I. SKL. Njen nasprotnik bo Satex Msjibor. Igrajo na tri zmage. KK Savinjska Polzela bo gostitelj 13., 20. in verjetno še 27. marca.Precej težje delo čaka KK Elektra iz Šoštanja, ki se bo s KK Kraški zidar bojevala za obstanek v rdeči skupini 1. SKL. Igrali bodo prav tako na tri zmage, vendar bo Elektra v času, ko bo igrala Savinjska Polzela doma, gostovala v Sežani, v domači dvorani v Šaleku pa jih bodo ljubitelji košarke lahko ponovno bodrili 17.marca in morda še24.marca.
Igralci KK Elektre bodo iskali priložnost za obstanek v rdeči skupini 1. SKL le v Sežani, kar bo nedvomno težko, če upoštevamo, da v letošnji sezoni še niso zmagali na gostovanju. Morda bodo imeli v končnici prvenstva več sreče, kar jim iskreno želimo.
■ S.B.
V organizaciji KZ Maribor, je bilo v soboto "2. odprto prvenstvo Štajerske". Tekmovanje je tradicionalno, spada pa med tri najmočnejša prvenstva v Sloveniji.
Udeležilo se gaje 51 najmočnejših (najkvalitetnejših) tekmovalcev iz Slovenije, nastop državnih reprezentantov pa je takorekoč obvezen. Da je Pejkunovič Petar, član karate kluba "Velenje", že nekaj let prvi tekmovalec Slovenije in standardni državni reprezentant, je to dokazal tudi tokrat, saj je prepričljivo osvojil naslov prvaka Štajerske. Tudi ostali trije Čehaič, Kadrič in Pajkunovič M., so se z uver-stitvijo na 8-12 mseto zelo dobro uvrstili.
Tenis
mui ® s
Urška spet presenetila
Na nedavnem državnem dvoranskem prvenstvu v Domžalah za mladince in mladinke - kategorija 18 je pri dekletih zopet prijetno presenetila igralka ŠTK kluba Urška Radanovič. Kot prva nosilka je opravičila vlogo fa-voritinje na tem turnirju. V odsotnosti najboljših Tjaše Jezemik (ŽTK MB) in Vukasovičeve (BR MB) je v polfinalu najprej premagala klubsko igralko Dunjo Bibijanko z rezultatom 6:0,6:3 in še nato Kim Remškar (Slovan U) v treh nizih z rezultatom 7:5, 2:6, 6:4.
Fantje so bili tokrat znova slabi, saj sta oba predstavnika - Dovšak in Gros-man - izpadla že v prvem krogu.
■ Alojz Benetek
Goool...
Rudar:01impija 0:3 (0:1)
Velenje - Igrišče ob Jezeru, gledalcev 1.500, sodnik Beton (Kranj).
strelci: 0:1 - Hadžialagič (33), 0:2 - Ubavič (54), 0:3 - Zulič (67).
Rudar: Čanic, PolovŠak, Doler, Grajfoner, Oblak, Omerovič (BUlajič), Javornik (Arlič), Karič, Spasojevič, Cvikl, Vidovič.
SCT Olimpija: Pejkovič, Podgajs-ki, Hudarin, Zulič, Hadžialagič, Vrabac, Žibert, Protega, Ubavič (Pešič), Valentinčič (Djuranovid), Benedejčič.
Žalec: Velenje 19:22(8:10)
Žalec: Dvorana osnovnošolskega centra, gledalcev 250, sodnika Jager (Celje) in Prislan (Šempeter).
Žalec: Jelen, Bylina 2, M.Šimek, Golob 3, Š.Šimek 1, Gorbulina 7, Kučera, V.Dolar 1, Kline 5, Petek.
Velenje: Lakič, Ferfolja, Kurmanšek, Topic 2, Stefanovič, Katič 3, Oder 6, Fale, Hudej 8, Ibralič, Kranjc 2, Matic.
Rezultati: 1. mesto: Pajkunovil Petar - Velenje, 2. mesto: Lavrič Plavanje Robert - Ljubljana, 3. mesto: Markovšek Borut - Trbovlje
Naslednji veliki preizkušnji za Pejkunoviča pa sta državno člansko prvenstvo marca meseca ter maja meseca evropsko prvenstvo v Pragi, za katerega je primeren potnik.
■ Dušan Borovnik
Uspešni tudi v domačem bazenu
Strelski šport
Veternik 14. na Madžarskem
Minuli teden je bilo na Madžarskem mednarodno tekmovanje v srtreljanju z zračno puško in pištolo, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca. Njene barve je zastopal tudi član SD Mrož Simon veternik, ki je v močni konkurenci strelcev iz 11 držav dosegel odlično 14.mesto v streljanju z zračno pištolo. Nastreljal je 569 krogov, bil za Štuhcem drugi najboljši slovenski predstavnik in si s tem še bolj utrdil mesto v slovenski državni reprezentanci.
■ b.s.
Plavalni klub Velenje je preteklo soboto organiziral 4. kolo predtek-movanja prvenstva Slovenije. Za pionirje in mlajše pionirje je bilo to zadnje tekmovanje pred državnim prvenstvom. V Velenju je nastopilo 100 plavalcev Branika iz Maribora, Fužirja z Raven na Koroškem in domačega kluba. Velenjski plavalci so bili znova odlični. Dosegli so največ dobrih rezultatov.
Rezultati velenjskih plavalcev: pionirji: 100 m prsno 2. Zakajšek, 1:22,7; 3. Majhen 1:23,0; 4. Mehme-dovič 1:26,5; 100 m hrbtno: 3. Petras 1:18,5; 8. Šikman 1:224,2; 9. Simič 1:24,6; 1500 m prosto: 1. Primožič 19:15,2; 2. Valcl 19:33,1; 5.Majhen
21:53,0; pionirke: 100 m prsno: 1. Valcl 1:27,2; 2. Udovičič 1:28,0, 8. Gregorič 1:37,3; 9. Jandrok 1:37,5; lOOm hrbtno: 3. Udovičič 1:22,7; 7. Sladič 1:26,0; 800 m prosto: 2. Valcl 10:25,1; 3. Udovičič 10:33,2; 6. Petras 12:15,2; 7. gregorič 12:25,5; mlajši pionirji: 50 m delfin: 2. Čutuk 38,8; 4. Ocepek 43,1. 5. Kotnik 43,4; 7. Matič 43,8; 100 m prsno: 1. Kotniki: 16,8; 3. Čutuk 1:19,6; 4. Ocepek 1:20,9; 9. Matič 1:27,7; mlajše pionirke: 50 m delfin 2. Pandža45,5;7. Kukovič 53,9; 100 m prosto: 8. Pandža 1:36,4; štafeta 4 krat 50 m mešano: 2. velenje 2:44,6 (Ocepek, Matič, Čutuk. Kotnik).
■ Marko Primožič
Območno tekmovanje v odbojki
Območna odbojkarska zveza Žalec je pripravila območno odbojkarsko tekmovaje v odbojki za mladince, mladinke ter za starejše pionirje in pionirke. Pri mladincih je območni prvak postala ekipa OK Šempeter, pri mladinkah OK Abes Trade Celje, pri starejših pionirjih OK TVD Partizan Braslovče in pri starejših pionirkah OK Abes Trade Celje.
■ -er
Novi teniški up Urška Radanovič
"Vem, kaj zmorem in to hočem!"
Tako odločna je Urška Rado-vanovič iz Velenja. Dekle, ki v teniškem svetu šele prihaja na obzorje najboljših teniških upov Slovenije.
Čeprav šteje šele 16 pomladi, je svet, v katerem preizkuša svoje sposobnosti, že dokaj dobro spoznala z lepe in slabe plati. Presneto dobro ve, da uspehi ne pridejo sami od sebe, da se je zanje treba pošteno preznojiti. Najprej na vsakodnevnih treningih, nato na tekmovanjih. Po dve uri na dan in uro treninga za kondicijo je obveza, ki se ji je doslej že obrestovala. Rezultati so zgovorni in kažejo, daje Urška na pravi poti. Na poti Mirne Jauševec, Barbare Mulej in morda, morda tudi Monike Seleš." Približno že vem, kje je moje mesto. Moj doslej največji uspeh in tudi uspeh velenjskega teniškega kluba, katerega članica sem, je lansko finale državnega prvenstva v skupini deklet do 16 let. Tudi moja nastopa na evropskem prvenstvu posameznikov v Berlinu in ekipnem v Italiji nista od muh. Kot tudi ne finale na mednarodnem teniškem turnirju v Umagu. Decembra lani sem bila v Ameriki in na dveh turnirjih posameznic do 16 let ter
na ekipnem nastopu spet dokazala, da s trdim delom morda še kaj iz mene res bo," pravi dijakinja prvega letnika poslovne šole v Slovenj Gradcu Urška Radanovič.
Skupaj z njenim očetom- trenerjem oziroma "couchem" sta pred novo preizkušnjo. Urška seje namreč povzpela višje. "Ustavila" seje na stopnici starejših vrstnic, na prehodni meji v člansko skupino. Seveda z zahtevnejšimi cilji kot se pač za skupino do 18 let spodobi. Rada bi osvojila državno poletno prvenstvo v omenjeni skupini. Zelo vesela pa bi bila, če bi ji uspel še kakšen "večji met" -uvrstitev na svetovno lestvico. Točke
zanjo se "dobijo" z udeležbo na mednarodnih turnirjih." Tu naletim na kar precejšnjo oviro. Denar je tisti, ki ga s treningi, vztrajnostjo in zagnanostjo zaenkrat še ne morem zaslužiti. Pokroviteljev nimam, potovanja iz turnirja na turnir so draga, tudi
bivanje. Želim si dobrega trenerja, takega, ki bi meni in mojemo učetu pomagal do uresničitve zastavljenih ciljev. Pa smo spet pri denarju. No, to skrb bom bolj prepustila očetu. Ta se bo najbrž obrnil na Šaleški teniški klub in gotovo bodo skupaj poskušali poiskati koga, ki ga boienis bolj zanimal in bo to dokazal z večjo finančno podporo. Jaz bom raje več pozornosti namenila "šibkim točkam"- izpopolnitvi nog in zanesljivosti v udarcih, da bo preskok v višjo zahtevnostno raven igranja bolj očiten."
Da dekle misli resno, je že dokazalo minuli vikend. Na dvoranskem državnem prvenstvu v skupini do 18 let v Domžalah je namreč osvojila najžlahtnejšo lovoriko. Urška bo storila vse, da bi uspeh ponovila tudi na sobotni preizkušnji. Že ve, kaj hoče in kaj zmore! Pa veliko uspehov.
■ tp, foto: vos
N 13
Kegljanje
& m » m m % s
Nesrečen poraz
Srečanje lO.kola v medregi-jski ligi med domačim Bratstvom in Šoštanjem v Hrastniku je bilo za prepolno dvorano prava drama, ki se je srečni iztekla za domačine. Po nervoznem začetku gostov so domačini povedli s 3:1, Kramer je znižal na 3:2, zadnji igralec Šoštanja pa je "pokleknil" dva lučaja pred koncem, po grobi napaki sodnikov pa ostal še brez zadnjega lučaja. Protest Šoštanjčanov seveda ni zalegel, sicer pa je bilo sojenje sploh porazno. Gostje so tako izgubili samo za 4 keglje, rezultat je bil 4.882:4.878, ali 6:2 za Bratstvo. Pri sestavi ekipe so imeli Šoštanjčani veliko težav, saj so na pot odšli celo brez rezerve.
Mladinci Šoštanja so v drugem kolu v Celju visoko izgubili proti ekipi Micro Data. Rezultat je bil 2.366:2.177 za domačine.
Rekord Mira Steržaja
Srečanje 11. kola medregijske lige med Šoštanjem in Radensko so pričeli z manjšo slovesnostjo. Člani domače uprave so izročili priložnostno darilo Miru Steržaju, kije pred nekaj dnevi slavil 60-letnico. Prav Steržaj pa je zapečatil usodo
Šoštanja. Po dveh parih je namreč bil rezultat 2:2 in 14 kegljev v korist gostiteljev,
ko pa je na stezo prišel "slavljenik", se je začela tehtnica nagibati na stran gostov. Navdušeno pa so ga gledalci pozdravili, ko je postavil nov rekord šoštanjskega kegljišča z 912 keglji, s čimer je izboljšal stari rekord Staneta Fi-deja za 6 kegljev. Izid srečanja je bil 4833:4957. Po točkah pa so slavili gostje z 2:6. Za Šoštanjčane so nastopili: Rajšter 811 (0), Križovnik 823 (I), L. Fidej 786 (0), S. Fidej 849 (1), Kramer 788 (0) in Hasičič 776 (0). V naslednjem kotu bodo Šoštanjčani gostovali v Celju pri zadnje uvrščenemu Ingradu. Mladinci Šoštanja bi se morali v tretjem kolu srečati s sovrstniki Trboveljskega Rudarja. Tekme ni bilo, ker so gostje iztopili iz lige. Naslednji nasprotnik mladih Šoštanjčanov v mladinski ligi bo ekipa Konstruktorja v Mariboru.	■ L.F.
Šahovske novice
V	soboto, 6.marca, je bilo v Celju regijsko prvenstvo 7.a fante in dekleta. Odigrali so sedem krogov po švicarskem sistemu. Ponovno so se odlično odrezale deklice OŠ Ravne pri Šoštanju. Med 16 tekmovalkami je zmagala Mateja Potočnik, ki je osvojila 5,5 točke. Enako število točk je dosegla tudi Katja Mesarič, ki je osvojila 3.mesto, zelo dobre pa so bile Petra Hudournik na 5., Natalija Hudournik na 8.in Veronika Dolar (OŠ Antona Aškerc) na lO.mestu.Mateja in katja sta se s tem uspehom uvrstili na državno prvenstvo, ki se bo začelo že to soboto v Radovljici. Pri fantih je nastopilo 39 tekmovalcev. Odlično je igral Aleksander Dimič, ki je zbral 6 točk, enako kot zmagovalec, vendar je zaradi slabšega količnika osvojil 3.mesto. Dobro so se uvrstili tudi ostali. Bojan Dimič je bil 4. (5,5), ff.Mitja Kamenik (5), 14.Sanel Pašagič (4), 18.Vlado Mijatovič (4) in 22.Sebastjan Repnik (3).
V	ponedeljek, 8.marca, sta se dve ekipi ŠŠD udeležili regijskega ekipnega hitropoteznega prvenstva. Med devetimi ekipami je prvo mesto osvojil Žalec s 26,5 točkami, prva ekipa Velenja je bila s 25 točkami druga, četrto mesto pa je osvojila druga velenjska ekipa (18,5). V četrtek, 4.marca, se je na mesečnem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD zbralo kar 26 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: l.Matko 11, 2.Voglar9,5, 3.Kristan 9, 4.Rajkovic' 8,5, 5.Goršek 8,5 itd.
■ Andrej Novak
Športno plezanje
« m m & %s »
Mejovšek pred novo sezono
Z letošnjo suho zimo so bili pogoji za trening športnih plezalcev v kapni skali izredno dobri. Takšne razmere je izkoristil tudi velenjski Matej Mejovšek. lanski dršžavni prvak med člani in tretji v skupnem seštevku slovenskega
pokala v športnem plezanju.
Matej je veliko dni treniral v primorskih plezališčih, kjer je opravil preko 60 vzponov. Glavni cilj pa je bil opraviti vzpon v najtežji smeri pri nas "Za staro kolo..." z oceno XI. težavnostne stopnje. Kljub številnim dnem študija, vzpona ni opravil, smeri se bo posvetil ponovno prihodnjo jesen. Razlog je predvsem v tem, daje pred vrati tekmovalna sezona, ki bo letos naporna zaradi velikega števila tekem. Sedaj čakajo Mateja testiranja v Ljubljani, marca tekma za slovenski pokal, aprila prvi štart na tekmi za svetovni pokal v Frankfurtu in konec aprila svetovno prvenstvo v Insbrucku, kar mu je letos glavni cilj. Sledijo še trije štarti v spomladanskem obdobju na svetovnem pokalu v Zurichu, francoskem Tou-
PO HRIBIH m DOLINAH
Tretji Arničev pohod na Raduho
Ionu in Lillehamerju na Norveškem. Kot pravi Matej, poteka bazični trening dobro, zadnje tedne trenira po 30 ur tedensko, gre za specialni trening prstov in rok, trening na trenežerjih in na mini plezalni steni, ki jo je letos s prijatelji postavil matej kar sam in omogoča v devetih metrih z več kot tristo oprimki številne kombinacije gibov, pa še varovanje ni potrebno, saj odskočiš kar na blazine.
V lanski sezoni je imel Matej na mednarodnih tekmovanjih rahlo krizo, letos upa na uspeh že v spomladnskem obdobju.Pri uresničevanju tekmovalnih ciljev mu je letos priskočila na pomoč Zavarovalnica Maribor -Agencija Avrora, ki upa na uspeh.
■ Je ta
Že v zadnji številki Našega časa smo v tej rubriki omenili, da bo zadnji dan koledarske zime, to je 20. marca, potekal tretji zimski pohod na Raduho.
Organizator PD Luče ob Savinji in Savinjski MDO PD sta ga poimenovala po našem znanem skladatelju Blažu Arniču (1901-1970), rojaku izpod Raduhe. Danes nekoliko natančneje o tem pohodu. Datum smo omenili že na začetku, torej imamo še čas Pričetek pohoda bo med 6. in 8. uro izpred gostilne "Kmet" v Lučah. Tukaj bo za vsakega pohodnika pripravljen čaj, in vse informacije o pohodu, ki bo potekal po markirani poti,
ki nas pripelje na planino, kjer sloji na
višini 1568 m prijetna koča na Loki pod Raduho. Tukaj bomo dobili spominski žig. Na voljo bo tudi čaj in enolončnica.
Oboje so prispevali pokrovitelji: Gorenje Servis, Gorenje MGA in športna zveva Mozirje. Ti bodo prispevali tudi nekaj praktičnih nagrad. Vsi tisti planinci, ki pa bodo imeli željo in seveda dovolj kondicije, se bodo lah-
73 udeležencev v veleslalomu
Na umetno zasneženem smučišču v Libojah je bilo občinsko prvenstvo občine Žalec v veleslalomu za žalske osnovne šole. Skupaj je nastopilo 73 tekmovalcev, zmagovalci po posameznih kategorijah so: nižji razredi deklice: Štrebelj (Vransko); nižji razredi dečki: Šarlah (Žalec); mlajše pionirke: Žuža (Prebold), mlajši pionirji: Gržina (Žalec); starejše pionirke: Tržan (Petrovče); starejši pionirji: Vidmejer (Prebold). Na isti progi pa so se pomirile tudi starejše članice in veterani za sindikalne športne igre 93. Pri starejših članicah je zmagala Marija Uran-kar pri veteranih pa Marjan Antloga (oba Savinjski magazin Žalec).
■ -er
ko povspeli na sam vrh 2062 m visoke Raduhe. Vrnitev bo potekala po isti poti, oziroma za nekatere, zlasti s Koroške strani na planino Grohat in potem naprej mimo Bukovnika, našega najvišjega ležečega kmeta v Sloveniji, v Solčavo ali proti Črni.
Potrebno pa je upozoriti vše tiste, ki se boste odločili za to smer sestopa, da je pot skozi Durce, Škrbino med Malo Raduho in Lanežem in sam sestop na strmo snežišče pozimi in zgodaj spomladi za neizkušenega ali slabo opremljenega planinca lahko usodna. Torej na to stran samo, če smo vajeni zimske hoje po gorah in primerno opremljeni in po možnosti vsaj dva skupaj.
Če se želite udeležiti tega izleta organizirano, se lahko prijavite v pisarni PD Velenje na tel. 851-192 vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Lahko pa pokličete tudi drugega organizatorja izleta, to pa je Gorenje servis na tel. 853-231 int. 444, g. Korošec.
Pa srečno pot in upoštevajmo navodila gorskih reševalcev.
■ mh
NAGRADNA KRIŽANKA "AVTO MASTNAK"
1.	nagrada: večerjaš pijačo za 4 osebe
2.	nagrada: nagradni kupon v vrednosti 2.000 SIT (iz lastne ponudbe)
3.	nagrada: računalniška nastavitev preme (optika)
Izrezano križanko iz Našega časa pošljite po pošti ali prinesite v uredništvo (Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje) do 23. marca 1993.
nagradna križanka "radio velenje - nova frekvenca"
1.	nagrada (2.000,00 SIT): Marjan USAR, Jenkova 39, Velenje;
2.	nagrada (1.000,00 SIT); Darja VIŠNJAR, Partizanska 11, Velenje;
3.	nagrada (1.000,00 SIT): Jelka RIHTER, Laze 44, Velenje;
4.	nagrada (1.000,00 SIT); Branka ZALOŽNIK, Vrnjačke banje 3, Velenje;
5.	nagrada (1.000,00 SIT): Jože DEBELAK, Florjan 160, Šoštanj.
Nagrade vam bomo nakazali po pošti.
ČESTITAMO!
AVTOR
KRI2ANKE
R.NOC
GLAVNO
Nt STO BOLIVIJE
OKUSEN TROPSKI SADEŽ
SPANSKI PISATELJ
(PIO)
CESKO HOS.IHE
RASTLIN BODICA
KONGLOMERAT
1?
HALA
AZIJA
06RAJA, 06RADEK, ZASLON
ČEŠKA
PRITR-
DILNICA
10
ERNIN
RESCH
KRAVICA
PLAHI 00160-USEC
NAS
CAS
STANKO ARNOLD
SVET.NA-
NA
ZOR,KI 6A OPREDELJ. IDEALI
NAS
CAS
PIANIST
ZNANA
VERDIJEVA OPERA
OSEBNI ZAIHEK
ZRELOSTNI IZPIT
IHE SKLADATELJA HAČA-TURJANA
CITATELJ TOMAI
ERJAVSEK
CEDO OKRSLAR
OSKAR RIBNIKAR
STIK DVEH PLOSKEV
GL.HESTO ZAH.SAHOE V TIHEH OCEANU
SLOV.KI-PAR IN 6RAEIK (JANEZ)
KOMCEK SUKAjICA
KIT.GLASBILO S SVILENIM STRUNAMI
OSNOVNA
SESTAVINA CELIC JEDRA
11
20
IGRALKA RINA
11
15
NOGAVIČKA
KDOR KAJ UPORABLJA POVRŠINA OBMOČJE
IS
RUDARSKO MESTO V JUŽNI ŠPANIJI JUNAK I-MJA
'VIS05KE KRONIKE"
PETER
JABML-
REKLO. PREGOVOR
Ib
STANKO ERMAN
ČLOVEKU PODOBNE OPICE
21 -
DOBA V ME ZOZOIKU

ITALIJ.
RADIO
URADNA PU 8LUAC1JA
h
25
ETILNI ALKOHOL
LESENA GREDA
GOROVJE V BURMI
VIKTOR OBLAK
%
ZGUBA PRI MERJENJI)
MADŽAR. ZEN.IME
PISATELJ I0RKAR
MAOZ.MES-TO(VINO)
SAHOST.NA fRUS.GOR I
MADŽAR. MESTO V 8AK0NJSK. 60ZDU
OLJI IN PLOO
SODOBNIK KELTOV
OBZIRNO VEDENJE
RANO-CELNIK
UNESEK
FRNIKOLA
REKA NA TAJSKEM
POK.SLOV.
I6RALKA
TKACEV
(EKMO VANJE JADRNIC
STAR SLOVAN
LETOPIS
ATOL V TUAHOTU
ILJUSIH
SAKISTKA KUSNIR
ETIOP.NA 60V0R ZA 'GOSPOO*
15
JAPONSKI DRSALKA NIOORI
SVIC.PIA-NIST(GEZA)
29
GL.MESTO ITALIJE
0CV1RK ANTON
JOŽE INDIHAR
MRHOVINAR
IZ R.PSOV
NORDIJSKI B060VI
STANKO CAJNKAR
ANTON RAVNIK
IZVEDENEC,SPECIALIST
22
12
MENJANJE KONCNIC PRI SAMO STALNIKU
TINE OREL
KRALJICA ŠPORTA
1S
AH.EILH. IGRALEC (JAMES)
n
PRIJETEN VONJ
24
15
G>	7	g	9	10
« iU
15
Vf
15 W i t i t
	19	10	21
11 ! 25

15
26
Tf
n
W
Policijska postaja Velenje
KlItllilllllliltillllKI
Velenjski policisti se še vedno sprašujejo, kaj Je bilo v zraku v ponedeljek, 1. marca, da se je pripetilo toliko najrazllčenjšlh dogodkov, v katerih so morali posredovati.
Grozil v tujem stanovanju
1. marca okoli 15. ure, je prišel do stanovanja Jasne S., 23 let, iz Velenja, 45 - letni Srečko P. iz Gavc. Vrata niso bila zaklenjena. Srečko P. je brez napovedi vstopil in pričel Jasno S. zmerjati ter ji groziti. Čeprav je od Srečka večkrat zahtevala, naj zapusti njeno stanovanje, si Srečko tega ni dal dopovedati. Policisti, ki so prišli na kraj dogodka, so bili uspešnejši, Srečka pa bodo zdaj ovadili zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja.
Skupil jih je tudi prostor za pridržanje
1. marca, okoli polnoči, so policiste klicali stanovalci s Prešernovega trga v Šoštanju. Na dvorišču Levstikove 6 sta se pretepala moški in ženska. Ni bilo treba dolgo, da so ugotovili, da gre za Roberta K., 26 let iz Lokovice in njegovo mamo Jožefo K., 49 let, prav tako iz Lokovice. Jožefa je bila v pretepu lažje telesno poškodovana in sojo prepeljali v velenjski zdravstveni dom, Roberta pa so policisti vzeli s seboj na Policijsko postajo, ker so računali, da lahko v stanju, v kakršnem je bil, s kršitvami nadaljuje. V pridržalnem prostoru, je Robert K. ves gnev stresel nad nič krivo steno. Tolkel in brcal je po njej, daje z nje odpadlo okoli 2 kvadratna metra ometa. Tako je policiji povzročil za okoli 20 tisoč tolarjev škode. Oba, tako Roberta kot Jožefo K., bodo policisti predlagli sodniku za prekrške, za Roberta pa napisali še ovadbo tožilstvu zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
Vinjen po sina, vklenjen na policijo
Spet I. marec. Ob 16.30 so morali policisti posredovati na Prešernovi 9a v Velenju, kamor je k babici prišel po svojega sina, 22 - letni Smiljan M., iz Velenja. Ker je babica ocenila, daje Smiljan pod vplivom alkohola, mu vnuka ni hotela izročiti. Smiljan se ni dal odgnati kar tako, ampak je babici svojega otroka je zagrozil s fizičnim obračunom. Ni pa ostal samo pri grožnjah njej. Tudi policista, ki sta prišla narediti red, sta bila deležna enakih groženj, podobno kot mati otroka, ki je medtem prišla domov. Po vpitju in razgrajan-
ju so polcisti ocenili, daje najbolje, da Smiljana vzamejo s seboj. Upiral seje in policisti so uporabili fizično silo.
Štirje policisti komaj ukrotili razgrajača
Še kar 1. marec, ob 2. uri zjutraj. Na Prešernovi 4 niso spali. Spanec jim je kratil Kajetan K., 22 let, iz Velenja. Policista, ki sta prišla na kraja dogodka, sta se s Kajetanom srečala že na stopnicah. Pričakal ju je s kladivim in steklenico v roki in jima tako zaželel "dobrodošlico". Da hi jo še podkrepil, seje odločil za zmeijanje in napad. Opozorila policistov ga niso ganila. Ker ga sama nista uspela obvladati, sta v pomoč poklicala še dva policista velenjske policijske postaje. Skupaj so z uporabo prisilnih sredstev odvzeli Kajetanu nevarne predmete in ga umirili.
Pripeljal seje sam, odpeljal seje drug
Šc vedno je 1. marec. Mitja Z., 17 let, iz Velenja
seje na večer pripeljal s kolesom znamke Partizan, črno - srebrne barve do Šaleške 2 c. Kolo je zaklenil, in ko seje čez dve uri vrnil, je lahko ugotovil le še, da seje z njim odpeljal nekdo drug. Kolo je bilo vredno vsaj 15 tisočakov.
Ni mu uspelo!
V noči iz 1. na 2. marec je prišel neznanec do osebnega avtomobila, parkiranega v Starem trgu v Velenju. Na silo je odprl vrata, odtrgal žice pri kontaktni ključavnici in skušal spraviti vozilo v pogon. To mu sicer ni uspelo, uspelo pa mu je oškodovati lastnika tega vozila Jerneja H., 41 let, iz Velenja.
Spor med taščo in zetom
2. marca okoli 15. ure so policiti posredovali v obračunu med taščo in zetom v Florjanu. Sprla sta se 82 - letna Marija P., in njen zet 52 - letni Albert Č.. Albert je z leseno palico večkrat udaril taščo, ta paje pograbila kuhinjski nož in z njim napadla Alberta. Nož ji je sicer izbil iz rok, vendar je šla Marija po drugega. Zdaj seje zet branil s palico, ji vzel nož, pri tem pa jo poškodoval po levi roki. Na oba zdaj čaka sodnik za prekrške in ovadba pri tožilcu zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z nevarnim orodjem ali orožjem pri prepiru ali pretepu. Tako se namreč temu reče.
"Specialist" za denarnice
6. marca je bil na delu ncznanec, ki so mu policisti že na sledi, tako da kmalu ne bo več NN. Je pa ljubitelj
I Vse več je kršitev javnega reda in miru
i Prednjači vpitje in prepiranje
TERMO SHOP-SSiie
o g
z*
o><£ j«
jft
SUPER CEI ♦ kotli na olje litoželezni SIME 25 KW	MIK 43.450.00 SIT
35 KW	49.773.00 SIT
40 KW	56.100.00 SIT
♦ cisterne za olje 10001	18.700.00 SIT
15001	25.300.00 SIT
20001	31.900.00 SIT
♦ oljne garniture	5.660.91 SIT
♦ oljni gorilci MIN0R 4 19-40KVV	38.280.00 SIT
♦ oljni gorilci LIBELA 01 K	50.500.00 SIT
♦ expanzijska posoda ZILMET 2&I	2.372.70 SIT
351	3.247.30 SIT
♦ termostat sobni navadni	1.572.70 SIT
♦ ventil radiatorski 1/2"	925.45 SIT
♦ ventil radiatorski zaporni 3/8"	530.90 SIT
♦ cevi črne	93.64 SIT/kg
♦ cevi pocinkane	109.09 SIT/kg .
♦ cevi bakrene plastificirane 010	174,00 SIT/m
♦ armature iz uvoza za tuš-kad	7.283,50 SIT
za umivalnik	6.116,40 SIT
♦ toplotne črpalke tip voda-voda že od 259.000 SIT dalje	
Cene so brez davka,	
v primeru naše montaže samo 3% davek,	
sicer pa 10 %.	
Kršitve javnega reda in miru so ena tistih dejavnosti policistov in sodnikov za prekrške, s katero se srečujejo vsakodnevno. Na UNZ Celje, kjer so o tem izdelali temeljito poročilo, ugotavljajo, da so lani policisti obravnavali kar 5069 prekrškov, to pa je za 54 odstotkov več kot v letu 1991.
Tudi v lanskem letu so največ prekrškov obravnavali na Policijski postaji v Velenju, sledi pa Policijska postaja Celje, Šmarje pri Jelšah z oddelkoma in Slovenjske Konjice. Sodnikom za prekrške so policijsti
napotili 4683 krišiteljev v 3406 predlogih za uvedbo postopka o prekršku. V času storitve prekrška jih je bilo najmanj 1842 pod vplivom alkohol,
J* o
£ • NIZKE CENE - PRODAJA NA ČEKE
I
tujih denarnic. Že dopoldne je iz garderobe v prodajalni Peko na Šaleški cesti v Velenju iz dveh ženskih torbic odtujil dve denarnici in tako "zaslužil" 6 tisoč tolarjev. V pisarni prodajalne Era Šport paje prav tako iz dveh ženskih torbic odnesel dve denarnici, tokrat s 3000 tolarji. Denarnice so že našli in jih bodo vrnili lastnicam, osumljencu pa so, kot že rečeno, na sledi.
Vlom v prodajalno Tobačne
6. marca, malo po 23. uri, je dežurnega policista poklical občan in povedal, daje videl vlom v prodajalno Tobačne tovarne na Prešernovi v Velenju. Občan je znal povedati tudi, kam stajo storilec in njegova spremljevalka mahnila po opravljanem delu, tako da policisti niso imeli težkega dela. Storilec je iz prodajalne odnesel za okoli 8 tisoč tolarjev različnih predmetov. Dejanja sta osumljena, pri njiju so našli tudi predmete iz Tobačne, 23 - letni Stanko R. in 22 - letna Brigita R., oba iz Velenja.
Povozil peško in ( za kratek čas) pobegnil
V	soboto zvečer, ob 20.50 je bil dežurni policist v Velenju obveščen, daje mopedist v Pesju povozil peško, 16 - letno Mihaelo P. iz Velenja, ki je v nesreči
dobila lažje poškodbe, motorist pa je s kraja nezgode odpeljal. Policisti so že med potjo opazili voznika kolesa z motorjem, kije povsem ustrezal opisu povzročitelja nezgode. Ko so ga skušali ustaviti, jim je sicer pobegnil, a ne daleč. Kmalu so ga izsledili v bližini železniške postaje v Velenju. Ugotovili so, daje peško povozil Stanislav K., 33 let, iz Šoštanja. Vozil je kolo z motorjem brez vozniškega dovoljenja in, kot seje izkazalo, tudi pod precejšnjim vplivom alkohola. Pri preizkusu so ugotovili, daje imel v krvi kar 3,2 promile alkohola.
Policijska postaja Mozirje
Zaradi groženj k sodniku za prekrške
Mozirski policisti so morali ukrepali že kar prvi dan minulega tedna. Najprej ob 20. uri, ko je Mirko Š. iz Nazarij, 30 let, doma grozil, kako bo vse...4. marca ob 13.30 pa so bili zaradi podobnega razloga še v Gornjem Gradu. Domačim je grozil Rudi K., 26 let, iz Gornjega Grada. Ko so policisti zanj že napisali predlog sodniku za prekrške, so morali na isto pot še enkrat. Rudi K., se namreč ob 15.15 še ni pomiril, zato so ga vzeli s seboj in ga peljali mimo Mozirja v Velenje, kjer se je umiril v prostorih za pridržanje. Teh v Mozirju nimajo.
Prekratka varnostna razdalja
V	torek, 2. marca, seje pripetila prometna nezgoda v Šentjanžu. Voznica osebnega avtomobila Bernarda O., 29 let, je ob 13.50 zaradi prekratke varnostne razdalje, povzročila trčenje z vozilom, ki gaje upravljal Danilo C., 30 let iz Ljubnega ob Savinji.
Bilo je prehrupno
Dvajset minut čez polnoč, 6. marca, so policiste po telefonu obvestili, da občani ne morejo v miru spati, ker jih moti pri počitku hrup iz gostišča Merlin. Polcisti v tem primeru niso ukrepali, so pa zadevo predali inšpekcijskim službam, ki bodo pogledale, ali so v tem primeru kršili obratovalni čas.
Brez ogledala in s poškodbami
V	nedeljo, 7. marca, ob 1.30, seje na Policijski postaji v Moziiju oglasil 20 - letni Marjan K. iz Nazarij in povedal zanimiv pripetljaj, doživet tisto noč. Z avtomobilom seje peljal iz Proda proti Ljubnem ob Savinji, ko mu je naproti, po sredini vozišča, pripeljal z osebnim avtomobilom Jože M., prav tako 20 let, iz Luč. Pri tem je Marjanu odtrgal levo zunanje ogledalo na avtombilu in odpeljal naprej. Maijan pa za njim, ga dohitel, in se hotel z njim pomeniti o poravnavi škode. Gotovo pa ni računal, da jih bo pri tem dobil. Jože gaje namreč udaril in mu povzročil lažjo telesno poškodbo. Sodnik za mu ne uide.
največji porast so zabeležili zabeležili prav pri mladoletnikih. Na drugi strani paje zanimivo to, da seje med posameznimi vrstami kršitev lani najbolj povečalo točenje alkohola vinjenim in mladoletnikom, kar kaže na poostren nadzor policistov in inšpektorjev v gostinskih lokalih. Največ prekrškov je bilo storjenih na cesti ali trgu, sledijo stanovanja in gostinski objekti. Več kot polovica kršitev se je dogajala v času med 22. in 6. uro naslednjega dne.
Kdo so kršitelji? 1981
kršiteljev javnega red in miru ima
delo in so redno zaposleni, 225 kršiteljev javnega reda in miruje bilo dijakov ali študentov, 142 kmetov, 365 obrtnikov, 342 upokojencev in 1516 nezaposlenih.
Izrazit porast so lani zabeležili v skupini dijaki in študentje.
Peter Očkrl, komandir velenjske Policijske postaje ugotavlja, da so lani v Velenju policisti obravnavali 877 klasičnih prekrškov s področja javnega reda in miru, ob tem pa še 421 drugih prekrškov, kamor sodijo recimo kršitve občinskega odloka o javnem redu in miru, zakonov kot so, o varstvu pred hrupom, o orožju, o osebni izkaznici, o gibanju in bivanju tujcev... Sicer pa kršitelji počno vse mogoče, na-
jveč paje vpitja in prepiranja,
ropota in kričanja, kar policisti štejejo za lažje kršitve, ker ni nihče ogrožen; pretepanja, pijančevanja na javnem kraju...
■ Milena Krstlč - Planine
Češki državljan trčil v Mozirju
V	soboto, 7. marca, ob 14.20, seje v Mozirju pri bencinskem servisu pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo, dve pa lažje poškodovali. Ladislava K., 43 let, iz Bma na Češkem, je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levi vozni pas in trčil je v vozilo, ki gaje pravilno vozil Anton P., iz Velenja. Sopotnici v obeh vozilih, Drahomira Z. in Terezija P. sta v nezgodi dobili hude telesne poškodbe, oba voznika pa lažje. Odpeljali so jih v celjsko bolnišnico. Zoper Ladislava K., pa so mozirski policisti že napisali ovadbo tožilstvu zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa.
Policijska postaja Žalec
!SSSB!SS:«S;8!iS»SSS®SS88 188SiSSii8SS88SSSS®;;SS8
Povzročitelj pobegnil
V	torek, 2. marca, seje na magistralni cesti Velenje - Arja vas zgodila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti v kraju Pirešica. Neznan voznik kombija svetlo modre barve je povzročil večjo materialno škodo na vozilu Ferdinanda Blaznika iz Dravograda, potem pa pobegnil s kraja nezgode.
Sam odklenil
V	noči na 3. marec je neznanec vdrl v delavnico Vinka Kosa iz Lok na Vranskem. Pravzaprav je našel originalen ključ, ki je visel zunaj delavnice v bližini vhodnih vrat. Brez težav je zato lahko odnesel dve motorni žagi, vrtalni in skobelni stroj, ročno krožno žago in še nekaj drugega orodja. Lastnika je s tem oškodoval za 55.000 tolarjev.
Nenasilna smrt
Krajani Liboj so opazili, da že dlje časa niso videli Miha Govedtča, starega sedeminšestdeset let iz Liboj. Zato so policisti 3. marca nasilno vstopili v njegovo stanovanje, kjer je živel sam, in ugotovili, daje Gove-dič že več dni mrtev. Umrl je naravne smrti.
Smrt kolesarke
Na regionalni cesti Mozirje - Žalec seje v soboto, 6. marca ob približno 11. uri, zgodila prometna nezgoda, v kateri je umrla oseminšestdesetietna Marija Novak iz Letuša. V Letušu, na mostu čez Savinjo, je pri zavijanju kolesarko zadel voznik osebnega avtomobila CE 305-807.
Umrl pod hlodom
V	soboto, 6. marca, je Štefan Rančigaj (40 let) iz Drešinje vasi skupaj z bratom Ivanom odšel v gozd nad libojskim smučiščem, katerega dela je tudi sam lastnik. Ko sta stala na čistini pod gozdom, je Ivan zaslišal drsenje hloda in opozoril na to Štefana. Ta se ni mogel pravočasno umakniti, zato gaje hlod pokopal pod sabo. Zaradi poškodb je takoj umrl. Lastnik tega dela gozda je čistil podita debla in jih spuščal v dolino po 300 m dolgi in nezavarovani drči.
Neodgovorni vozniki
Kar dve prometni nezgodi sta se zgodili v soboto, v katerih je bila povzročena materialna škoda, storilca pa sta pobegnila. Na regionalni cesti v Letušu seje v zadnji del osebnega avtomobila Karla Cizeja iz Letuša zaletel neznani voznik avtomobila znamke Zastava 750. Istega dne zvečer je v Kasazah voznik avtomobila znamke Renault 12 trčil v parkiran avtomobil, last Ludvika Jakoba iz Celja. V obeh primerh je nastala materialna škoda, policisti pa se sprašujejo, kakšna je morala takšnih povzročiteljev, ki po nezgodi pobegnejo. Kazni se namreč tudi tako ne morejo izogniti.
Pretep v Preboldu
Malo pred polnočjo 6. marca seje več mlajših oseb začelo pretepati pred hotelom v Preboldu. Pri tem je bil hudo telesno poškodovan petindvajsetletni Iztok Arzenšek iz Polzele. Ker preiskava še teče, imena glavnega krivca policisti še nočejo povedati.
ČETRTEK, 11. MARCA
PETEK, 12. MARCA
SOBOTA, 13. MARCA
NEDELJA, 14. MARCA
PONEDELJEK, 15. MARCA
TOREK, 16. MARCA
SREDA, 17. MARCA
TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1
10.40 Zgodbe iz školjke 11.25 El tiempo de Las Flores.
španski film 13.00 Poročila 13.55 Buntz z Beverly Hillsa,
11/13
14.20 Odletel bom, 6/21 15.05 Don'tcryit'sonlythunder,
amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Ž1VŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: 16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče
20.40 ljubezenska preizkušnja,
6/7
21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.53 TV spored za petek
TV SLOVENIJA 2
10.45 Športna sreda, ponovitev 13.00 Poročila 16.25 Akcent, ponovitev 17.25 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 le veste, svet. nam. program 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Umetniški večer 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA:
ON & ONA, amer. nadalj. 1/13
Odletel bom, 7/21 23.45 Videostrani
HTV1_
10.00 Poročila 10.05 TVšola
11.30 Povejte mi kaj naj delam (3) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 Notranja zgodba, 1/6
15.45 The Big Blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se Hrvaško
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška država in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Znanstveno ozračje
18.35 Santa Barbara, 348. del
19.18 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Poslovni klub
20.50 Ali me je kdo iskal?
21.35 Ekran brez okvirja
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
HTV 2
10.15 Videošpon
10.55 Umetniški večer, ponovitev
13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza
14.50 ON & ONA, 1/13, ponovitev
15.15 Odletel bom, 7/21, ponovitev
16.00 Vrnitev na otok zakladov, 6/10
16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Huckelbery Finn, 1/26
17.35 Prvi uspehi
18.00 Regionalni studio Koper
18.50 TV igrica: 16 črk
19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum
20.25 Profesionalnost, franc. film
22.15 TV dnevnik 3
22.38 Šport
22.45 Intervju
0P0MBA:20.05-22.15 SP HOK C, Avstra!ija:SLO I. ali II. program
TV SLOVENIJA 2
08.55 Radovedni Taček 09.15 Erazem in potepuh, 2/5 09.45 Daleč od dvorca, 3/3
10.00 TOK TOK
10.45 Profesionalnost, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.10 Popolna tujca 21/28 14.35 Odletel bom, 2/21 15.20 Mlini na barju, češki film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Potovanje po človeškem telesu 6/8 17.55 Risanka
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 TV Mernik 19.00 Risanka
19.12 3x3
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Utrip
20.30 KRIŽ KRAŽ
21.35 Na dnu, braz. nad. 2/5 22.20 TV dnevnik 3 23.10 Sobotna noč 00.40 Videostrani
08.35 ŽIVŽAV
09.20 Bajka o kraljevih češnjah 10.15 Huckleberry Finn in prijatelji, 1/26
10.40 Moja knjiga o džungli,
22/27 11.00 Naša pesem '92 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 KRIŽ KRAŽ, ponovitev 14.50 Alo, alo, 2/18 15.15 Odletel bom, 9/21 16.00 Sofija in Constanca, 6/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Zvezdne steze 3, amer. film 19.05 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Zrcalo tedna
20.25 Nedeljskih 60
21.30 Kako nas vidijo živali, 5/6 22.05 TV dnevnik 3 22.30 Športni pregled 23.10 Videostrani
10.35 Telovadka, 9/10 11.00 Forum 11.15 TV mernik 11.30 Nedeljskih 60, ponovitev 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, 6/7 14.20 Ženska predkanost, ponovitev
14.40 Odletel bom, 10/21 15.25 Postajališče, amer. film ČB 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček 17.30 Pet prijateljev, 5/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza
20.30 Gora In ljudje
21.30 Dokumentarec meseca
22.15 TV dnevnik 3
22.45 Gospodarska oddaja 23.15 SP v hokeju na ledu, skupina C
09.30 Telovadka, 10/10 10.00 Orion 10.45 Homoturisticus 11.15 Potovanje po človeškem telesu 6/8 12.00 Znanstvena oddaja 13.00 Poročila
13.05 Dokumentarec meseca, ponovitev
14.45 Najstrašnejši umor, ponovitev
15.15 Odletel bom, 11/21 16.00 Hollywood se jih spominja, 10/14
16.50 Poslovne informacije
17.00 TV dnevniki
17.15 Erazem in potepuh, 3/5
17.45 Risanka
18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: štiri v vrsto
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Žarišče
20.35 Glasba, show in cirkus 21.45 Nebesa morajo počakati, ang. dok. serija
11.10
11.40 12.10
13.00 15.40 16.40 17.30 18.00 18.45
19.00 19.22 19.30 20.00 22.10 22.35
01.30
Že veste, svet. namen, program
Gospodarska oddaja Ljubezenska preizkušnja, 6/7
Poročila
SP v umet. drsanju (M) Osmi dan
Alpe-Donava-Jadran TOK TOK
Znanje za znanje, učite se z nami
Euroritem TV nocoj TV dnevnik 2 Studio city Glasbeni utrinek SOVA:
Popolna tujca, 21/28 Odletel bom, amer. nad. 8/21
Nasvidenje Pork Pie, novo-zel. film Video strani
TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 2
Slovenija:Južna Afrika, posnete£2.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza
HTV 1
10.10 Jakec in čarobna lučka 22/26
10.20 Poslednji dinozaver 19/20
10.45 Klub klobuk
12.15 Zgodbe iz školjke
13.00 Poročila
13.05 Operne zgodbe
16.00 Športna sobota
19.00 Moja knjiga o džungli 22/27
19.22 TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Rojstvo Evrope, 6/7
21.00 Homoturisticus
21.30 Poglej in zadeni
22.35 SOVA:
Alo, alo, ang. nad. 2/18 Odletel bom, 9/21 Skrb za čas, ang. film 01.35 Video strani 0P0MBA:10.50-12.00 SM (Ž) 12.00-13.00 SP ATL 13.00-14.00 NAM.TENIS 14.00-16.25 SP v umet. drsanju (Ž) 16.25-18.45 SP hokej - E:SL0
HTV 1
10.00 10.05 11.30 12.00 13.30 14.00 14.05 14.50 15.40 16.00 16.05
16.35
17.30 18.00 18.05 18.40 19.18 19.30 20.05 20.25 23.10 23.30 00.15 00.20 00.30
Poročila TVšola
Začudeni svatje, 2. del
Poročila
Mikser M
Poročila
Slika na sliko, ponovitev
Notranja zgodba, 2/6 The Big Blue Poročila
Tečaj nemškega jezika, 24/26
Malavizija
Beverly Hills, oddaja za mlade 23/23
Hrvaška zemlja in ljudje
Poročila
Duhovni klic
Santa Barbara, 349. del
Risanka TV dnevnik 1 Film-video-film Oblast sonca, amer. film
TV dnevnik 2 Slika na sliko Poročila na angl. jeziku Poročila Sanje brez meja
17.50 TV koledar 18.00 Vrzi mamo iz vlaka, amer. film
19.05' Risanke 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.05 Brukllnskl most, 9/13 20.35 Japonske sanje, dok. serija 21.30 Notranjost zgodbe. 2/6 22.20 SP v drsanju (M) 23.20 Metal manla 00.20 Horoskop
00.25 TV spored za petek_
Četrtek, 11. marca
TVS1
NE JOČI, SAJ SAMO GRMI, amer. film
Igrajo: Dennis Christopher, Su-san Saintlames. Režija: Peter Werner
Film je boleč in neprizanesljiv, še bolj, če vemo, da so iztočnico zanj dali resnični dogodki v Saigonu leta 1967 in če pomislimo, koliko podobnih in strašnejših zgodb se danes dogaja v Bosni. Mladi junak, devetnajstletni Brian je zaposlen v mrtvašnici vojaške bolnišnice in zaradi svoje neprilagodljivosti ima težave s svojim okoljem. Sredi vojnih dni pa se mu življenje nenadoma popolnoma spremeni, ko doživi smrt najboljšega prijatelja. Umirajočemu prijatelju namreč da obljubo, da bo poskrbel za skupinico otrokških sirot, ki so v spremstvu dveh nun...
HTV 2
17.05 TV koledar 17.15 Turbo Limach Show 18.30 Oskar med detektivi
19.15 Risanke
19.20 Glasba in EPP
19.30 TV dnevniki
20.05 Predvsem milostljiva, 5. del
20.30 Velika potovanja 21.35 CRO-POP-ROCK 22.15 SP v drsanju (plesni pari) 23.05 SP v dvoranski atletiki 02.15 Horoskop 02.20 TV spored za soboto
Petek, 12. marca_
TVS1
PROFESIONALEC, franc. barvni film, 1981
Igrajo: Jean Paul Belmondo, Jean Desailiy, Robert Hosei Režija: Georges Lautner Jean Paul Belmondo je ob Alainu Delonu najbolj "zvezdniško" ime francoske kinematografije. Vloga v filmu Do zadnjega daha gaje promovirala v prvorazrednega igralca. Profesionalec je njun tretji skupni film Iz časov, ko Belmondo ni več iskal ambicioznejših projektov - Lautner pa je želel izkoristiti njegov sloves in fizični izgled ter sposobnosti za gledljivo akcijsko kriminalko. Profesionalec je film, posnet po predlogi angleškega pisatelja. Zgodba o žrtvovanem agentu ni nova, niti originalna: po dveh letih ječe se v Francijo na skrivaj vrne agent fiau-mont (Belmondo). V Afriko so ga
HTV 2
09.25 10.25 11.15 11.45
13.00 12.25
13.05 13.00 14.50 17.00 18.00 18.50 19.22 19.30 20.05 22.35
00.10
Poglej in zadeni Na dnu, nad. 2/5 Alpe-Donava-Jadran Čarovniki izgubljenega kraljestva, film Poročila Slalom (Ž) Športna nedelja Formula 1
SP v umet. drsanju - revija
SP v atletiki
MBA košarka
SLalom (M), posnetek
TV nocoj
TV dnevnik 1
Čaj v sahari, amer. film
SOVA:
Ženska predkanost, 1/12 Odletel bom. 10/21 Hiša iz kart, fin. nadalj.
2/5
Videostrani
HTV 1
10.30 Edukon
11.30 Risanka.
12.00 Poročila
12.05 Bush Tucher man, 2/8
12.35 Haggard 7/7
13.00 Ali meje kdo iskal?
13.45 Risanka
14.00 Poročila
14.05 Pozdravi iz domovine
14.35 Beverly Hills 23/23
15.20 Risanka
16.00 Tv spored
16.10 Risanka
16.15 Televizija o televiziji
16.45 Turbo-limach show
18.00 Poročila
18.05 TV izložba
18.20 Santa Barbara (350)
19.05 Na začetku je bila beseda
19.15 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 TV tednik
20.20 Nočni sprehod, amer. film
21.50 Dopolnitev
22.00 Usode
22.35 TV dnevnik 2
23.05 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
09.30 Huckleberry Finn in prijatelji, 23/26 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubimci 10.30 Ulica Sezam, 6. del 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka (11) 13.55 Film za otroke 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Rim 18.50 Zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Ludwig, serijski film 21.00 Bridge to silence, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
CRO-POP-ROCK 15.00 SP drsanje (Ž) 16.30 SP v dvoranski atletiki 18.00 Split: košarka - (Ž) 19.15 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Črno-belo v barvi:
Sredina stoletja, 4/13 V avtobusu, 28/51 Film
00.20 Horoskop
00.25 SP v dvoranski atletiki
04.45 TV spored za nedeljo
poslali, da bi likvidiral vse vplivnejšega diktatorja države, v kateri ima Francija svoje interese. Toda še pred atentatom se politične razmere spremenijo in izdani atentator pristane v ječi. Bo po vrnitvi v Francijo poiskal tiste, ki so ga žrtvovali in se maščevali?
Sobota, 13. marca
TVS2
ČAS BO POSKRBEL, ang. barvni film, 1990
Igrajo: Michael Brandon, Christopher Lee, lan Hogg. Režija: John Davies
Junak filmske pripovedi je Robert Halliday, ki ima za seboj bridko izkušnjo, kot dopisnika so ga v Bagdadu zaprli in sedaj se njegova bag-dadska izkušnja nekako vrača in ga trga iz umaknjenega, osemalje-nega življenja, za katerega seje odločil. Ponovno naj bi se vključil v medarabske dogovore, v katere se vpletajo tudi obveščevalne službe
11.15 Znanje za znanje 11.30 Naša pesem'92 12.00 Euroritem 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 15.00 Intervju, ponovitev 16.00 Utrip 16.15 Zrcalo tedna 16.30 Dober dan Koroška 17.00 Ljudje in zemlja 17.30 Obzorja duha 18.00 Orion 18.50 Podjetniški klub 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Znanstvena oddaja 20.35 Znanost 21.05 Tujec, nad. HTV 2/3 22.00 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA:
Najstrašnejši umor, ang. nadal. 2/6 Odletel bom, 11/21 Hollywood se jih spominja, 10/14 00.35 Videostrani 0P0MBA:Veleslalom (Ž) 9.20
22.55 Omizje
23.55 SP v hokeju na ledu, skupina C
09.55 Otroški program 10.25 Sprehodi po stari Ljubljani 7/9
11.10 Marie Curie, 4/6
12.00 Novosti založb 12.10 osmi dan 13.00 Poročila
13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Kako nas vidijo živali, 5/6 14.00 SOVA:
V avtobusu, 8. del Odletel bom, 12/21 15.00 Vikend, franc. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Klub klobuk 18.50 TV igrica - štiri v eno vrsto 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Žarišče
20.40 FIlm tedna: Živ in zdrav, ang. film
22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.50 Oči kritike Video strani
HTV 1
HTV 2
11.55 Nedeljsko športno popoldne
12.00 SP v atletiki
13.00 Formula 1
15.00 SP v umet. drsanju
17.55 SP v atletiki
23.10 Srečali se še bomo, 6/13
23.40 Šport
23.55 Hrvaška nogometna liga 00.45 Horoskop 00.50 TV spored za ponedeljek 0P0MBA:smučanje SP, slalom
(Ž), Odbojka, finale Pokala prvakov (M) 16.30 Košarka - Split: finale (Ž)
velesil, v vse skupaj pa ga vpleta dr. Karhi Zander in njegova hčerka, ki sta do grla vpletena v medarabska rivalstva in funda-mentalizme...
Nedelja, 14. marca
TVS2
ČAJ V SAHARI, ang. ital. barvni film, 1990
Igrajo: Debra lVingler, John Malko-vich, Campbell Scott. Režija: Bernardo Bertolucci
Film Čaj v Sahari ne predstavlja Ber-toluccijeve kontinuitete, temveč njegovo vrnitev k filmskim razmišljanjem, ki so opredeljevala njegovo italijansko obdobje filmskega ustvarjanja. V zgodbo trikotnika, treh Američanov - Kit, Porta in njunega prijatelja Georga Tunnerja, ki se 1947. leta izkrcajo v Afriki, nas uvede pripovedovalec, sam pisatelj Paul Bowles, ki v kotu arabske kavarne opazuje prihod svojih junakov. V hotelu, kjer se trojica
16.30 TV spored 16.35 TV koledar 16.45 Nočni sprehod, amer. film
18.15 Parlaonica
19.10 Risanka
19.15 Meteorova izložba
19.20 Glasba
19.30 TV dnevniki
20.05 Korak za korakom, 7/13
20.35 Hitreje, višje, močneje
21.30 Notranjost zgodbe, 3. del
22.35 Dokumentarna serija, 3/8
23.00 Fluid ročk cafe
23.30 Horoskop
23.35 TV spored za torek_
nastani, je svojevrstna druščina, v kateri izstopata predvsem gospa Lyle, fotografmja in pisateljica potopisov, s svojim zapitim in nekoliko omejenim odraslim sinom Ericom...
Ponedeljek, 15. marca
TVS 1
POSTAJALIŠČE, amer. ČB film, 1946
Igrajo: George Raft, Ava Gardner, VictorMcLagien. Režija: Leonide Moguy
Film, posnet po romanu pisateljice Maritte M. Wolfje droben izsek iz življenja v srednje zapadnem ameriškem mestu. Tu prebivalci največ pozornosti posvečajo prihajanju in odhajanju vlakov, kina tem "postajališču" edini dajejo slutiti zunanji svet. V tem okolju se spleta zgodba treh glavnih likov tega filma. Ljubezen-
Madžarska:Slovenija, posnetek-Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Poročila
10.05 TVšola
11.30 Ali ste vedeli? 5/8
11.45 Mala kinoteka
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
14.50 Še se bomo srečali, 6/13
15.45 The big blue
16.00 Poročila
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška država in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Besede, besede, besede
18.35 Santa Barbara (351)
19.18 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Hrvaška in svet
20.50 Franc, film
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
TV SLOVENIJA 2
10.15 Podjetniški klub 10.45 Sedma steza 11.05 Tujec, nad. HTV 2/3
12.00 Gore in ljudje 13.00 Poročila 16.05 Sobotna noč, ponovitev 17.25 Nonstop, glas. oddaja 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani.7/9
18.45 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Marie Curie, franc. nad., 4/6
20.55 Osmi dan 21.55 Svet poroča 22.35 SOVA:
V avtobusu, 8. del Odletel bom, 12/21 Vikend, franc. film 01.10 Video strani
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila-14.05 Slika na sliko 14.50 Notranjost zgodbe, 3. del 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara, (352) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.25 TV spored 17.30 TV koledar 17.40 Nepopravljivi, franc. film
19.20 LOTO 19.30 TV dnevniki 20.05 Dragi John, 19/22
20.35 Peta brzina
21.20 Notranjost zgodbe. 4. del
22.10 Radar
22.40 Akademija dramskih umetnosti 23.40 Horoskop
23.45 TV spored za sredo
skega trikotnika - dveh moških in mlade ženske, Ava Gardner, kije glavna privlačnost filma, igra pošteno dekle okoli katerega se sučeta dva moška...
Torek, 16. marca_
TVS 1
VIKEND, franc. barvni film 1967
Igrajo: Jean Yanne, Mireille Dare, Jean Pierre Kalfon. Režija: Jean Luc Godard
Iz pariškega vrveža se ljudje čez vikend podajajo na podeželje, da bi se naužili svežega zraka. Toda namesto svežega zraka, kih čaka vožnja v dolgih kolonah, kijih živčno povsem iztiri, vrstijo se nesreče, ljudje so vse bolj napeti in svoje nezadovoljstvo sproščajo z nasiljem. Godard, kije v svojem znanem slogu zgodbo razgradil in
09.55 Iz življenja za življenje 11.25 Nebesa morajo počakati,
dok. film 2/4 11.50 Glasba, show in cirkus 13.00 Poročila 15.50 Omizje, ponovitev 18.10 Beverty Hills, 11/22 18.50 Turizem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Športna sreda PEP v nogometu - Milan:Porto 22.35 SOVA:
Buntz z Beverly Hillsa, 12/13
Odletel bom, 13/21 23.50 Video strani
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TVšola
11.30 Marianne, risana serija 12/13
11.55 TV spored
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
14.50 Notranjost zgodbe, 4. del
15.45 The big blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se hrvaško
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška država in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Moja knjiga o džungli,
11/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (353) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Španski film 21.45 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2_
16.55 Oblast sonca, amer. film 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, humor, serija 11/15
20.40 Izkušnje življenja, dok. serija, 10. del 21.35 Notranjost zgodbe, serij, film
22.25 Glasbeni večer 32.55 Horoskop 00.00 TV spored za četrtek
jo opremil z vmesnimi napisi, ki pa se lahko razberejo tako ali drugače, prikaže v filmu razkroj civilizacije, ki negira osnovne človeške vrednote...
Sreda, 17. marca_
TVS 1
ŽIV IN ZDRAV, angl. barvni film, 1991
Igrajo: LennyHenry, Robbie Col-trane idr. Režija: Robert Young Film razblinja stereotipne predstave o BBSju, kinaj bi proizvajal samo akademsko spodobne igra ne programe. Prikazuje namreč svet mamil in boj proti njim. Temnopolti Stevie, je zasvojenec in razpečevalec mamil. On in njegovi kolegi povsem obvladujejo lokalno četrt; s konkurenčnimi preprodajalci neusmiljeno obračunajo. Steviejeva žena Marie rodi zasvojenega sina.

ČETRTEK, 11. MARCA
SKY MOVIES PLUS
13.00 Hourofthegun 17.00 VVuthering heights
19.00 A little piece of heaven 21.00 In broad daylight
23.00 The kindred 00.35 Oncebitten 02.10 Opportunty knocks 03.50 The stranger within
THE MOVIE CHANNEL
13.00 Midnight 15.00 Cleopatra 17.00 Dot and the vvhale 19.00 Short tirne 21.00 Green card 00.40 Creator 02.30 VVingsof farne
EUROSPORT_
12.00 Konjeništvo 13.00 SP smučarski skoki 14.00 SP - umet. drsanje 16.30 Evrofun 17.00 Smučarsko poročilo 18.00 Mednarodni športni pregled 19.00 Športna poročila 19.15 SP - umet. drsanje 21.30 Košarka, EP četrtfinale 23.00 NBA košarka 01.00 Športna poročila
SKY ONE_
13.00	Sokolje gnezdo
14.00	E cesta
14.30	Drugi svet
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaverjev show
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	Polna hiša
21.30	Melrose
22.30	Priložnosti
23.30	Žrebički, zabavna igra
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
13.40 Lev, ang. pustol. film 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke
18.05 Parker Levvis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby show
19.00 Ulice San Francisca
20.00 Poročila
20.15 Obsojeni na molk,
amer.krim.film 22.05 T.J. Hooker 23.05 Hollywood Hot Poois,
amer.komed. 00.55 Dvojica 02.05 Kruti, Hal. vestem
RTL TELEVISION
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elf'99
18.45	Poročila
19.45	Dobri časi, slabi časi
20.15	Kdo je šef?
20.45	Poročeni z otroki
22.15	Star Report Nemčija
23.15	Gottschalkov show
00.00	Zakon
01.10	Grozljivo prijetna družina
01.45	Kdo je tukaj šef?
SATI_
13.45 Sence strasti 14.40 Sosedje
15.10 Pod kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s štirimi pestmi
16.55 5x5
17.25 Pojdi na vse
18.45 Poročila
19.20 Kolo sreče
20.15 Cluedo, morilska igra
21.15 Halli Galli
22.15 Runaway Flight, amer.
pust.film 23.50 Drakula lovi mini dekleta 01.25 Trojica s štirimi pestmi
SAT 3_
15.50	Lirika za vse
16.00	Pomnik
17.00	Mini čas v sliki
17.10	Resnično živalsko
17.35	Pustolovski kviz
18.00	Športna oddaja
19.00	Danes
19.20	Srečanja
20.00	V živo Iz Leipziga
21.45	Kulturni žurnal
21.51	Športna poročila 22.00	Čas v sliki
22.25	Trebuh arhitektov, film
00.15	10 pred 10.
AVSTRIJA 1_
13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Sinha Moča, serija
14.00 Trio s štirimi pestmi
14.50 Avantura živalskega sveta
15.00 Otroški spored
15.05 Risanka
15.30 Am,dam,des
15.50 Risanka
16.15 Otroški kulturni klub
16.30 Risanka
17.30 Mi
18.30 MacGyver
19.30 Čas v sliki
20.15 Donavska princesa
21.05 Pogledi od strani
21.15 Mafia princess, amer. film
22.50 Čas v sliki
22.55 Črnski poljubi, film_
PETEK, 12. MARCA
SKY MOVIES PLUS
13.00	White fang 17.00 An american summer
19.00	Lies before kisses
21.00	Retum to the blue lagoon 23.00 Nico
00.40	Novel desires
THE MOVIE CHANNEL
13.00 The idol 15.00 High noon
17.00 The frog prince 19.00 A shock to the system 21.00 Pumpupthevolume 23.00 Friday 13th part V
00.35 Father, son and the mi-
stress 02.15 Coldfeet
EUROSPORT_
09.00	Konjeništvo
10.00	Smučarsko poročilo
11.00	Mednarodni športni pregled
12.00	Formula 1, VN Južne Afrike, trening
13.00	Košarka, EP, četrtfinale
14.30	Umet.drsanje SP
17.00	Mednarodni moto šport
18.00	Formula 1, trening
19.00	Športna poročila
19.15	SP - umet. drsanje
21.30	NBA košarka
22.00	NHL hokej
23.00	Atletika-SP
SKY ONE_
13.00	Sokolje gnezdo
14.00	E cesta
14.30	Drugi svet
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaverjev shovv
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	Koda 3
21.30	Aliennation
22.30	VVrestling
23.30	Žrebički - zabav, igra
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
16.20 Risanke
18.05 Parker Levvis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby shovv 19.10 Booker 20.00 Poročila 20.15 Hrošč s polnim plinom,
nem.komed. 22.05 Mike Hammer 23.05 Enigma, ang. srhljivka 01.10 Jake in McCabe 02.00 Streetwalking, amer. krim.
RTL TELEVISION
15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 20.15 Na življenje in smrt 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalkov «how 00.00 Mlade zapeljivke,
švic.erot.film 01.30 Tudi plavšanja se je treba naučiti
nem.erot.film
SATI_
15.10	Pod kalifornijskim soncem
16.00	Trojica s tremi pestmi
16.55	5x5
17.05 Pojdi na vse
18.45 Poročila
19.20 Kolo sreče
20.15 Bogovi morajo biti nori
22.00 Nemška nogometna liga
23.00 Sanjska hiša erotike
00.15 Trojca s štirimi pestmi
SAT 3_
17.10 Čebelica Maja
17.35 Oblaki nad Kaprunom
18.00 3 sat borza
18.25 Nasveti
19.00 Danes
19.20 3 sat studio
19.30 Tuji dopisniki poročajo
20.00 Regina
20.50	Živalski portret 21.45 Kulturni žumal
21.51	Športna poročila 22.00 Čas v sliki 22.25 Pogledi s strani 22.50 Morilka, švic. film
AVSTRIJA 1_
13.00	Čas v sliki
13.10	Mi
13.35	Sinha Moča
14.00	Trio s štirimi pestmi
14.50	Jutrišnji mojstri
15.05	Heidi
15.50	Am.dam, des
16.15	Cool
17.00	Mini čas v sliki
17.10	Spored po željah
18.00	Čas v sliki
18.05	Mi
18.30	Mac Gyver
19.30	Čas v sliki
20.15	Stari, krim. serija
21.20	Pogledi od strani
21.30	Neverjetna ugrabitev
zmešane mrs. Stone, komedija
23.00	Čas v sliki
23.05	Ples smrtnih glav, grozljivka
00.35	Model in vohijač
SOBOTA, 13. MARCA
SKY MOVIES PLUS
13.00 White fang 17.00 An american summer
19.00 Lies before kisses 21.00 Return to the blue lagoon 23.00 Nico 00.40 Novel desires 02.05 Kid
THE MOVIE CHANNEL
14.25 VVhich way home 17.00 Chance of a lifetime 18.40 Xposure
19.00 Star trek - the next genera-tion
21.00 Dances with vvolves
24.00 Revealing evidence 01.35 Curiosity kills 03.05 Columbo
EUROSPORTS
09.30 Smučarsko poročilo
10.30 SP smuk (Z)
12.00 Formula 1, trening, prenos 13.00 Smučanje - smuk (M) 14.00 SP v umet. drsanju 16.30 SP v nord. smučanju 18.00 Smučanje SP 19.00 Formula ena, trening 20.00 SP atletika 22.00 Rokomet SP, Rusija:Nemčija 23.00 Boks
24.00 Formula ena, trening
SKY ONE_
13.00	BarnabyJones
14.00	Bogataš in revež
15.00	Greenacresovi
15.30	življenska dejstva
16.00	Risanke
17.00	Vojvode hazarda
18.00	VVrestling
19.00	Beverly Hills
20.00	Vitezi in vojščaki
21.00	Nerešene skrivnosti
22.00	Policaji
23.00	Wresling
24.00	Sobotni večer v živo
PRO 7_
12.40 Booker 13.30 V carstvu divjih živali 14.25 Človek z druge zvezde 15.10 Močvirje pod nogami, film 16.15 Blagoslovljena ekipa, amer. nadalj.
17.45 Človek, ki je hotel biti kralj, film
20.00 Poročila
20.15 Lov na Pozejdona, film
22.35 Action Jackson, amer. film
00.20 Serpico, amer. krim. nadalj.
RTL TELEVISION
14.20 Policijsko poročilo 14.45 Knigth Rider 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Jezero ljubezni, amer. film 23.50 Deklete, ki so se povzpela,erot.film 00.10 Moški magazin
SATI_
13.25 Grbavec, film 15.15 Lucky Me, film 17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Diana, film 22.00 Igrani shovv 23.00 Poročilo luknja v ključavnici, erot.film
3 SAT_
13.10 Dopisniki poročajo z vsega
sveta 13.40 Nasveti 14.10 Zgodbe
14.40 Cirkus mojega življenja
15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Koncert po želji 17.30 Častitljivi bigamist, film 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 20.00 Iz hiše mrtvih, opera 21.40 Pisatelji
22.40 Variacije Taborisa Goldberga 23.40 Skozi tujo domovino 00.30 Šport
AVSTRIJA 1_
13.00	Čas v sliki
13.10	Mi
13.35	Večni valček, film
15.10	Ljudje v srvu Latinske ameri-ke
15.30	Otroški spored, risanke
15.35	Ko so živali zapustile gozd
16.00	Spored po željah
17.00	Mini čas v sliki
17.10	Mladinski magazin
18.00	Čas v sliki
18.05	Podoba Avstrije
18.30	MacGyver
19.30	Čas v sliki
20.15	Gala večer gramofonske
plošče
22.00	Zlata dekleta
22.25	Cesta brez vrnitve, franc. film
23.55	Čas v sliki
00.00	Izba groze, amer. triler
NEDELJA, 14. MARCA
SKY MOVIES PLUS
15.00	Tom aparat
17.00	The tirne guardian 19.00 Life stinks
20.30	Xposure
21.00	Child's play 2
23.00	A kiss before dying
00.35	Hammer 02.10 Preppies
THE MOVIE CHANNEL
13.00	Branded
15.00	Absolute strangers
17.00	Return to green acres
19.00	Matters of the jeart
21.00	Navy S.E.A.L.S.
00.50	Ultraviolet
02.15	Night ofthe cyclon
EUROSPORT_
09.30 Smučanje, slalom (Ž)
10.00 Smučanje, slalom (M)
11.00 Mednarodno Športni pregled
12.00 Smučanje, slalom (Ž)
13.00 Formula ena, prenos
15.00 SP - umet. drsanje 17.00 Smučarski skoki SP, sledi
Kolesarstvo, Pariz-Nica 18.00 Smučanje, slalom (M) 19.00 Atletika SP 22.30 Formula ena 00.30 Boks
SKY ONE_
13.00 Izgubljeni v vesolju 14.00 Robin Shervvoodski 15.00 Traper John 16.00 Osem je dovolj 17.00 Britanskih 40 18.00 VVrestling 19.00 Simpsonovi 20.00 Ulica Jump 21 21.00 Grehi 23.00 Zabava nocoj 24.00 Video moda
PRO 7_
14.55 Poslednji pozdrav strica Joe-ja
16.55 Storilec neznan, ang. krim.
18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila
20.15 Orel je pristal, amer. film 22.50 KGB 00.30 Serpico 01.30 Mike Hammer
RTL TELEVISION
12.30 Dirke formule 1 15.00 Tropska vročica 15.55 Rdeči blisk 17.00 Podarjeno je še predrago,
komedija 18.45 Poročila
19.10 Dan kot noben drug, potovalni kviz 20.15 Bo naredil ali ne, igrani shovv
21.55 Spieglov TV magazin 22.40 Playboyeve srečne urice
23.30 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4
00.35 Posnetki dirke Formula 1
SATI_
13.05	King Kong živi, amer. film
14.50	Od tod do večnosti, amer.
film
16.55	Tarzan
17.30	Beywatch, nadalj.
18.30	Nogometna oddaja
19.20	Poročila
19.30	Kolo sreče
20.15	Diana, 2. del
22.00	Kontaktna oddaja
23.55	Od tod do večnosti, film
3 SAT_
13.00 Čas v sliki 13.10 3 sat tedenski pregled 13.45 Pred 25 leti 14.00 Ali nas je še mogoče rešiti? 15.00 Vse je mogoče, komedija 16.10 Na meji razmišljanja 17.00 Narava In medicina 17.30 Stičišče Narava 18.00 Dnevnik 18.15 Omizje 19.00 Danes 19.10 Politika 20.00 Tretji mož, ang. film 21.40 Konkurz Geza Anda 22.05 Ob 65. roj. dnevu Gustava Peichla
22.50 Mednarodni modni trendi 23.20 Komisar 00.20 Lirika za vse 00.30 Toots Thielemanns
AVSTRIJA 1_
13.00 Čas v sliki
13.10 Vedenje živali
13.40 Topper gre na potovanje
15.00 Klic v sili 122 15.25 Četrti kralj 15.30 Octopus, kviz 15.35 7xjazinti 16.10 Tiny Ton, risanka 16.35 Knjižna polica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverly Hills 18.00 Čas v sliki 18.05 Mladinska reportaža 18.30 MacGyver 19.30 Čas v sliki 20.15 Potovanje 21.05 Vsakdanja zgodba 21.50 Nauk Bude 21.55 Aproposfilm 22.25 Tujčeva tolažba, triler 00.05 Johann Sebstian.Bach
PONEDELJEK, 15. MARCA
SKY MOVIES PLUS
13.10 Gunfight in abilene 15.00 A tovvns revenge 16.00 The perfect date 17.00 Caddie woodlawn 19.00 Kruli 21.00 Air America 01.00 Scanners 2 02.45 Pri son
THE MOVIE CHANNEL
13.00 Here comes the groom 15.00 The little kidnappers 16.40 VVhere the red fem grows
18.30 Xposure 19.00 VVhite hot 21.00 Dyingyoung
23.00 Meetingvenus
01.00 Crimes and misdemeanours
02.50	Colddogsoup
EUROSPORT
14.00	Umet. drsanje SP
16.00	Smučarski skoki SP
17.00	Formula 1
18.00	Rokomet SP
19.00	Evrofun
19.30	Športna poročila
20.00	Prosto smučanje SP
21.00	Rokomet SP
22.00	Nogomet-evrogoli 23.00 Boks
24.00	Tajski boks
01.00	Športna poročila
SKY ONE_
13.00	Sokolje gnezdo
14.00	E cesta
14.30	Drugi svet
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaveijev shovv
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	Parker Levvis ne more izgubiti
21.30	Grehi
23.30	Žrebički - zabavna igra
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
13.25 Lov na Pozejdona, amer. film
15.25 Trd, toda prisrčen 16.15 Risanke
18.00 Parker Lewis ne more izgubiti
18.30 Bili Cosby shovv
19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila
20.15 Akademija FBI, amer. fllm
21.55 Smrtonosni roj, amer. film 00.05 Psiho dezernat 01.10 Action jackson, amer. film
RTL TELEVISION
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.15	Nogometna oddaja
18.45	Poročila
19.15	Eksplozivno
19.45	Dobri časi, slabi časi
20.15	Columbo
21.45	Quincy
22.45	10 pred 11.
23.40	Gong shovv
00.15	Tropska vročica
01.15	Grozljivo prijetna družina
SATI_
15.10 Pod kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s tremi pestmi
17.25 Pojdi na vse
17.55 5x5
18.45 Poročila
19.20 Kolo sreče
20.15 Oče potrebuje ženo
21.15 Prosim, javi se
23.05 Novice, zgodbe
00.05 Tenis
SAT 3_
16.15 Klub seniorjev
17.00 Mini čas v sliki 17.10 Čebelica Maja 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Kviz
20.00 Življenje je dolga, mirna reka, film
21.25 Filmski pregled
21.51	Športna poročila
22.00 Čas v sliki 22.25 jabolko je odpadlo, film 00.05 Politika, dogodki, osebe 00.55 10 pred 10.
AVSTRIJA 1_
13.00 Čas v sliki 13.35 Sinha Moča
14.00 Trio s štirimi pestmi 15.05 Lutke 15.30 Am, dam, des 15.50 Rebecca in sosedovi otroci
16.15 Strelovod
16.30 Risanka
17.00 Mini čas v sliki
17.10 Spored po željah
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 MacGyver
19.30 Čas v sliki
20.15 Športna arena
21.15 Pogledi od strani
21.25 Kjer se noč začne, triler
23.00 Čas v sliki
23.05 Na krilih orla, amer. film
TOREK, 16. MARCA
SKY MOVIES PLUS
13.00 Echoes of a summer 15.00 Star spangled giri
17.00 Svveet 15 19.00 End ofthe line 21.00 The return of Eliot 01.15 Outforjustice
02.50	State ofgrace
THE MOVIE CHANNEL
13.00 Thecocoanuts 15.00 Inspector clouseau
17.00 Return to treasure island 19.00 Xanadu
21.00 Postcards from the edge 23.00 Letitride
00.40 Last vvish 02.20 Une femme ou deux
EUROSPORT_
12.00 Rokomet
13.00 Nogomet 14.30 Umet.drsanje SP 16.00 Prosto smučanje SP 17.00 Surfanje v dvorani
18.00	Nogomet
19.00	Evrofun
19.30	Športna poročila
20.00	Rokomet SP
22.00	Boks
23.00	Tajski boks
24.00	Smučarski skoki - SP
SKY ONE_
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaverjev shovv
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	Seinfeld
21.30	Vse razen ljubezni
22.00	Murphy Brovvn
22.30	Gabrielov ogenj ■
23.30	Žrebički - zabav, igra
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
15.30	Trd, toda prisrčen
16.20	Risanke
18.05	Parker Levvis ne more pomagati
18.30	Bili Cosby shovv
19.00	Ulice San Francisca
20.00	Poročila
20.15	Popolnoma nora prometna policija, film
22.00	Dvojica
23.05	Vroči pekel L.A.
00.50	Serpico
01.55	Ob devetih bo konec sveta
RTL TELEVISION
13.15	Kalifornijski klan
14.05	Klic v sili, Kalifornija
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elf'99
18.45	Poročila
19.15	Eksplozivno
20.15	Highlander
21.15	Kriminalni magazin
22.15	Eksplozivno
23.15	Gottschalkov shovv
00.00	Zakon in red
01.05	Grozljivo prijetna družina
SATI_
15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe
21.15 Kriminalni magazin 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Tenis
SAT 3_
15.15 Chicagoblues 16.15 Mona Lisa 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Cik-Cak 18.00 Slike iz Nemčije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Potovanja 20.00 Beg iz Londona, film 21.35 Romanca, film 21.45 Kulturni žurnal
21.51	Športna poročila 22.00 Čas v sliki 22.25 Pogledi s strani 22.30 Klub 2
AVSTRIJA 1_
13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.50 Jutrišnji mojstri 15.00 Otroški spored 15.30 Am, dam, des 15.50 Kislo zelje, risanka 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Gameshovv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGyver 19.30 Čas v sliki 20.15 Universum 21.07 Pogledi od strani 21.20 Moji prijatelji, tvoji prijatelji, film
22.50 Na krilih orla, amer. film 00.25 Čas v sliki
SREDA, 17. MARCA
SKY MOVIES PLUS
13.00 Skullduggery 15.00 The last of the secret
agents? 17.00 MRS Poiiifax 19.00 Primobaby 21.00 MysonJohnny 23.00 NewJackcity 00.40 Enrapture 02.10 Daddy's dyin'...
03.50	In the line of duty street vvars
THE MOVIE CHANNEL
13.00 Hands across the table
15.00 Goingape!
17.00 The frog prince
19.00 Green card
21.00 A shock to the system
00.40 Class action
02.30 Scissors
EUROSPORT_
16.00 Avto dirke na ledu 17.00 Karate 18.00 Košarka NCAA 19.30 športna poročila 20.00 Gimnastika 22.00 Formula ena 23.00 Nogomet 01.00 Športna poročila
SKY ONE_
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaverjev shovv
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	S.I.B.S.
21.30	Okrogla miza
22.30	Hill Street Blues
23.30	Žrebički, zabavna igra
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke
18.05 Parker Levvis ne more pomagati
18.30 Bili Cosby show
19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila
20.15 Primer Borelli, amer. film
22.05 Jack in McCabe 23.05 Amulet smrti, film
00.45 psiho decemat 01.45 Smrtonosni roj, film
RTL TELEVISION
15.00 Umor je njen konjiček
16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Kliči M za umor, film 22.45 Nogomet 23.15 Gottschalkov show 00.00 Prav, Aljaska! 01.10 Grozljivo prijetna družina 01.45 Kdo je tukaj šef?
SATI _
15.10 Pod'kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s štirimi pestmi
16.55 5x5
17.25 Pojdi na vse
18.45 Poročila
19.20 Kolo sreče
20.15 Gledališka predstava
23.55 Tenis
SAT 3_
15.00 Kraljevo bavarsko sodišče 15.25 Podzravlja nas dežela
tisočerih jezer 16.25 In Vite Vita 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Michael iz Loenneberga 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 Slike iz Švice 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 K stvari 20.00 Pawlakovi 21.45 Kulturni žurnal
21.51	Športna poročila 22.00 Nekateri so za vroče, film 00.25 Glasbeni magazin 01.10 10 pred 10.
AVSTRIJA 1_
13.00	Čas v sliki
13.10	Mi
13.35	Sinha Moča
14.00	Trio s štirimi pestmi
14.50	Medved Bamey, risanka
15.00	Otroški spored
15.05	Peter Pan in pirati
15.30	Piknikov strah, lutke
15.50	Rebecca in sosedovi otroci
16.15	Helmi
16.20	Nekoč je bilo
16.30	DingDong
17.00	Mini čas v sliki
17.10	Spored po željah
18.00	Čas v sliki
18.05	Me ženske
18.30	Prijatelji za vse življenje
19.30	Čas v sliki
20.15	Gostilna v Spessertu, komedija
21.50	Pogledi od strani
22.00	Pa ravno Aljaska
22.45	Volčje mleko, amer. film
Sile se bojimo!
Ali bomo z nastajajočo pomladjo le dočakali mir na Balkanu? je vprašanje, ki se poraja vsak dan znova. Vsem nam je že dosti barantanja za Bosno in njeno delitev na deset kantonov. Kak nesmisel!! Še vedno smo prepričani, da narodi sami niso zakrivili vojne. Zakrivili sojo njihovi voditelji. Ti si mancjo roke v evropskih prestolnicah, doma pa vsak dan umirajo nove žrtve.
Kak velikanski nesmisel. Prepričani smo bili. da bo sesdaj s Clintonovim vodstvom zavel drugačen veter. Le spomnimo sc začetkov vojne. Kaj je vedno znova trdila Amerika? O. ne bomo pozabili. Meje bivše Jugoslavije ostajajo nedotakljive.
Res? Kako sta na vse pozabila glavna pogajalca, ki morata priti od drugje in vsiljevati svojo vi/ijo narodu Bosne... Delitev na kantone pomeni vendar nadaljevanje etično čiščenje.
pomeni, da bodo množične migracije tudi v prihodnje potrebne.
Niti mi, niti svet, predvsem pa Amerika, ki je najprej zatrjevala, da se meje znotraj bivše Jugoslavije ne bodo spremenile, ne smemo pozabiti na to!
Vojna igra na Balkanu je igra preizkušenj. Če zmaga predlog o kantonih. zmaga tudi napadalec. Zato tudi v prihodnosti ne bo nobena država, predvsem majhne in manjše, varna pred nasiljem, pred nadvlado močnejšega...
Sile se bojimo, sila ni svoboda!
Prihodnost sveta bi bila zlagana in pravice o človekovih svoboščinah bi bile zmečkan papir. Tega ne želimo. Clinton z novim vodstvom, in z. vsemi miroljubnimi državami, bo dokazal, kako razume pravico in svobodo majhnih in velikih!
VIŠ
Previsoke cene elektrike
Po januarskem valu podražitev se je pridružila z visokim skokom šc električna energi ja, kar sproža verižno reakcijo podražitev.
Elektrogospodarstvo ima monopol, ni pa nikogar, ki bi mu prestregel peruti. Obnaša se razsipniško, drugače ni mužno pojasniti ravnanja poslovnih enot EG, saj ima v Celjskem območju vozni par več kot dvajset vozil. Imajo nadpovprečne osebne dohodke, morebiti še niso slišali za stabilizacijo in varčevanje, kaj se dogaja v združenem delu, kjer odpuščajo delavce in izvajajo razne sanacije.
Električna energija je predraga, vse to pa morajo plačevati porabniki z vedno tanjšimi denarnicami, da pokrijejo zgube v Radečah, Rušah na Jesenicah. Cena že prekaša evropsko. Pred ponovno podražitvijo električne energije bi morali tudi v elektrogospodarstvu in ustreznem ministerstvu poiskati notranje rezerve (zmanjšati tudi režijske stroške na minimum, kot to počno drugje.)
Vse uporabnike, pa moti, da spodaj položnice niso napisane lepe besede -rok plačila, drugače odklopimo. Zanima nas ali to velja samo za majhne uporabnike???
In kaj pravijo pri EG!
Jože Grobelnik
Odprto pismo članom IS občine Velenje
Spoštovani člani IS občine Velenje, dogajanje in odnos vašega predsednika g. Meha daje drugače in bolj
gospodarsko mislečim slutiti, da si vsi niste tako želeli oblasti, kot on in gospa Pečovnik.
Po dobrih 14 dneh se še vedno najbolj ukvarjate sami s seboj, saj vlada zaseda večkrat na teden. Najprej na zaprti seji, potem pa z istim dnevnim redom še za javnost.
Moje mnenje je, daje vaš IS tisti, ki še lahko kaj naredi za boljši jutri te doline. Nc posvečujte največ pozornosti sami sebi in tistim, ki vam dokazujejo nepravilnosti prejšnje vlade, saj bodo po vešem kratkotrajajočem vladanju isto dokazali novi, samo, da sebe operejo in se pokažejo, kako drugače misleči so. Takšna je pač politika.
Sedaj je prehodno obdobje in zelo malo časa šc ostaja, da si Velenje le izbori status sedeža regije, kar bo le na tak način priteklo kaj sredstev iz Ljubljane. Vem, da delo opravljate profesionalno in vam je določenim le za
slavo, kol predsedniku, vendar nc
pozabite, na v dolini živeče občane. Navedel bom primer, kako lahko jc urediti takšen kraj v bodoče in mislim, da bom s svojim pisanje, ne glede na posledice, odprl oči delegatov in seveda občanov občine Velenje. Povezava med uslužbenci na občini in republiko obstaja, le izkoristiti jo jc potrebno. Če bi si izborili regijski sedež. Civilne zaščite v Velenju, bi lahko z. republiškimi sredstvi naredili vodvod-no omrežje, ceste in ostalo, kar je možno financirati iz tega programa. Proračunska sredstva pa bi uporabljali za ureditev zgodovinskih vrednot. Tako za nadaljevanje obnove Satarega Velenja, Šoštanja in seveda Šaleka. Teh možnosti je seveda še več. Ne zaletavajte se preveč v ureditev centra mesta in ne namenjajte sredstev za rušenje pred leti izvršenih del. Daje treba mesto urediti, se strinjam, samo ne z novo gradnjo in uničenjem peš cone Mladi in ambiciozni arhitekti, ki imajo določene sposobnosti, želijo zopet ogrožati življenje šolarjev, s ponovnim odprtjem ceste mimo zdravstvenega doma proti delavskemu klubu in od kulturnega centra do Elektrotehne. Zakaj v takšno investicijo, ko pa je bolj nujno, da se uredi Kidričeva cesta, križišče Tomšičeva - Jenkova, Cesta talcev oziroma podvoz pri Elektru v Pesju, da bi tovorni promet tekel ob robu mesta. Če se bodo pričeli izvajati projekti pri In-terevropi - Obrtna cona Stara vas, boste uničili še zadnje koščke zemlje. Ali ni bolj primerno, da se dokončno uredi Trebuša, ki ima že izgrajeno kanalizacijo in hidrantni vod, le še cestna povezava je potrebna in imamo prostor za perspektivne podjetnike, ne pa take, kot je podjetje Gruda, ki so jo ustanovili bivši člani ZK, njena solastnika pa sta tudi člana IS občine Velenje in sam predsednik Srečko Meh.
Ker je moja vizija prihodnosti bolje izdelana kot tista, ki jo je oblikoval predsednik IS Srečko Meh, me kljub trikratnemu poskusu, ni sprejel. Izgovori, da me bo sprejel takrat, ko bo tudi ostale in, da se z menoj ne misli in ne želi sestati, potrjuje izjave, ki krožijo po Velenju, daje treba Severja utišati, tako ali drugače, ker menda kvarim ugled predsednikom krajevnih skupnosti. Če želi gospod Meh mojo zamenjavo, naj mi to odkrito pove in bom to mesto prepustil takšnemu, ki bo njemu odgovarjal. Saj so njegovi pristaši Staro Velenje v preteklosti uničili. Z osebo, ki bo zastopala Staro Velenj, bo lahko opravljal le toliko časa, kolikor bo na oblasti.
Svoje vizije pod vodstvom gospoda Meha vsi niste sposobni izpeljati. Pa ne, da vas žalim, ampak področja, na
RAČUNALNIŠKI
R
EFENKOVA 61
N
VELENJE
RAZPIS
x a
delavna
e s t a
i,izkušnje vri terensko delo.
1.)	Iščemo sodelavca za načrtovanje, vodenje izvedbe in vzdrževanje računalniških mrež NOVELL Od bodočem sodelavca pričakujemo samostojnost p delu z omrežji NOVELL, vozniški izpit in pripravljenost za deloma
2.)	Iščemo samostojnega prodajalca računalniških sistemov. Od bodočega sodelavca pričakujemo samostojnost pri delu, izkušnje na področju načrtovanja računalniških sistemov, izkušnje v prodaji in vozniški izpit.
ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS, NASTOP DELA TAKOJ!
Vloge z opisom delovnih izkušenj, izobrazbe in pričakovanj oddajte do ponedeljka, 22.marca 1993 na naslov:
TRENE) Računalniški inženiring d.o.o. Efenkova 61, 63320 VELENJE
Vse firijavljene bomo o izidu razpisa pimeno obvestili!
katerih delate danes, so drugačna kot dela, ki ste jih opravljali prej.
Franc Sever
Lubadar še ni slišal za zeleni pas?! (3)
Lubadar, ki od minimulega poletja gospodari v naših gozdovih, očitno ne dela preglavic samo gozdnim posestnikom in gozdarjem (da o ubogih smrekah niti ne govorimo), temveč tudi drugim. Letos bo glede na dinamiko populacije podlubnikov še dovolj priložnosti, da si bo lahko laična javnost tega malega in smrekam tako neprijetnega hrošča še večkrat ogledala od blizu. Še bolj pa posledice njegove prerazmnožitve.
Na območju občine Velenje se je lani lubadar zaradi klimackih pogojev (suša in izredna vročina) ter semenskega obroda smreke prekomerno razmnožil. Pojav je dosegel tak obseg,
da jc ogroženih večina goszdov v občini.
Eno od številnih žarišč podlubnikov seje pojavilo v lanskem letu tudi v Rakovi goši, to je v gozdu v samem mestu Velenja.
Gozd je z odlokom razglašen za gozd s posebnim namenom, zato je pojav žarišča podlubnikov v njem še toliko bolj zaskrbljujoč.
To je ravno tisti gozd, o katerem gospod Vane Gošnik v prejšnji številki Našega časa opisuje svojo različico dogodkov oziroma odgovarja novinarki Bojani Špegelj na njen članek iz 6. številke Našega časa.
Pri tem je gospod Gošnik v svojem članku prezrl naša pojasnila o tem dogodku, zato meče pismo črno senco na gozdnega posestnika in na gozdno upravo Šoštanj. Prvi naj bi ne bi smel posekati napadenih dreves, drugi pa naj ne bi pravočasno ukrepali. Ker to ni res, želim bralcem še enkrat obširneje osvetliti dogajanje na tem žarišču podlubnikov.
Gozdna uprava spremlaja dogajanje v Rakovi goši vse od krčitve na parceli gospoda Šinkovca dalje, saj so po krčitvah in podobnih posegih sosednji deli gozda v stresu, zlasti pa, če je bil gozd ž.e prej rahlega zdravja. In res se je ve minulem letu pojavilo na tem območju žarišče podlubnikov.
Lubadar je v poletnem času "obdelal" smreke na parcelah štirih gozdnih posestnikov in v juliju letu 1992 je gozdar določil za posek prve lubadarke. Vsega skupaj je gozdar v minulem letu izvedel na tem žarišču šest odkazil, posekano pa je bilo dvainštirideset kubičnih metrov drevja. Seveda gozdar v gozdu ni samo odkazoval. Lastnike je pri odkazilu seznanil z vsemi podrobnimi ukrepi za zatiranje podlubnikov in njihove zalege. Poleg tega je žarišče in opravljeno delo tudi večkrat kontroliral. Ob poteku sanacije je tako kot za vsa ostala žarišča obveščal tudi gozdarskega inšpektorja.
Ravno zato, ker je obravnavano žarišče v zelenem pasu, smo skušali ohraniti čimveč dreves. Tako revirni gozdar ni odkazal vseh napadenih dreves, ampak je vitalnejša in manj napadena drevesa ob robu žarišča v dogovoru z lastnikom gozda pustil neodkazana. Vendar je bil nalet podlubnikov premočen in je lubadar olupil tudi ta drevesa.
To je lastnik gozda seveda opazil in o tem takoj obvestil revirnega gozdarja. Ker pa ni bil edini lastnik, pri katerem so se ravno v tistem času na smrekah pojavili znaki poletnega napada podlubnikov, se gozdar na lastnikovo obvestilom mogel kar takoj odzvati. Žarišče v velenjski občini je ogromno, več kot na enem naenkrat gozdar seveda na more biti.
Lastnik gozdarja ni mogel čakati in se je samostojno lotil sanacije žarišča. Res je varstveno sečenje izvršil brez predhodnega odkazila, vendar na primeren in pravilen način. Očitno sije do-- bro zapomnil gozdarjeva navodila iz minulega leta.
Pri ogledu objekta smo ugotovili, daje lastnik poskal samo tiste smreke, za katere se je že od daleč in na prvi pogled ugotovilo, da so nepopravljivo poškodovana zaradi podlubnikov. Takim drevesom pravimo lubadarke in jih pozna vsak lastnik gozda. Večino smrek je že tako ali tako olupil lubadar, zato je lastnik olupil samo še preostale.
Čeprav gozdni red še ni bil dokončno izvršen, smo ugotovili, daje žarišče v postopku sanacoije. Zato smo posebna drevesa označili in evidentirali. Poleg tega smo za varstveni posek
določili še dodatna drevesa, ki so kazala znake napada podlubnikov, niso pa še bila odmrla, kot predhodno posekana.
Kadar lastnik gozda poseka zdrava, kvalitetna drvesa, ki bi še morala ostati v gozdu se s takim posekom seveda ne moremo strinjati. Govorimo o "črni sečnji", saj gozd pri takem poseku ponavadi izgubi na ekološki in ekonomski vrednosti.
V	omenjenem primeru pa je bila izvršena varstvena sečnja. Šlo je za zavarovanje gozda, na način, ki ga je gozdar na tem žarišču predhodno že predpisal in gozdni posestniki na osnovi teh navodil že izvajali.
V	minulem letu je gozdarski inšpektor izdal odločbo vsem lastnikom in upravljalcem gozdov na območju občine Velenje in Mozirje. V njej piše. da morajao lastniki gozdov, v katerih so se pojavili podlubniki, nemudoma izvrSiti vse ukrepe, da se prepreči
njihov nadaljnji razvoj in širjenje. Seveda je gozdarjem naložil, da jim morajo nuditi vso potrebno strokovno pomoč pri sanaciji žarišč podlubnikov. Lastniki gozdov so dolžni delovati preventivno!
Tudi zakonodajalec je ugotovil, da gozdar vedno ne more biti takoj na licu mesta in je zato v uredbi za zatiranje podlubnikov predvidel oziroma omogočil varstveno sečnjo brez predhodnega odkazila. O opravljenem delu mora posestnik v roku štirinajst dni obvestiti gozdarja. Seveda je tak posek stvar zaupanja med lastnikom in gozdarjem. Saj za to pa ne gre, kajne ? Prevečkrat je poskušal oblast narediti iz gozdnega policaja, tudi v najbolj banalnih primerih, kot je naprimer obravnavani. Mislim, daje sedaj bralcem jasno, da ne gre za "črni golosek" ali njegovo legalizacijo, temveč za preprečevanje širjenja podlubnikov. Torej, da bi varovali zeleni pas.
Vse kaže, daje lubadar že slišal za zeleni pas, saj se prav v njem uspešno masti s tolstimi smrekami. Ve namreč (ima take sposobnosti), da so smreke v gozdovih, ki tvorijo zeleni pas, zaradi različniih dejavnikov močno, močno poškodovane in tako manj odporne proti njegovim naletom. Pa ne samo smreke, ogroženi so gozdovi v celoti in s tem tudi njihovo delovanje. To pa je seveda že druga zgodba.
Marijan Denša
Lubadar še ni slišal za zeleni pas (4)
»K«»*SlK«BKa*
Po dolgem razmišljanju sem se odločila, čeprav mislim, daje skoraj nepotrebno, da se tudi sama, kot avtorica članka z gornjim naslovom, še enkrat oglasim. Še vedno stojim za vsem, kar sem v članku zapisala, kljub podrobni analizi članka, ki ste jo opravili vi, g. Vane Gošnik. V njej je namreč nekaj netočnosti.
Gospod Špegel ni moj oče, ampak moj tast in ni lastnik niti ene same smreke. Moj oče pa je Ostrovršnik,. s katerim ste se pogovarjali v gozdu in je lastnik parcele v Rakovi goši. Vendar on ni posekal niti ene smreke brez potrebnega "štemplja" gozdarja. K temu, da sem napisala"zgodbo", kot jo imenujete vi, so me vspodbudile tudi vaše besede, ki so očeta kar malo prizadele. Mene bi tudi. Nisem jih hotela omeniti v članku, ker sem hotela le pojasniti dejansko stanje. Se še spomnite? Rekli ste mu, daje lahko kdo tudi kupil kilo lubadarjev in jih vrgel v ta gozd. da bi potem lahko tu zrasla kakšna hiša ali kaj drugega. Ob tolikšnem opozarjanju in informiranosti o razširjenosti podlubnikov je bila ta malo močna, nekaj razlogov za pisanje pa sem navedla že v članku. Verjemite, da bi isti članek napisala tudi v primeru, če bi se to dogajalo komu drugemu in ne mojemu očetu.
Iz odgovora se da razbrati, da ste mnenja, da ne znam brati "med vrsticami". Izgleda, da imate vi probleme že z branjem vrstic. Napisala sem, da je padlo 11 dreves, nekaj pa jih je pred tem posekal že Ostrovršnik. V nadaljevanju članka sem povedala, da je gozdar odredil še 10 dreves za posek. Tako me je začudila vaša ugotovitev, citiram: "Padlo pa ni samo 11 dreves, kot je zapisano v članku, temveč veliko, veliko več."
No, zadnji odstavek vašega pisma bi lahko kar prepisala, ker se popolnoma strinjam z njim. Res je, nekatere ljudi je mogoče plahtati nekaj časa, vseh ljudi pa ves čas nikoli!
Bojana Špegel
Pojdimo v hribe z otroki!
Nekako nepričakovano seje danes, v petek 26. februarja ustavil čas, ko smo učenci in učitelji osnovne šole Miha Pintar-Toledo posvetili svojo pozornost goram. Svečanost, ki je obeležila 100-letnico Planinske zveze Slovenij, je iz. trenutka v trenutek, bolj in bolj ustvarjala občutek enkratnega doživetja, ki ga človeku zmore dati samo gorski svet. Da smo Slovenci na tem področju "stari mački", kažejo vedno novi obrazi na planinskih stezah. In zlasti slednji, mladi in najmlajši so se danes, nekako po svoje zamislili nad prelepo razstavo v avli šole, nad občutenim kulturnim programom in nad obljubo, da se prav kmalu zopet srečamo, tokrat vsi skupaj, v širši okolici Slemena, kjer sc bo pohodništvo širilo v način življenja. Prav slednje, način zdravega življena,
sla danes poscbljala učitelja in planinska mentorja Magda Žist in Stane Vrbovšek, ki sta ob bučnem aplavzu svojih učencev, prejela skromno spominsko darilo. Tukaj se pripoved o dogodku, "dvigne" v razmišljanje o življenju. Vse besede naših fantov in deklet, melodije pevcev in instrumentov, atmosfera, ki skuša transcendirati dogajanje v sporočilo, v vzor. "Pridite znami tudi vi!", je odzvanjalo vabilo nastopajočih in razstavljene fotografije so nas nemo spraševale in obenem
vabile: "Si bil tudi ti z nami na tej gori, če ne, pridi jutri!"
Sam sem se spomnil pohoda, ki smo ga izvedli lansko jesen. Izbrali smo si bližnjo Goro Olko in prišlo je šestdeset nadobudnih otročičev od prvega do sedmega razreda. Listje je šelestelo pod našimi nogami, pobirali smo smeti pod vrhom in okoli same koče, za kar nas je oskrbnik prijazno pohvalil... In skupaj smo preživeli čudoviti dan, dan, ki je za učitelja tudi skrb, a tudi nagrada, ko gledam razživete in sproščene obraze doraščajočih ljudi. In skoraj gotovo je, da planinstvo primerno zmogljivosti posameznika, tista rezerva, ki je ni v lekarni, je pa v bljižnem gozdičku, ki si podaja roko z dvigajočo se goro. Le malo truda še in smo zunaj, tukaj, kjer je zrak povsem drugačen in je tišina
obogatena s ptičjim petjem. Tukaj je mladost še bolj mlada. In če je stoletnica resen jubilej, je še bolj resna misel, da smo vzgojitelji pravzaprav vsi tisti, ki skušamo otrokom omogočiti, da zorijo v naravi, da jim vzbuja pozornost preproščina zelenja in pisanost travniških preprog ter prijateljstvo v ljubkem in poceni športu, ki mu rečemo planinarjenje. Pojdimo v hribe z otroki in bolje bomo spoznali -njih in sebe.
■ Bernard Krajnc
Oto Holzinger
Težko je verjeti, da je kruta usoda po kratkotrajni bolezni pretrgala nit življenja znanemu dolgoletnemu igralcu in športnemu delavcu Košarkarskih klubov Celje ter Žalec.
Rodil se je 18.4.1943 leta v Celju, bil je gradbeni tehnik, nazadnje zaposlen v velenjskem Vegradu kot vodja gradbišča in vodja sektorja. Ne dolgo za tem je zbolel in se tudi invalidsko upokojil. Š/>ortn pot je uspešno končal v Celju in Žalcu kot igralec košarke. Nato je napravil izpit za košarkarskega sodnika. Sodil je tudi več mednarodnih tekem, med njimi tudi mednarodno tekmo v Celju med nekdanjima Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo leta 1972. Ustvaril si je družino in kljub vsakodnevnim nalogam se je v prostem času posvečal športu in tudi športnemu dopisništvu. Bil je namreč odličen dopisnik večih medijev.
Bil pa je tudi odličen šahist ŠS DIO Žalec.
Ob njegovi smrti je nastala velika vrzel, zlasti v vrstah celjske in žalske košarke, kot tudi v sodniški košarkarski organizaciji v Celju, zato se ga bomo radi in s spoštovanjem spominjali.
■ Jože Grobelnik

Mozirje
Novi kredi pogoji od i. 3.1993
galanterijsko blago in ostala široka potrošnja
na čeke 1 + 2 obroki brez obresti
tekstil-samotekstil
na čeke 1 + 3 obroki brez obresti
■ tehnično blago
na kreditne pole 1 + 4 obroki in 5% obresti na ostanek dolga
blago
na kreditne pole f+6 obrokov in 10% obresti na ostanek dolga
Informacije po tel. 831046
vodovod centralno ogrevanje elektro material
Veleprodaja: Štrbenkova 10,Velenje tel: 063/ 854 - 312, fax 854 - 745 Maloprodaja: Železnina Martin, Prešernov trg 5, Šoštanj tel: 063/881 -307
UGODNA PONUDBA!
■ ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE ARMAL
KROM BARVNE/ZLATE za umivalnik	11221,10 SIT	18514,10 SIT
za kuhinjsko korito 12109,90 SIT 19971,60 SIT
za kopalno kad	12545,50 SIT 20706,40 SIT
WC školjka bela 3.999,00 SIT	ventil kroglični 1/2"	364,10 SIT
koleno poc. 1/2" 60,52 SIT	ventil podometni 1/2"	891,00 SIT
Tkospoc. 1/2" 84,70 SIT	filter za vodo 3/4"	643,00 SIT
reducir 3/4" -1/2" 57,60 SIT	kroglična pipa za sod	1.248,00SIT
pluta za talno oblogo 6 X 300 X 300	1.771,00 SIT/m2
DVOOSNI TRAKTOR KURGON S PRIKJUČKI
294.000,00 SIT
Po želji vam pripravimo predračun za vašo investicijo za vodovodne in elektro instalacije, kanalizacijo in centralno ogrevanje. Naročeno blago vam dostavimo brezplačno do 10 km. Možnost naročila tudi po telefonu.
_•_ Vljudno vabljeni!
i
JUTEKS
JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117
ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m?
Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA.
Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog.
fflf 100
Gostici, podjetniki, obrtniki in potrošniki pozor!
Ugodna ponudba za vass
Vrnjačke Banje 6,
tel. 063/850-182,855-900 int.132,
fax.063 / 853 - 455
(skladišče v prostorih Interevrope)
kivi	kg	95sit	solata endivija kg	85 sit
mandarine,	kg	95sit	banane kg	100sit
slive	kg	120 sit	pomaranče kg	55sit
krompir	kg	28 sit	fižol kg	125 sit
čebula	kg	35sit	in še mnogo več...	
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
Vljudno vabljeni!
VEČER SODOBNEGA PLESA
V soboto, 13. marca, ob 19.00, bo v domu kulture v Velenju že druga velika plesna prireditev pod nazivom VEČER SODOBNEGA PLESA. Plesna skupina GIB se bo predstavila s programom EXODUS v koreografiji Maše Kolšek in s plesalci: Mašo KOIšek, Mojco POžek in Markom Marinškom, na glasbo QuincyJones.
Plesna skupina MEDIA bo predstavila RAZDALJE v lastni koreografiji in na glasbo J.S. Bacha in Paca de Lucie. Plesale bodo Milena Vukič, Katja Kan> poš in Irena Gorogranc. Nina Mavec se bo predstavila z avtorskim plesom VSE, KAR JE MOJE in s koreografijo plesa EDEN PREMALO. Vtem delu bodo plesale Maša Kolšek, Mi-
lena VUkič, Mojca POžek, Lidija Batič, Maja Lešnik in Irena Gorogranc.
Vstopnice 300 SIT za odrasle in 200 SIT za mladino. HAVAJI-četrtič
Kulturni center Ivan Napotnik bo s kompletno prireditvijo HAVAJI, vključno s plesalkami plesne skupine Queen in koktajlom Anice Oblak, gostoval v domu kulture Vojnik, v petek, 12. marca, ob 18.30.
POLONA VETRIH - gost kulturnega večera
Portret gledališke igralke, o kateri je te dni izšla razkošna monografija. bo predstavil direktor Cankarjevega doma v Ljubljani,
gospod Mitja Rotovnik. Zaradi
pričakovanega zanimanja bo ta
kulturni večer v domu kulture v Velenju, v četrtek, 18. marca, ob 19.00.
		
nNe	kino	KINO
Izjemen filmski teden od sobote, 13. marca do srede, 17. marca:
DOM KULTURE VELENJE Sobota, 13. marca ob 23. uri
(NOČNA PREDSTAVA) Nedelja, 14. marca ob 10. uri dopoldan (NI MATINEJA) Film, ki ste ga želeli: TELESNI STRAŽAR (Bodyguard) amer. melodrama (ljub. triler). Vlogi: Whitney Houston, Kevin Co-stner
Režija: Mick Nicholson Nominacija za Oskar'93 v kategoriji najboljše pesmi in glasbelFilm, ki polni in navdušuje svetovno filmsko občinstvo!
Ponedeljek, 15. marca ob 20. uri NEOPROŠČENO (UNFORGIVEN)
amer. vestem.
Glavna vloga in režija: Clint Ea-stvvood
Nominacija za Oskar'93 v devetih kategorijah. Glavni favorit za najpomembnejše nagrade, ki jih bodo razglasili 29. marca v Holly-woodu.
Sreda, 17. marca ob 17. in 20. uri PRVINSKI NAGON (BASIC INSTINKT) amer. triler. Vlogi: Michael Douglas, Sharon Stone
Režija: Paul Verhoeven Mladini pod 14 let ne priporočajo ogleda filma!
Rezervacije za vse predstave: Kino Velenje (856-384) Predprodaja vstopnic za filma TELESNI STRAŽAR in NEOPROŠČENO v pisarni Rednega kina (Koroška 44), v Domu kulture (soba za prireditve) ter eno uro pred vsako predstavo! KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 14. marca ob 9. uri dopoldan
TELESNI STRAŽAR-amer. melodrama - ljub. triler. Ponedeljek, 15. marca ob 17. uri NEOPROŠČENO (UNFORGIVEN),
amer. vestem. Torek, 16. marca ob 17. uri PRVINSKI NAGON (Basic instinkt) - amer. triler. Mladini pod 14 let starosti ne priporočajo ogleda filma. KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 16. marca ob 20. uri PRVINSKI NAGON (Basic instinkt) - amer. triler. Mladini pod 14 let starosti ne priporočajo ogleda filma!
boutioue nitko mS^r Šaleško 16. Velenje PESTRA IN POCENI PONUDBA			Naročniki Našega iasa Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 855 450 ali 854 761.
		■	
	- OBVESTILO - OBVESTILO - OBVESTILO - OBVESTILO |		
MLADINSKI SERVIS velenJe
MLADINSKI SERVIS VELENJE OBVEŠČA!
Vsi študentje in dijaki, ki so opravljali delo preko MLADINSKEGA SERVISA VELENJE, lahko dvignejo potrdila o prejetih zaslužkih v letu 1992 na sedežu MLADINSKEGA SERVISA (Titov trg 2), ali njihovih izpostavah.
ŠTUDENT - DIJAK - ŠTUDENT - DIJAK - ŠTUDENT - DIJAK - ŠTUDENT
IM111II KIMll II

.REDNflK, d.o.o.
r.f Pod leti t za kooperacijo, f proizvodnjo In trgovino [na debelo In drobno d.o.o.
b Florjan 37 - Šoštanj %!nt.: Tel./FaK 063/881-175
Izredno ugodna ponudba izdelkov lastne proizvodnje:
-	visoki ženski škornji za 3900 SIT
-	usnjene ženske in moške jakne že za 13000 SIT
-	usnjene ženske torbice že od 1500 do 5000 SIT
-	šolski copati po 350 SIT Posebna ugodnost: Plačilo možno na 2 čeka!
Del. čas:
vsak dan od 8 do 14. ure ob četrtkih od 8. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure
Vljudno vabljeni!
▲ ■ ▲FRIZERSKI
SALON ■f Nataša
▼BT Šalek 84, tel. 856 947
SU«V<L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 ncrtunovodstvo 42-404, fax 42-264

I O
K.IE
PONEDELJEK: 6.00 DOBRO JUTRO, 6.15 BRSKAMO PO ZGODOVINI, 6.30 POROČILA, 7.00 ZANIMIVOSTI IZ DANAŠNJEGA TISKA, 7.30 HOROSKOP, 8.00 KLIČEMO UNZ, 9.30 POROČILA, 9.45 KUHARSKE VARIACIJE, 10.00 NA SVIDENJE, 14.00 POZDRAV, 14.30 POROČILA 15.00 HOROSKOP, 16.00 PONEDEUKOV ŠPORT, 16.30 KDAJ,KJE,KAJ, 17.00 NAJBOLJŠE, NAJNOVEJŠE. 18.30 POROČILA, 19.00 NA SVIDENJE
TOREK: 6.00 DOBRO JUTRO, 6.15 BRSKAMO PO ZGODOVINI. 6.30 POROČILA, 7.00 ZANIMIVOSTI IZ DANAŠNJEGA TISKA, 7.30 HOROSKOP, 8.00 ODSTOPIM, ODSTOPIŠ, 8.30 BORZNI KOTIČEK, 9.00 LJUBLJANSKA BANKA. 9.30 POROČILA 9.45 KUHARSKE VARIACIJE, 10.00 NA SVIDENJE, 14.00 POZDRAV, 14.30 POROČILA 15.00 HOROSKOP, 16.00 VAŠ GLAS, NAŠA GLASBA, 16.30 KDAJ.KJE,KAJ, 17.00 NAŠI KRAJI IN UUDJE, 18.30 POROČILA, 19.00 NA SVIDENJE SREDA: 6.00 DOBRO JUTRO, 6.15 BRSKAMO PO ZGODOVINI. 6.30 POROČILA, 7.00 ZANIMIVOSTI IZ DANAŠNJEGA TISKA, 7.30 HOROSKOP, 8.00 REŠIMO PROBLEME SKUPAJ, 9.30 POROČILA, 9.45 KUHARSKE VARIACIJE, 10.00 NA SVIDENJE, 14.00 POZDRAV, 14.30 POROČILA, 15.00 HOROSKOP, 16.00 ŽIV ŽAV, 16.30 KDAJ,KJE,KAJ, 17.00 Ml IN VI, 18.30 POROČILA, 19.00 NA SVIDENJE
ČETRTEK: 6.00 DOBRO JUTRO, 6.15 BRSKAMO PO ZGODOVINI, 6.30 POROČILA, 7.00 ZANIMIVOSTI IZ DANAŠNJEGA TISKA, 7.30 HORD SKOP, 8.00 VAŠ GLAS , NAŠA GLASBA, 9.00 NASVETI VRTIČKARJEM, KMETIJSKI NASVETI, 9.30 POROČILA, 9.45 KUHARSKE VARIACIJE, 10.00 NA SVIDENJE, 14.00 POZDRAV, 14.30 POROČILA, 15.00 HOROSKOP, 16.00 POSLOVNI UTRINEK, 16.30 KDAJ,KJE,KAJ, 17.00 KLEPET Z ZDRAVNIKOM, 18.30 POROČILA, 19.00 NA SVIDENJE PETEK: 6.00 DOBRO JUTRO, 6.15 BRSKAMO PO ZGODOVINI, 6.30 POROČILA, 7.00 ZANIMIVOSTI IZ DANAŠNJEGA TISKA, 7.30 HOROSKOP, 8.00 POHVALITE, POGRAJAJTE, 9.30 POROČILA, 9.45 KUHARSKE VARI/V CIJE, 10.00 NA SVIDENJE, 14.00 POZDRAV, 14.30 POROČILA, 15.00 HOROSKOP, 16.00 PETKOV KLEPET, 16.30 ZA KONEC TEDNA, 17.30 V IMENU SOVE, 18.30 POROČILA, 19.00 NA SVIDENJE SOBOTA: 6.00 DOBRO JUTRO, 6.15 BRSKAMO PO ZGODOVINI, 6.30 POROČILA, 7.00 ZANIMIVOSTI IZ DANAŠNJEGA TISKA, 7.30 HOROSKOP, 8.30 IZBOR PESMI TEDNA, 9.30 POROČILA, 9.45 KUHARSKE VARIACIJE, 10.00 NA SVIDENJE, 14.00 POZDRAV, 14.30 POROČILA, 15.00 HOROSKOP VAŠE ČESTITKE IN POZDRAVI, 16.00 KULTURNI UTRINEK, 16.30 ZA KONEC TEDNA, 17.00 V SVETU FILMSKE GLASBE, 18.30 POROČILA, 19.00 NA SVIDENJE NEDELJA: 6.00 DOBRO JUTRO, 6.15 BRSKAMO PO ZGODOVINI, 6.30 POROČILA, 7.00 ZANIMIVOSTI, 7.30 HOROSKOP, 8.00 NEDELJSKI UTRINEK, 9.30 POROČILA, 9.45 KUHARSKE VARIACIJE. 10.00 NA SVIDENJE, 14.00 POZDRAV, VAŠE ČESTITKE IN POZDRAVI, 14.30 POROČILA VAŠE ČESTITKE IN POZDRAVI, 15.50 EPP IN SERVISNE INFORMACIJE, 15.00 HOROSKOP VAŠE ČESTITKE IN POZDRAVI, 15.50 EPP IN SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 VAŠE ČESTITKE IN POZDRAVI, 16.30 KDAJ,KJE,KAJ VAŠE ČESTITKE IN POZDRAVI, 16.50 EPP IN SERVISNE INFORMACIJE, 17.00 VAŠE ČESTITEK IN POZDRAVI, 17.30 MINUTE Z DOMAČIMI ANSAMBLI, 18.15 DUHOVNA ISKANJA, 18.30 POROČILA, 19.00 NA SVIDENJE
JUGOTANIN
KEMIČNA INDUSTRIJA, p.o. Sevnica
odkupuje les
M
Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak; s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd.
V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2400 SIT/m. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81 - 349 oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici.	>
Racionalles
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
OB CELJSKI CESTI, tel.: 0602/4f-160.41-941, fax41-063
POPUSTI DO 20%!
Nudimo vam ugodne potrošniške kredite do 24 mesecev za:
-	furnirana vrata vseh vrst
-	stenske in stropne obloge
-	vhodna in garažna vrata
-	hrastove parkete in še mnogo več
Kredit vam odobrimo takoj, kupljeno blago pa lahko prevzamete takoj.
11. marca 1993
SAŠ ČAS 19
V trgovinah IRAzavas:
PROBLEM NI VEC PROBLEM!
ZAKAJ? ZATO! Ker pri nas kupuenežeiezne profiie,
črne in pocinkane cevi1, na zažeuene dolžine _razrežemo nil.
E RAJ
Gradbeni material, Koroška 2/a, telefon (063) 853 448

INŠTRUIRAM ANGLEŠKI JEZIK ZA OSNOVNE ŠOLE. Praksa v ZDA. 8 858-260.
POMOČ IN NEGO OSTARELIM IN BOLNIM NA DOMU nudi medicinska sestra. » po 20. uri 858-119.
OTROŠKO SOBO IGOR, prodam. 8 881-155.
ČRNE VELIKE ŠNAVCERJE, odličnih staršev, stare 7 tednov, prodam. » 853-651.
RAČUNALNIK COMMODORE, model PC 10 III. prodam in štedilnik 2 plin, 4 elektrika prodam za 300 dem. S 850-035.
OMARO - KREDENCO-BOR, ugodno porodam. S 831-262.
LITOŽELEZNO PEČ, Zrenjanin, 40.000 ccal, novo ter tuš, kad, WC in umivalnik v modri baivi, novo prodam.S 854-173.
POLAGAMO KERAMIČNE PLOŠČICE, možnost plačila na obroke. « 855-138.
ENOSOBNO STANOVANJE V PRI-VAT HIŠI oddam in oddam prostore za šivalnico ali drugo mirno obrt. S 857-682.
TELEFONSKO ŠTEVIKO v Velenju, prodam. S 852-731.
PRALNI STROJ GORENJE, telefonski aparat Iskra in osebni avto Mazda 323 prodam. S 855-637.
PRODAM HIŠO, DVOJČEK NA GORICI.Informacije po telefonu 858-265.
mali OGLASI
VEZNA VRATA prodam za 4000 sit, nov topli pod 4 10 X 2 m in zelo ugodno 20 m novega itisona mišje sive barve. S 853-101, Velenje, Šmajs.
ŽREBIČKO STARO 10 mesecev, prodam. »894-547. TEMNO FANTOVSKO MATURANTSKO OBLEKO, prodam. S 854 147.
V GAVCAH V ŠMARTNEM OB PAKI,prodam v četrti gradbeni fazi parcelo v izmeri 75 m2, po ugodni ceni, ali zamenjam za garsonjero v Mozirju, Nazarju, Šmartnem ob Paki ali v Velenju. Informacije »856-899 od 7. do 14. ure. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Šercerjeva 17, stanovanje 30, Velenje
PRODAM VISO II Club, letnik 1982, pravkar registrirano, avtora-dio, Michelin gume, novi prednji blatniki, poraba 5,7 I, dobro ohranjen, za 3000 DEM, (zadnja cena). Špegel, Stari trg 15, Velenje. » 29-431 interna 45.
R-4,letnik 1981, prevoženih 75000 km, registriran do februra-ja 94, dobro ohranjen, vozen, prodam za 1600 dem. »853-887.
OMARO ZA DNEVNO SOBO, 3,60 m in rjavo kotno sedežno garnituro ter klubsko mizico, prodam. S 881-000.
CITRE DVOJNE, primerne za odrasle, prodam za 700 oziroma 900 DEM. Marinšek 855-052.
BIKCA 250 KG, prodam. » 856-346.
PRODAJAMO JARKICE, graha-ste in rjave, vsako soboto od 8. do 18. ure, pred KZ KRO Velenje, ali popoldan doma. » 364-27.
ROLETE IN ZALUZIJE izdelujem in montiram. » 24-296.
MOLZNI STROJ VITKOVICA in 120 kg težkega prašiča, ugodno prodam. Rudi Plešnik.Lipje 33 a, Velenje.
NA RAČUNALNIK prepisujem in oblikujem vse vrste tekstov. » 852-063, popoldan.
R-4,letnik 1989, registriran do 12/93 ugodno prodam. » 888-250, popoldan.
1000 LITROV DOMAČEGA VINA, prodamo po 80 sit. » 721-064.
STAREJŠO HIŠO V PESJU in nekaj m2 opaža, prodam. » 893-604.
NA LEPEM SONČNEM KRAJU v Ložnici pri Velenju, prodam parcelo s hišno številko. » 858-055.
GRADBENO PARCELO v obrtni coni Nazarje z gotovimi temelji in urejeno vso dokumentacijo prodam.» 831-653.
PRODAM NOV DALJINSKI TELEFON
Sanyo (1500 m), cena 16.900,00 SIT. Možnost plačila na dva čeka. » 85a552 po 15. uri.
Dežurstva
OBČINA VELENJE
Zdravniki: Četrtek, 11. marca dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Bola, nočni dr. Janežič in dr. Ramšak
Petek, 12. marca - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Rus in dr. Kočevar Soboto, 13. marca in nedeljo, 14. marca - dr. Janežič, dr. Kozorog in dr. Friškovec Ponedeljek, 15. marca-dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Lazar in dr. D. Vrabič
Zobozdravstvo: V soboto, 6. marca in nedeljo, 7. marce -dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med
12.	in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 12. marca do
13.	marca - Milan Matko, dr. vet. med., Topolšica 15, tel.: 892-236.
OBČINA MOZIRJE:
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 14. marca - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769.
Od 15. marca do 21. marca -Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410.
Foršt 7, Ljubno
TIIIIIIIIl
Nudimo vam dnevno sveže:
postrvi razne zrezke lignje možgane puranji file sladice..
Vljudno vabljeni!
NOVO!
GIP VEGRAD p.o.
Velenje, Prešernova 9a
V aprilu bomo začeli graditi poslovni objekt v Starem Velenju. Objekt z lokali in poslovnimi prostori je zasnovan v starotrškem stilu.
Lokali in poslovni prostori površine 28 m2 do 83 m2 in več bodo zgrajeni v rohbau fazi s finaliziranimi skupnimi prostori.
Vse, ki se zanimate za nakup, vabimo, da pokličete tel. 063 855 - 933 ali 851 - 470 aH se osebno oglasite v PE Inženiring v Velenju, Prešernova 9 a.
mm isce, m najot/ $53-45/, 855-450
Oglose za podjetnike, obrtnike... sprejemamo po telefonu 063 855- *50, 853-451 in telefaksu 063 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v tetrtek.
IGRAČE, IGRAČE, IGRAČE! Otroci, to res morate videti!
Sezam Šoštanj, tel. 882-264
>111 VAS
LEASING ■ LEASING ■ LEASING
ZKZ Mozirje
Prodaja na LEip
niso sanje-j<
PROIZVODI GORENJA
* bela tehnika: pralni stroji, štedilniki, hladilniki - akustika: TV, videorekorderji, glasbeni stolpi
OE
-	Elektro Ljubija	tel. 831-047 ■ Blagovnica Ljubno tel. 841 -020
-	Železnina Gornji grad tel. 842-016
AVTOHISA KOS
NISSAN
SERVIS IN PRODAJA
Ločica pri Polzeli 2b, Polzela tel. (063) 701-060, 701-090 delovni čas 7.00 -12.00 in 13.00 -16.00
Cenjene stranke obveščamo, da imamo poleg ostalih vozil znamke NISSAN v našem prodajnem salonu AVTO LETA 1993
-	NISSAN MICRA1.0 KAT16 V
-	NISSAN MICRA 1.3 KAT SUPER S16 V
Pri vaših odločitvah Vam bomo z veseljem svetovali!
Avtohiša KOS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
IVANA MELETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Menihu za nego in skrb, gospodu dekanu za opravljen obred, sosedom za nesebično pomoč, govornikom, pevcem in gasilcem za izkazano čast.
Žalujoči: Žena Marija, sin Stanko, hčerki Fanika in Maruša z družinami.
1 Pomlad bo na t\>oj vrl plišla	ZAHVALA in čakata, da prideš ti,
i sedla bo na rožna tla	Ob nenadni, mnogo prerani in boleči izgubi
V^RBl "' jokala•ker ,e "L	našega dragega
,SCres°'m FRANJAKRAMARIČA
1.1.1937 -13.2.1993
Se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, lovskim družinam, posebno Lovski družini Žalec - STRELCI za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za izrečene besede sožalja. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iz srca se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter lovcem za zadnji lovski pozdrav. Enaka hvala govornikoma za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat
iskrena hvala.
Žalujoči: Jožica, Tatjana in Boris z Alenko - Zgornji Dolič
y "Naš čas" Izdala Časopisno založniško in RTV podjetje ■I NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Rač. prelom In oblikovanje: Mi III ■11**1
in LUMINA
Grafična priprava, tisk In odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Zmagovalna ekipa (prva z leve) Je za osvojeno prvo mesto prejela knjižne nagrade In 3 buteljke
šmarškega Laškega rizlinga
Mladi in kmetijstvo
Naprej Šmarčani
V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline pripravil prejšnjo soboto občinsko kviz tekmovanje "Mladi in kmetijstvo". Nanjemsosode-lovale tri ekipe mladih zadružnikov, in sicer poleg gostiteljev še ekipi iz Šoštanja in Velenja
Največ znanja iz področij higiensko pridobivanje mleka, razvoj podeželja, sadjarstvo in škodljivci v okopavinah so pokazali Šmarčani in se tako že tretjič uvrstili na regijsko tovrtsno tekmovanje. To bo 19. marca v Zrečah. Tu bo poleg njih nastopilo še sedem skupin, zma-
govalcev z občinskih tekmovanj Mladi in kmetijstvo, le ena od njih pa bo imela možnost sodelovanja na drugem tovrstnem državnem tekmovanju, ki bo 3. aprila na Kokrici pri Kranju. Na njem bodo ustanovili Zvezo podeželske mladine Slovenije.
■ tp
Vandalizem v Velenju ne miruje
r———■ Občina Velenje
Pomoč iz
partnerskega Neatha
8.marec je še vedno praznik! Teden se je tokrat lepo pričel. V marsikateri že dolgo prazni vazi je dobila svoj prosotor roža ali kar cel šopek. Dan žena ni šel kar tako mimo, kar je dokazovala tudi gneča v cvetličarnah, od sonca obsijani obrazi žena, ki so s cvetom v roki hitele vsakdanjim opravilom naproti. Verjetno so jih ta dan nekoliko lažje opravile. Občutek, ki ga lahko vzbudi že majhen, iz srca poklonjen cvet, je preprosto lep!	■ (foto: B. M J
Na odru dvorane Doma kulture v Velenju je bilo minuli petek zelo živahno. Pod okriljem Mladinskega kluba Velenje je na prireditvi z naslovom Jazz In shovv ples nastopilo pet plesnih skupin.
Da so znale poskrbeti za zabavo obiskovalcev prireditve, najbrž ni treba posebej poudarjati.
V	občini Velenje še vedno živi pod začasno streho nad glavo več kot 2200 državljanov Bosne in Hercegovine s statusom begunca, približno 460 pa tega statusa nima. Pomoč zanje, na srečo, še prihaja. V začetku tega tedna sta prispela v Velenje dva tovornjaka s priklopniki, pripeljala pa sta pomoč, ki so jo za begunce zbrali prebivalci partnerskega mesta Neath v Angliji.
V	paketih so bila oblačila za otroke, odrasle, rjuhe in odeje, nekaj hrane, igrač. K pošiljki pa je sodilo tudi približno 800 tisoč tolarjev.
Ni še tako dolgo, ko smo v Našem času pisali o namestitvi povsem obnovljenih in lepo pobarvanih koškov za smeti po našem mestu. Teh smo se vsi, ki nam ni vseeno kakšen je izgled našega mesta, zelo razveselili. Zal moramo spet ugotoviti, da vandalizem ne miruje, saj so ničesar krivi koški za smeti spet na udaru. Fotografija kaže kako je nekdo, ki si ne zasluži, da uživa dobrine našega mesta in družbe, podlo zažgal koš za smeti na začetku Cankarjeve ceste. Kaj jc ostalo od plastičnega koša se lepo vidi na fotografiji.
■ foto: bm
Mala anketa
Žiedenele plače segrevajo kri
Denar in plače. Naj bodo še tako tajne, skoraj ne mine noben pogovor s prijateljem, znancem ali sorodnikom, ki bi se izognil vprašanju: "Kako pa stoji vaša firma? Imate dobre plače?" Včasih povemo, včasih ne. Dejstvo paje, da zaradi denarja hodimo v službo, da zaradi tega nujno potrebnega papirja marsikaj "požremo", da se svet še vedno (ali pa vedno bolj) suče okoli denarja. In ko ti šestletni otrok z nasmehom na ustih pove vic, ki ga verjetno ne razume povsem, ti je lahko jasno le eno. Slovenska vlada je z Zakonom o zamrznitvi plač dodobra razburila javnost. Tudi odložilni veto, ki ga je nekaj dni zatem sprejel državni svet, grenkega priokusa ni odpravil. Vas zanima, kakšen vic mi je povedala hči? Bom napisala. Prijateljica pride na obisk in posluša razbijanje v sosednjem stanovanju. "Kaj pa počnejo tvoji sosedi, ali gradijo, bodo povečali stanovanje?"
"Oh, kje pa. Odkar so zamrznili plače sosed z glavo tolče ob zid." In moji šestletnici se to zdi neizmerno smešno.
Lidija Glunk, uslužbenka:"
Če bi veljala zamrznitev osebnih dohodkov tudi za poslance, ne le za nas, bi še šlo, tako pa mislim, da je krivično. Že v preteklosti uspeha z administrativnim urejanjem plač nismo dosegli, zato ne verjamem, daje to najboljši način reševanja iz gospodarske krize. Delam v negospodarstvu in vem, da nimamo tako dobrih plač, zato mi tudi to, da naj bi mi imeli zamrznjene celo leto, v gospodarstvu pa 4 mesece, ni razumljivo."
Zoran Pavšek, prof.
zgodovine: "To ni rešitev, čeprav mislim, da še nismo tako
tržno osveščeni, da bi lahko veljale vse ekonomske zakonitosti. Če denarja ni, se plač pač ne da izplačat. To bi moralo veljati vsaj za podjetja, kjer slabo delajo; v teh si plač ne bi smeli povečevat. Po drugi strani pa delavci z recimo 13 tisoč tolarji plače ne morejo živeti. Poslanske plače bi morale biti prilagijene splošnim pogojem v družbi, vendar glede na poslanske plače v razvitih državah niso tako vi-
soke."
Marjan Fujs, rudar:" Mislim, da to ni pravilen ukrep, ker bi morali tisti, ki delajo, več zaslužiti. V vladi pa imajo preveč glede na to, kar delajo. Zamrznitev plač po moje ni rešitev. Imamo prenizke plače, sploh tisti, ki imamo težko fizično delo."
■ Bojana Špegel, foto: Bogdan Mugerle
Pa jo vprašam, kaj to pomeni. Odgovor je kratek: "Ja, da boš domov prinesla manj denarja!"
To meje vzpodbudilo, da sem ustavila še nekaj Velenjčanov in jih vprašala, kako so sprejeli novico o zamrznitvi plač, s tem pa tudi pokojnin in kaj mislijo o poslanskih plačah, ki javnosti prav tako dajejo navdih za izlivanje žolča.
Marija Šmid, upokojenka:"
Mislim, da so taki ukrepi nepravilni. Pokojnine so že tako nižje kot osebni dohodki, tako da je bilo že sedaj veliko upokojencev ogroženih. Če bo zakon stopil v veljavo, jih bo še več. Tudi pri nas bi moralo biti tako kot v Ameriki, kjer tiste z zelo visokimi dohodki močno obremenijo, z malimi pa ne. Poslanske plače pa so previsoke. Ne rečem, da si jih ne zaslužijo, samo v primerjavi z drugimi so previsoke."