VOJNA I  MINILA - M

LIJ f>A N

18. februarja Je pod vodstvom papeža Pija Zli.  nS sve6an
način potekla tajna seja konzistorija, na kateri Je papež imenoval
32 visokih, prelatov za kardinale. Proslava .se Je vršila v konzisto-
riJalni dvorani v Vatikanu.

Pri tej slovesnosti Je mlavar katoliški Cerkve imel nago¬
vor ha nove kardinale in Je v svojih, izvajanjih, m'ed drCCmim dejal,da
postavlja povišanje najvrednejših prelatov iz petih zemeljskih delov
v najviš jir red katol. Cerkve le-fe v novo luč me pripadajo eni rasi,
enemu narodu ali eni državi, temveč vsem skupaj. Vojna da je zavle¬
kla Sklicanje kardinalskega konzistorija, ki pa se je sedaj zbral,
da imenuje nove kardinale in škofe in da se posvetuje o kanonizaci¬
jah. Vojna je sndaj minila, ioda to še ni pravi mir, ki bi zavladal
nad prestrašenim in izmučenim človeštvom. .

Hruma seja konzistorija je bila v sredo, ko so novi kardi¬
nali prejeli kardinalske klobuke, tajna seja v petek bo zbrala vse
kardinale in zaključila zborovanje.

v

2

ALI 0£

n

Pred sodiščem za mladoletne stoji fant ozkih ramen,'plašen
in s solzami v očeh. Korda ima 16, IT let. Obtožen je tatvine.Pako
mlad je še, toliko je že doživel, komaj je trii odrasel šoli, pa je
že stal sredi pekla vojne pri protiletalskem topu.. Obkolitev Dunaja
je preživel v kleti.‘“Zunaj na dvdrišču je ležal njemov brat, ubit;
v kleti~je skušal pomaerati svojemu očetu, ki je izkrvavel zaradi ra¬
ne, ki mu jo je zadal drobec mranate. - Ko je streljanje ponehalo,je
samrebel svojega brata na dvorišču. Po koncu vojnep-a hrupa je izkopal
truplo in era na vozičku, zapeljal na pokopališče, kjer je izkopal
-vrob. Družina je bila brez reditelja, stanoVanje‘“napol razbito. In
h fant je šel krast. Sedaj stoji pred sodiščem za mladoletne...

Takih 'Slučajev imajo sodniki i$ porotniki čedalje več. Tu¬
kaj je spet pet mladoletnih iz najbolj proslulema predmestja, kjer
minevajo otroci že od mlados čimdalje v največ ji proletarski bedi.

In tako dalje, kakor ob tekočem traku; Kiadoletni obtoženci obeh Spo¬
lov - tatvitta, vlom, rop. Ura za uro, razprava za razpravo, tako mre
vrste enakomerno naprej" kakor členi verime. Vsi akti kažejo prupadlost
teh mladih ljudi, ki imajo od Boma ustvarjeno 'dušo |)rav kakor mi in
prav toliko pravico na košček sonca in sreče in na bratski prostor
v človeški družbiT ~

- _ Vedno smo imeli zavočene mladoletnike, tipe, ki so podedo¬

vali svoje slabosti in ki so imeli neumno ali pa brezvestno vzmojo.
Toaa nihče ne s-e zamižati pred dejstvom, da so normalne meje danes
'. r e6 kot prekoračene in da'*je omrožena mladina postala množična poja¬
va, ki nima*~noDene primere. Vzroki so*~očitni. Strokovnjaki so se
. costikrat o tem,že razgovorili. Nešteto mladih ljudi so porinili iz
, eolske klopi v vojno - družina, red, zakon, MoralSt - vse*“se je raz¬
blinilo, izvabilo svojo veljavo. Kaj je potemtakem -še • pomcnjj.a. J ast-«

Štev. 33

Q-f--y O

uJ  l»-l» • ČL  «

Domači vlasovi, 22.11.1946.

.rrnna.  ■ pravica blTžnjema in naprave kake družbe, ki je očTtno oila
laž,- ker je vsak s^el prekršiti njena predpise, če je le imel dovolj
moči. - Ko so nato topovi obmolknili, je prišTa*‘*za tTsoče od hjih
lakota ili brezdomstvo in znani parki s svojimi mnogimi oblikami in
postavami? ki dokazujejo, da prepovedi ni6 ne veljajo in da vre ti¬
stemu dobro, ki zna postavi kakšno zamoSTi.

In sedaj stojijo pred sodnikom in zakonom. Ta zakon je.bil
Hapisan v 6asu, ki je bil 6isto drugačen od sedanjema. Toda sodnik^
mora soditi po tem 2 akonu*;* Sicer so bili predvideni v sodstvu za mla¬
doletnike zavodi, ki so omilili strogost Sfakona, obvarovali kaznova¬
nega mladoletnika pred popolnim sprijenjem in sožitjem z zločinci in.
ki naj bi m a zdravega vrnili življenju; Tod*a ti*"*zav&cli danes ne delu¬
jejo več s “ razen enema, . služi jo vsi drugačnim namenom. Kolikor je na
iazpolamo možnosti za privatno preskrbo ogrožene mladine, je vse pre¬
malo .

*“* Tako ima sodnik v večini slučajev sa“o eno izbiro t  da uboje¬

ma mladeniča, ki. je blizu življenskeva brodoloma, pošlje nazaj v njn-
p-ovo staro življenje - obsodba j*d pomojna - ali*“da ma preda državnemu,
zaporu, iz kat er e-ma se*'*bo vrnil moralno popolnoma uničen.

Pred to dilemo stojijo sedaj sodniki in porotniki* vsak dan,
pretreseni zaradi usode te duševno in socijalno zlomljene mladine,ki
prihaja pred-nje brez konca, in obupani- zaradi zapuščenosti, na. kate¬
ro so obsojeni pravicoljubni varuhi pravice.

Državni ukrepi nekaj časa še ne bodo zadoščevali za te raz¬
mere. Treba je obuditi vest, pozvati zdrave moči naševa naroda k or¬
ganizirani privatni ihcijativi. Treba je osnovati zavode za oskrbo
te o mrož ene mladine, morda po odličnih vzmledih, ki jih*'*nudijo Ho¬
landska, Belmtja, Prancija s svojimi občudovanja~'~vrednimi*nčinkovi-
timi ustanovami, za soc,"skrbstvo in posvetovalnim varstvom na zaposle:-.
no žensko mladino. Kaj govorimo o krščanstvu, ko pa dopuščamo, da *'*
sredi nas postanejo ljudje - tčlesno in duševno-žrtve razmer, ki*‘*jim
niso sami krivi, in kaj fOvori^o*'*o človekoljubnosti in socijalizmu
te*’*ali one oblike, če nas usoda mladih ljudi, ki propadajo pred na¬
šimi očmi, ne manol *•*

To je tiha tožba, ki prihaja iz neizmernih mlobin vulkansko
pretresene družbe. Glejmo, da ne bo postala glasna obtožba, ki nas
bo dolžila kot glavne krivce pred sodnim stolom, kateremu ne more
nihče uiti.

■ Odredba voj. vlade bfcv. 300

. , 7  je

Vojaška vlada Avstrije/za britansko zasedbeno področje
Koroške in Štajerske odredila sledeče:

1. § 8 (a) (ii) odredbe št.5 se s te™ razveljavi.

2. Vsaka D.P. tfseba, ki je prekoračila 9 Teto in ki se na¬
haja v kakem taborišču za D.P. osebe, ™trra v 14 dneh po
uveljavitvi te odredbe izvesti zmoraj imenovano odredbo
št. 5.

3- D.P. osebe v zasedbenem področju ne smejo brez dovoljenja
vojaške vlade menjati svojema (stalnega ali začasnema)
bivališča.*’*

4. D.P. osebam v zasedbenem področju je prepovedano odstra¬
niti se brez dovoljenja vojaške vlade več kot 10 km'od
svojema, v izkazu o bivališču (¥ohnšitzbescheinipung) •••*
navedenega bivališča.

Štev. 33*_—-Domači alasovi, 22.± 1.194

40

poštev

Kot D.P. osebe, ki pridejo v
veljajo vsi neavstrijski civilist,
niti svoje države riti kake maihaarodne

Str. 3

sdbi

7.

pri tej odredu j.  ,
iti, ki riso v s niz bi

c rvanls a-c.j.j e yk a -

teri je vojaška vlada dovolila delovati v Avstrujju, x:r
ki se nahajajo v Avstriji is vzrokov, ki'“so v zvezi z
vojno, in ki se ne morejo vrniti brez pojoči v svojo do¬
movino .

Vsako prekrvitev dolo 6 b te odredbe bo. v slučaju krivde
ilca kaznovalo sodišče vojaške vlade po obstoje-

Ta odredba stopi v veljavo s prviv dnevom objave.

•p- -y*  o Iv

i* _L

čin zakonih.

Pojasnilo: § 8 .odredbe vojaške vlade št .5  določa sledeče:
1 . osebe, ki ob razglasitvi te odredbe niso izpolnil

S*

leta: ali

2 . ki so zaradi vojne zapustile svojo domovino in se naha¬
jajo v kakem taborišču ali zbirališču za take osebe;ali

3 . ki so se predale,

niso dolžne zaprositi za izkaz o bivanju (WohhSitzbescheinimunv) #
Tajparamr&f je torej ukinjen, in se morajo sedaj tudi vse
D.P - osebe 'ravnati po odredbi vojaške vlade št. 5? ki določa, da'si
morajo vse osebe, ki so dolžne biti v posesti veljavne osebne legi¬
timacije, nabaviti izkaz o bivanju (Vohnsitzbescheini^un^).

h/

v

mično

izsel/evame

iz Jla

)

;e

Desettisoči delaželjnih Italijanov so zaradi razmer pri-
iskati si dela v tujini, ker doma je število brezposelnih is-

1 * 8 . 310  «

Kakor poroča švicarsko časopisje,je vročično izseljevanje
jelo delavstvo predvsem v severni Italiji. 2e okroglo 30.000 Ita-

siljeni
redno n

lijanov je odpotovalo v Belvijo, kj<

2e

delali v rudnikih.

V češko-

_er bode

slovaško bo m o pl o odpotovati kakih 10.000 italijanskih vradbenih
delavcev, ker potrebujejo v Sudetski nadomestila za npmške delovne
moči. Tudi Fraftcija je pripravljena kakor poročajo milanski časo¬
pisi, da sprejme znaten dol v Italiji ddvišnih delovnih moči.

Večina pa želi iti v Južno Ameriko, v Argentino in Brazili¬
jo, v takozvana"klasična” izseljevalna področja. V"* tisku je bila ob¬
javljena vest, da obstoji v notranjosti Argentine možnost za naseli¬
tev ^ nekaj stotisoč Italijanov in da je Brazilija pripravljena spre¬
jeti približno 2,000.000 italijanskih kolonistov.

Padi ndka komisija je napovedala možnost za dodelitev ka-
kepa^poldruvema milijona italijanskih izseljencev. Pa komisija, je v
Braziliji proučila naselitvene razmere skupno s tamkajšnjo močno
italijansko kolonijo. Pri vdeh teh pripravljalnih ukrepih pa seveda
poudarjajo, da mislijo na kmete, ne pa na naselitev nekvalificiranih
moči. (¥eltpresse, 16. februarja 1946.)

v v

X

'Ljudska pravica

I

A

20.januarja (Tass) poroča sledeč;

"Praškijlisti prinašajo uradno poročilo državnih varnostnih
pro-anov o aretaciji številnih agentov znanepa češkoslovaškega izda¬
jalca, prosluleva n-enerala Prhale, ki biva v Anvliji, "'"A d aretiranci

St-ew33.

_...-» Domači glasovi;

OO TT
h. £-  • J- -L

„1946.

tj.

so tudi splošno znani rsakctonarai profesor Stanislav Eikolau in ortS
or o ds tkvuiki 3  tanili p roti s s m q  us '. 1 c uin stj-emc, j 2  ^ o. e .j ^_.c

prepovedane <■-

Do kumert v j le." s o v po s os ti.
zajejo sovralro
se. združile o

■C'd l v"rr.'a n  „ ic

varnostni}!, ormanov, jasno do.ka*

v>

Jr J - ! '

p. O; .'j /"

t^nr. ,

m S

•b

T,

h, >..■  a. 1 .
tmosi fcCtii,” "■

,..o ...fr.*

rano

,-q „

i 6 '"cslavno?.'};, ki so
j r a eo ovara; -»-a ;i  O oškn rum ro dne
aren irl.ale v'alki ..v,* daj g  do-

lazro manett-oi. a ja us'./-r. p.rvera p-;o ,;J.ado'-nar. ‘71 k.:.-"..rj' BorMa,. njo -
oovefca * dramera poot&*£6«?nes Vaclava »»ifeeka , /rlawv?*i p.e /Alka Karlo..

i ■'■ (i': o a-' o . v.' ’■.. ; r 3 xira.ji go  00 ma Ou.H;.  F as —— 0 s.tCu.Sii.i.i a 1. v;

voveva ur

Polir.erja in iduac., Van c.jr 3 i.iraai go
rini tajne orva^aoi^e ter razsoj;
vir.fe»

jo n<jvod:l.L.xh .FrUre s .rus ali a • • tv o.
li> sovražne letake in dru^e duda. -

^ed matur ra;.

i.i O J

zap


št e vi. ene puou kaerje, ra o a ona

' lema

001  so o rož' - '

j.Tii are t ir rac
la,. 11 so ji.

sc

voditel j. 1 . dirloalu 1 G 0 - 3 -

! *Lo£iucGi:..i:eoa. oko nekaterim ve."

i.j. 9

» . -? e - 'j 4

p o:-a etre kop
Raznim aru-

±n“b nem s tir jarcem* bivšim vodite! j en amrarno stranke
vin osebam, ki st? v zvezi z Meakartonamimi krovi v inozemetvtu la
sporočila iz pisma vsekaj e. jo poziv za dejanski ko j prom. politiki
češkoslovaške vlade in posebno prot  ±'~ *0 o' d r ' t  a v-
1  j e n j u industrije,  '»fed zaplenjenim materialom je tudi
"Poslanica domovini", ki je, kakor je to refiSiio v uradnem porodila
varnostnih ormanov, natisnjena na prvovrstnem papirju v dobro znani
londonski tiskarni. Avtorji te spomenice se odkrito izjavljajo proti
neodvisnosti Češkoslovaške.

Uradno porodilo državnih varnostnih organov potrdarja, da.
skušajo zadnje čase neki reakcionarni elementi, predvsem člani stane¬
va vodstva avrarne ggpapke, kljub prepovedi ponovno- pričeti A svojo
delavnostjo. Skušajo sabotirati vladne ukrepe in pozivajo kmete, naj .
ne oddajo svojih pridelkov. Ti*'*sovrašni elementi se skušajo vriniti
v krajevne organe oblasti in kmečke organizacije. Državni'“varnostni
organi pozivajo prebivalstvo, naj podvoji čuječnost in pomara pri

izkrinjcavanju izdajalcev češkoslovaškega ljudstva."

I

• • "LJUDSKA PRAVICA" POROČA s Do¬
pisnik četrti Tabor v Ljubljani
javlja, daRvlada v Ljubljani prava
epidemija mitingov in večernih pri¬
reditev s plesom in popivanjem. Po¬
dobno 30  tudi v Zagrebu, kjer so
ugotovili, da so samo dijaki zapra¬
vili v zagrebških plesnih dvoranah *'
še IpO.OOO delovnih ur in ter v isthm
času, ko so*“delavci s silnim .elanom
obnavljali most na Kolpi.

TOLPE TERORISTOV NA POLJSKE™.
Kakor pravi uradno poročilo, je v
okoliških vaseh Bjalistoka več kot
100  ljudi postalo žrtev teroristi¬
čnih napadov, ki jih ."uprizarjajo
člani protizakonitega ribanja FSZ
(Narodove sile zbro jne) i“Tu.di v
hrumih krajih delujejo imenovani
koristi. - Poročilo pravi, da so
natpdlaci-^zaprli' prebivalce v njiho-
ve Ko4s, metali moreče baklje vRla-
910  • fcr lt- > poslopja. Yrva v o ške, z  ensk e

in otroke, ki so skušali po-
bemniti pa da. so postrelili.
(Ueltpresse od 13 .t.m. )

ERSČAKSKO-SOCIALISTICm IK=
TEB1TACIJ0NA1A ? "II Quotidiano",
dnevnik ital .kat. gibanja , je ob =
javil predlog o ustanovitvi kr¬
ščansko socialistične internacia=
nale, ki naj v združi kat.stranke
vsega sveta.Časopis je objavil
razgovor z ital.kat.politikom
Migliolijem, .ki je dejal, da M
krščansko soc. internacionala kot
veliko idealistično in praktično
gibanje mogla zavzeti vazno mesto
ob komunistični in 'socictrstični
internacionali ter združiti vse
krščanske stranke svete  brez raz=
like na reso in slo j. (Salzburg', r
Kachrlckten od i6»februarj a 1946»)

»

=2  =5  trm-f-ers rs