Štev. 100.
V bjnbllanl. t torek. 2. mala 1911.
Leto XXXIX.
13-8-50 2-20 29'-35'-
== Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K d6*— u pol leta „ . „ sa četrt leta „ . „ ja en meseo „ . „ ta Nemčijo oeloletno „ za ostalo Inozemstvo „
7 Ljubljani na dom:
2> celo leto naprej . K 24-— ja pol leta „ . „ 12 — ia četrt leta „ . „ 6*— it en meseo „ . „ 21—
j opravi prejeman mesečno K 1-90
._iinserati:.
Enostolpna petitvrsta (72 mm): ia enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
sa večkrat primeren popast.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
tttr Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 6/1X1. Bokoplsi se ne vračajo; nefrankirana pisma sa ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj
Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Ifoljaki in jipslovani v Krakov«.
S sestankom jugoslovanskih in Ipoljskih veljakov v Krakovu sc zdaj kljub volivnemu boju, ki zavzema največ prostora listom, zelo pečajo listi, dasi dozdaj še ni veliko poročil. Danes smo dobili iz Krakova ocl naših udeležencev krakovskega slavlja sledečo brzojavko:
Krakov, 2. majnika. Slovenci so bili [najslavnejše sprejeti. Pozdravljal in [spremljal jih je krakovski župan Leo. [slavnostnemu zborovanju jc predsedoval deželni glavar vojvodine Kranjske, jdvorni svetnik pl. Šuklje. Govorili so Ina zborovanju deželni glavar pl. Suknje, deželni odbornik dr. Evgen Lampe, idekan Koblar, dr. Lenard, Jeločnik, načelnik Orlov, Štele in Masič v imenu [akademikov, župan Leo, Moravski, vse-[užiliški profesorji Strasevski, Zclizie-chovski, Ivoneczny, predsednik poljskih |Sokolov Turški in drugi. Zvečer je bil ikra sen rout. V nedeljo je povabil »Meščanski klub« goste na velikonočno [slavlje umetnosti. Razkazovala sta vse-[učiliški profesor umetnosti grof Myci-ielski in slikar Tetmajer. Posebno odpo-Ijlaništvo se je poklonilo kardinalu in [nadškofu Puzyni knezu de Koscielsko. |siavlja se je udeležilo več poslancev in Ižlanov gosposke zbornice, rektor vse-lučilišča in več profesorjev, predsednik Akademije, kneza Radzivill in Czarto-Irjjski in drugi. Navdušenje veliko. Vsi 'listi navdušeno pišejo. V ponedeljek poleteli na deželo. Preko Dunaja smo pa dobili danes krakovskih poljsko-jugoslovanskih |slovljih sledeče brzojavno poročilo:
Krakov, 2. majnika. V nedeljo zve-Ifer ie tu vršila konferenca jugoslovanskih in poljskih politikov, ki je imela |namen, da se zbližajo politični zastopniki obeh narodov, ki naj bi učinkovalo Judi v parlamentu. Od Jugoslovanov iso se med drugimi udeležili tudi konfr-Irence bivši podpredsednik državnega |tbora Pogačnik, deželni glavar vojvo-iine Kranjske dvorni svetnik pl. Šuklje, deželni odbornik dr. Evgen Lampe, lačelnik hrvatske ljudske stranke Ra-lič (Zagreb), veliko poslancev kakor hudi zastopniki slovenskega in češkega llijaštva. Poslanec dr. šusteršič je pis-Imeno pozdravil slavlje in opravičil svojo odsotnost. Za častnega predsednika tborovanju je bil izvoljen kranjski gla-rar pl. Šuklje, zborovanje je vodil vse-
učiliški profesor Zcliziechovvski. Deželni glavar kranjski pl. Šuklje je izvajal mecl drugim:
»Slovenci sicer nc moremo zreti na tako slavno preteklost, kakor Poljaki, a gotovo je, da imamo Slovenci bodočnost, in da so trdno odločeni z lastno močjo nadalje delati na to, da doseže narod pošteno politične, gospodarske in kulturne smotre. Jugoslovani in Poljaki imajo veliko skupnega in pospešuje se koristi obeh narodov, čc se ustvari ožji stik in skupno postopanje obeh narodov.«
Vseučiliški profesor dr. Zdicchovv-ski*jc naglašal potrebo ožjega stika Poljakov in Jugoslovanov in se v svojem govoru dotaknil tudi razmerja med Poljaki in Rusi in izjavil, da zdaj zbli-žanje med Poljaki in Rusi ni mogoče.
Krakovski župan dr. Leo je izjavil: »Poljaki nismo panslavisti, a nismo tucli Neoslovani, a njih dušo preveva globoko čustvo skupnosti do vseh slovanskih narodov. Avstrijski Poljaki stoje na temelju pozitivne politike v mejah liste monarhije, ki jim je podelila svobodo in varstvo prccl sovražniki.
V	imenu slovenskih obrtnikov je želel podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice Ivan Kregar, naj bi se tudi v gospodarskem oziru vstva-rilo tesnejše razmerje mecl Poljaki in Jugoslovani, ki. bi obema narodoma clo-našalc bogate sadove.
V	imenu Orlov je govoril načelnik Jeločnik in zastopniki slovenskega in češkega dijaštva.
Zvečer je hil banket, na katerem so tako poljski kakor tudi slovenski govorniki izjavljali željo, naj bi nastale med zastopniki obeh narodov in mecl obema narodoma tako na političnem kakor tudi na gospodarskem polju tesnejše zveze.
Shod S. L. S, v Šmarlnem pri Liliji.
■Shod Kmečke zveze preteklo nedeljo v Šmarlnem pri Litiji je pokazal, kako ljubljen in priljubljen je naš poslanec svetnik Povše v svojen okraju. Že pri nastopu je žel burne ovacije.
Poda! nam je vseskoz stvarno pnro-člio o svojem delovanju v državnem zboru, ki je bilo vedno v dobro kmečkemu stanu. Pri vsaki točki so kazali volivci veselo odobravanje s ploskanjem in dobro-klici. Hvaležni so volivci svojemu poslancu za njgovo ljubezen do kmečkega stanu in ponosni, cla. imajo takega moža za poslanca, ki je prvi
v državnem zboru kot agrarec. In kar je najlepše pri temu vzor-možu, je strogo krščanskega prepričanja. Kot tak ima dobro srce za vsakega. Nato so računali naši nasprotniki. Hodili so okrog poslanca z vero na jeziku, prihuljeni in hinavski, kakor so, in kakor je rekel g. Povše, »kadar prosijo, zlata usta nosijo«. — Priznal je gospod poslanec, cla je šel večkrat komu na roke. Za zahvalo se pa zdaj ti ljudje norčujejo po »Narodu« iz njega in njegove dobrote.
Kar je dr. Šusteršič v »Unionu«, to je ponovil tudi poslanec Povše v Šmart-nem, slovesno je proglasil političen bojkot liberalcem. »Liberalci, iščite pomoči pr; liberalcih, pri nas so vam vrata zaprta!« To je bilo potrebno in umestno povdarjati, da se li ljudje ne bodo kaj domišljevali.
Ni treba omenjati, da ie bila kandidatura g. Povšeta sprejeta s takim navdušenjem, kakor še nikdar.
Gospod dr. Božič je nato razlagal novi občinski volivni red, po katerem pride zdrav razum do veljave, ne pa gosposka suknja s skisano pametjo. Nadalje je omenjal surovosti sodrgo pri ljubljanskih občinskih volitvah, ko so pljuvali na nune, jili obkladali z najgršimi priimki. Tako je sodrga v Ljubljani, po deželi pa ni nič boljša, če bi prišla do moči. Zato je pa sveta dolžnost vsacega volivca, da z glasovnico v roki pomaga pravični stvari do zmage. Ni nam vseeno, v kakšnih rokah je vzgoja naših otrok, ne bomo trpeli, da nam jutrovski učitelj ali učiteljica poučuje mladino z najgršimi listi, listi sodrgo. Pri teli besedah nastane tak vihar ogorčenja, da, če bi bil navzoč kak liberalni učitelj, bi ga bilo moralo clo dna duše sram biti. Vse je vpilo: »Ven iz šole s takimi učitelji, takih učiteljev in učiteljic ne bomo plačevali, naših otrok take ženske ne bodo več poučevale!«
Sklenilo se je soglasno, »cla shod I\. Z. na.iodločnejše protestira proti takim vzgojiteljem in posebno zahteva od deželnega šolskega sveta, da premesti neko učiteljico iz Šmartna.« Tako jc, taka učiteljica ni za nas!
Shod je sijajno dokazal trdno organizacijo naših mož v K. Z. Dokazal je neomejeno zaupanje do naših voditeljev poslancev. Čo jih vlada še enkrat posije domu, še večjim ugledom in močjo bodo prišli nazaj v državno zbornico!
PAPEŽKI KONZISTORIJ.
Prihodnji papežki konzistorij se bc zbral, kakor poročajo listi, šele v letv 1912. Ta zbor bo velike važnosti za cerkev; v prvi vrsti je imenovanje velikega števila novih kardinalov. Hkratu bo pt papež Pij X. omenjal v svoji izjavi raznih dogodkov in sedanjega položaja ka toliške cerkve.
KANDIDATURE POLJSKIH KONSER VATIVCEV.
Poljska konservativna stranka je sklenila izdati volivni oklic. Stranke kandidira v mestnem okraju Bochmic VVieliczka, Podgorce, dosedanjega dr žavnega poslanca, bivšega ministra dr Koriiovvskvja, v volivnem okraju Mie lec Kolbusrova, Tarnobrzeyja, dvornegf svetnika dr. Rosnerja, v volivnem okra ju J a slo, Globice, vseuč. profesorja Ja vvorskega, v volivnem okraju Rozdol Zydaczow, Bobrda, odvetnika clr. Igna ca Stoinhaus. V kmečkih okrajih Boch mia, Brzesko, drž. posl. barona Gotz Okocinski, Racllovv-Tarnovv, okrajnegf sodnika dr. Antona Matakievvicza, Lan cut-Przcvvorsk, dos. psi. Maza Lubo murski, Sanok-Rvmanos, dež. posl. vi leza Starovvieszskega. V Tarnobrzegu je bil na shodu zaupnikov Vse poljske stranko zopet kandidiran bivši pos! Wiacek.
KANDIDATURE ČEŠKIH AGFARCEV NA MORAVSKEM.
»Moravski Vnekov« objavlja liste strankinih kandidatov, ki se razven brnskoga okraja postavijo po vseli kmečkih okrajih. Kandidati so med drugimi J. Pokorny, J. Zemek, E. Ven cel, J. Uratula, Durr, Baltik in Nemec
FREVOVEDAN SHOD SOCIALISTOV.
Iz Darvarja se poroča, cla je oblas' prepovedala zborovati v nedeljo social ni mdemokratom, ki so zato »strašno razburjeni.
ITALIJANSKI DRŽAVNOZBORSKI KANDIDATI.
Italijanski liberalci so postavili \ laških Tirolali sledeče kandidate Trident: profesor Gino Onestingliel, Ro vereto-Arco-Riva baron Valerian Mal-fatti, Mezzolombardo Fiorini. Pod na-čelstvom župana Bombiga so v Goric na zaupnem shodu italijanskih liberalcev postavili za kandidata prejšnjega državnega poslanca Ussai ja.
1. MAJNIK NA DUNAJU.
Na dopoldanskih shodili dne 1 majnika so poročali socialno demokra-ški državnozborski kandidati. Popoldne
LISTEK.
Koroški izpreltotll.
(Piše dr. Leop. Lenard.) (Dalje.)
Okrog cerkve jc samo malo poslopij, žandarmerija, več gostilen itd. Ilnogo majhnih hišic je služilo nekdaj p stanovanje kanonikom, seclaj so pa (menda večinoma nerabne.
Gosposveški dekan, č. g. Vicser, jc Jfrl slovenski narodnjak, izvrsten in Prijazen gospod. Tu jo nastavljen za kanonika od nekaj časa tucli gospod prajnik, narodni trpin, ki je imel znajte pravde v Grabštajnu. Stara utrdba |>krog cerkve je deloma še jako dobro Ihranjcna. V oziclje je vzidanih mnogo l&mnov iz rimske dobe z raznimi reliefi.
Pod cerkvijo stoji nekoliko nižje |feliko, krasno novo poslopje. To je za-l^d usmiljenih sester iz Tirolskega, Kjer so vzgajajo dekleta. Veliko, morda. 1'eČina, je mecl njimi Slovenk, zlasti liuli Kranjic in Štajerk. Toda v zavodu flada huda nemškutarija in pri l jud-l^ctn štetju so jih vpisali za Nemke, iasiravno so Slovenci poprej opozorili POdstVO zavoda nn netJOSt«vnos! lega Piani«,
Okolica je močno ponemčena, vendar slovenski živolj še ni izumrl popolnoma. Tucli v cerkvi imajo še slovensko pridigo. Ko sva šla ocl cerkve doli proti postaji, sva srečala nekega, možaka. Gospod moiisignor ga nagovori po slovensko in on je tudi slovensko odgovoril. Bil je še mlajši, krepak možak.
»Ali je tujec?« vprašam.
»Ne, domačin,« odgovori moiisignor.
»Pa ga poznate, da je Slovenec?«
»Poznani, ker je pri naši posojilnici nekaj dolžan. Drugače bi ne govoril slovensko.«
Potem je pridrdral za nama voz. Močna, mlada kobila se je premetavala na vse strani. Na vozit so sedeli trije dedci, očividno močno pijani, zlasti srednji, katerega sta tovariša komaj držala na vozu. Kričali so nekaj in peli, zraven pa tepli neprenehoma živino. Peljali so se, da bi učili mlado kobilo voziti, a poznalo se je, cla je žival bolj pametna ocl vseh treh možakov skupaj. Slednjič sta vrgla tovariša moža, ki sta ga imela v sredini na sedežu, na cesto iti voz je drčal mnogo lažje in hitreje daljo. Mož se je pa gugal po blatni cesti ocl enega kraja do druzega iu glasno.zmerjal sam sebe.
»Ali se ne mara s voziti?« sva ga i v ura šala.
»Raje peš,« rekel jc nemško (lieber por pecles), ter naju pri tem pogledal z motnimi očmi in izbuljenim obrazom alkoholika. Tudi slika nemško kulture.
Ko sva šla nazaj proti dolini, sc je odprl pred nama prekrasen prizor. Nad glavo najlepše pomladansko nebo. pocl nama bela snežna ravan, nasproti nama na gričku v daljavi stoji cerkvica na Krnu, kjer so nekdaj usto-lovali koroške vojvode, na drugem gričku, nekoliko daljo, stoji obširno poslopje, ekonomija Uršulink iz Celovca, še dalje stoji na višini samostan »Tan-cenberg« in gleda ponosno v dolino. Na desnici stoji v daljavi na lahni višini va* Arndorf in pocl njo v gozdu so nekoč koroški vojvodi po svojem ume-ščenju na Krnu razdeljevali fevde in drugo dobrote.
Mahnila sva jo čez polje in po blatni poti in snegu naravnost gori proti uršulinski ekonomiji. Gospod monsig-nor je v Celovcu katehet pri Uršulin-kali in si je hotel ogledati njihovo gospodarstvo. Jaz sem bil pa tucli s tem načrtom popolnoma zadovoljen, ker sem čutil že precejšnjo lakoto in sem imel upanje, cla se bo gori najlažje našlo sredstvo zoper to slabost.
Poslopje je lepo, novo. Red od vseh j strani vzoren. Velik pes me je pozdra-; vil jako neprijazno. Ker jo bil pa pri-i klen ion m* nmčiro Norico, ni zftliioirla.
imeti njegova slaba, volja nobenih posledic za moje noge.
Iz hiše pride neka sestra, ter naju pozdravi. Govorila je po slovensko. Vprašam jo, ocl kod je cloma in odgovorila mi je, cla s Kranjskega. Silil se,m v njo dalje, cla bi mi povedala bližje od kod? Bila jo menda v zadregi in ni vedela, kako bi povedala, da bi razumel. Slednjič je pa vendar prišla z besedo na dan in rekla, cla je z Brezni-ce na Gorenjskem. Ko som povedal, cla poznam Breznico, je postala vesela in zgovorna. Saj je že 18 let proč iz svojega. kraja. Torej racla spet kaj sliši o njem. Tucli jaz sem bil vesel njenega dobrega, razpoloženja, ker sem opravičeno upal, cia bo to vplivalo na kakovost, željno pričakovano malice.
Dokler ni bila pripravljena malica^ sva si ogledala gospodarstvo. Dva hlapca, ki sta na dvorišču žagala drva, sta bila. oba Slovenca, eden doma ocl Vclikovca, drugi pa od Železne Kaplje. Potem sem zagledal dvoje otrok od služabnikov. Eno dekletce je bilo slovensko, drugo nemško. Slovensko jc imelo veliko bolj odprt in razumen obraz, kot nemško. Dalje je klestila neka dekla steljo, smročne voje. Tudi ona je bila Slovenka. Neka druga, mlajša, ki jc stala nc daleč, je bila na Nemka.
(Dalje.)
»o odkorakali socilni demokratje čez Ring in Praterstrafle v Prater. I z prevod *e je pomikal pred Tegetthofovim spomenikom od pol 3. ure do i. ure popoldne. Ob (i. uri zvečer so se vrnili socialni demokrati iz Pratra nazaj v meslo.
pravaški državnozborski kandidat v dalmaciji.
Državnozborske volitve v Dalmaciji utegnejo biti letos zelo zanimive. Stranka prava, ki ima S. L. S. najbolj soroden program, postavi skoro v vseh volivnih okrajih svoje kandidate. Tako kandidira v okraju Šibenik, Skradiu. Fiesno dr. Ante Dulibič, \ okraju Drniš-Trogir dr. Ivo Krsteli. proti dr. Ivče-viču. Proti vitezu Vukoviču v okraju Makarska-Vrgorac-Ncretva je postavljen dr. Mate Drinkovič. Na otokih Brač-IIvar-Vis je kandidat dr. Niko Marinkovič, ki se l>o meril s Trosič-Pavičičem. A' ostalih krajih se postavijo kandidati pozneje. Ta odločni korak, katerega, so letos dalmatinski pravaši storili, mora vsak Jugoslovan odobravati. Med tem ko se hrvaška stranka z dalmatinskimi liberalci brati, za mandate mešetari in svoj program kakor ptič perje izpreminja, pridobiva stranka prava s svojim jasnim, odločno katoliškim ljudskim programom čim-dalje več tal med Dalmatinci.
SOCIALNI DEMOKRATJE — KAPITALISTI.
Kakor smo že poročali, ustanavljajo avstrijski socialni demokrtaje svojo delavsko banko v Pragi. To ni samo na, sebi nič posebnega, osobito za Avstrijo ne, kjer so se začele banke zadnje čase množiti kakor gobe. Malo čudno sc pa. sliši, ako ustanavlja, banko ■socialna, demokracija, ki trdi, da so kapitalistične naprave vzrok vsega zla. Kaj niso banke kapitalistične naprave? fu zdaj so socialni demokratje sami kar naenkrat zašli med kapitaliste. To dejstvo nam jasno priča, kako trhli so fundamenti, na katerih stoji socialno-demokratična, modrost. Vsako leto se kos socialnodemokratičnega programa podere in nazadnje bo postala socialna demokracija čisto navadna delavska stranka, z vsemi svojimi slabostmi in vrlinami, kakor druge politične stranke. Ja, sila časa je hujša ,kakor vse socialistične teorije.
PROTI PRUSKEMU NASILSTVU.
Del v Berolinu živečih poljskih ofrok jo došel v Poznanj, da. prejmejo tu prvo sveto obhajilo. Stariši so to storili, ker je bila odklonjena po pruskih mogotcih v Berolinu njih prošnja, da bi se smeli otroci pripravljati za prvo rveto obhajilo poljsko.
NAPAD NA CARINSKEGA URADNIKA.
V	pruskem obmejnem Venclonu so streljali tihotapci na carinskega uradnika Klorscha in ga ranili. Napadalcev Šc niso dobili.
RUSKI GENERAL O GROZEČI VOJNI NEVARNOSTI S KITAJSKO.
»Kolnische Zeitung« poroča iz Pe-terburga: General Bastianov je izjavil, da jo vojska s Kitajsko neizogibna in da kmalu izbruhne. General sodi, da mora Rusija zmagati, kor ni Kitajska tiič pripravljena za vojsko.
REVOLUCIJA PROTI KITAJSKI DINASTIJI.
»Rossija« poroča iz Mukdena: Velike množice vstašev prodirajo proti Kantonu, da so združijo v s kanton-i-kimi prekucuhi. Revolucijonarji hočejo strmoglaviti sedanjo kitajsko vladarsko rodbino.
»Times« poročajo: Iz kitajskih provinc prodira. 200.000 vstašev proti Kantonu, ki meri maršom ropajo in plenijo. Vstaši odpirajo ječe in izpuščajo jetnike, kj so jim pridružujejo.
V	kitajski provinci Sečenan v Tibetu pleni 10.000 stradajoČih mož in žena. Proti vstašem odposlani vojaki so sc vstašem pridružili. Šole ko so vstaši hoteli udreli v mesto Čjambo, so jih odbilo redno vojaške četo. Več voditeljev vstašev so vojaki vjeli in jih do smrti mučili.
Dnevne novice.
'f- Katoliško politično društvo za
okraj Radovljica ima svoj redni občni zbor v nedeljo dno 7. maja in nc kakor jc bilo zmotno poročano dne 27. maja. Občni zbor se vrši v prostorih hotela Bastel v Radovljici ob 3. uri popoldne. Poročata deželna poslanca: gg. Josip Pogačnik in Ivan Pibor. Somišljeniki S. L. S., udeležite sc mnogoštevilno toga važnega shoda!
-r Odgovor na napade na deželnega glavarja. \ odgovor na popolnoma ne-osnovano napade novomeškega prošta Klberta nn deželnega glavarja jo deželni elavnr nI šuklip vloP.i) tožbo.
'-t- »Domače ognjišče« (tiska se v
»Učiieljski Tiskarni«), list za starše in vzgojevalcc slovensko mladino, piše v zadnji številki, -da pomanjkanje ljubezni no vpliva na zdravje žensk, pač pa da primanjkuje neonioženim ženskam materinstva in da .jo zato ono nn-ziranje, ki se ima navadno o materah nezakonskih otrok, neopravičeno. To naziranjc jo naravnost barbarsko. Želja po materinstvu jc ženi usojena in družabna pravila no morejo izpromeniti naravnih zakonov«. To so pravi podo-mače povedano, da jo popolnoma prav in v redu, čo živo dekleta v divjih zakonih in so no brigajo za »družabna pravila«. In tako pišo list, ki pravi, da je glasilo vzgcijcvalcev slovenske mladine! Bog nus obvaruj lakih vzgojevalcev! Take vzgojcvalpe misli in načela kakor jih la list prinaša, no spadajo na domaČo ognjišče, kvečjemu na domače smetišče! Vun iz vsake poštene slovenske hišo s takimi pohujšljivimi listi »Učiteljsko Tiskarne«, ki obenem z »Domačim ognjiščem«, »Zvončkom«, in drugimi takimi listi tiska tudi barab-sko ».Jutro«.
r Umeščen jo bil dne 1. maja t. 1. č, g. Janez Bešter za župnika v Senožečah.
f Višji iinančni svetnik je postal finančni svetnik dr. Rudolf Thomann v Ljubljani.
—	V škocijanu pri Mokronoga je
poizkusil Dolfe Ribnikar dne 30. aprila 1911 v gostilni pri Durjavu z liberalnim shodom. Na shodu so živinsko napadli g. kaplana zato, ker jo prosil predsednika besede. V čast škocij&nskim volivcem treba reči, da ni bil niti eden izmed teh pri tolovajstvu udeležen, ampak samo osmoštevilna, od drugod pripeljana banda, ki je porabila trenutek. ko je šel gospod kaplan k predsedniški mizi se oglasit k besedi. In niti eden, poudarjamo, niti eden škocijan-škili volivcev ni pritrdil niti eni Ribni-karjevih beseclij, pač pa so ustali, da gredo vun, ko so videli, kako liberalci svobodo razumejo, šele zdaj so sc pri-vandranci streznili in dali besedo. Ribnikar je dobil odgovor. Uspeh Ribni-karjevega shoda je bil ta, da .je eden volivec, ki se je dozdaj nagibal na liberalno stran, jokaje prišel k gospodu kaplanu z besedami: »Da so taki, nisem mislil «. Samo škoda, da jo bilo na shodu s pripeljanimi vred le 57 volivcev. Čo bi bila navzoča, vsa škocijanska občina, bi danes no bilo v Škocijanu nobenega, liberalca več.
—	Iz konzularne službe. Konzul dr. Josip Goričar, slovenski rojak, doma iz Mozirja, je poklican za vodjo konzulata v San Franciscu.
—	Premoči so se morali umakniti. Predzadnjo nedeljo dopoldne jc prišlo devet fantov iz Dobrunj na Orle ter se ustavili v tamošnji Vebrovi gostilni. Istodobno jc pa v isti gostilni pilo obenem tudi pet domačih fantov. Kakor jc, po deželi sploh grda navada, cla so si fantje dveh različnih vasi kmalu v nasprotju in v laseh, tako je bilo tudi tu. Previdni krčmar so jc pa bal pretepa v svoji gostilni, zato je vse skupaj na prosto iztiral. Komaj so bili fantje zunaj, so jih Dobrunjčanj. napadli s poleni in noži. Pri tem jc zadobil France Goli iz Rudnika vbodljaj v desno pleče in udarec na desni nadlehti. Razrezana sta trni bila tudi jopič in telovnik. France Vrečar iz Orlega jo pa zadobil več udarcev po desni roki in poškodbo na zgornji ustnici. Kor so bili domači fantje v manjšini, so zbežali v bližnjo Zrim-šekovo hišo ter so tam poskrili. A Do-brunjčani so motali za pest debelo kamenje v hišo. on kamen je priletel 14-letni hčerki, ki se jc nahajala v kuhinji, v čoln ter jo poškodoval. Dobrunj-čani so izgovarjajo s silobranom, očividci pa to zanikajo. Zadnjo besedo o loj stvari bo imelo sodišče.
—- Nesreča v Rudniku. V Jožefovem rovu v Idriji je šol okoli polnoči rudar •Tožcf Pajer zažgat li z dinamitom nabitih min z vžigalnimi vrvicami, katero so bilo enakomerno odrezane. Pri lom ^c je pa ena prezgodaj vžgala in Pajer j u na desni roki tri prste popolnoma odbila; razun toga je zadobil tudi na spodnjem stegnu in na obrazu okvare. Tucli v obližju so nahajajoči rudar Alojzij Kolar jc bil od poka eksplozije podrt na tla in na glavi poškodovan. Vzrok tej eksploziji jo bila vžigalna vrvica, katera je bila premalo s smodnikom napolnjena ter jc poprej kakor druge zgorela.
Ciganska nadloga. Ponoči na 27. aprila t. 1. okoli polnoči jo peljal posestnik Janez Marolt iz Zgor. Zadubra-ve v družbi dninarja, Franceta Marna i/ Ljubljane gnojnico domov. Na okrajni costi v bližini vasi Ilrastja, vstavili so ga trije cigani; njih vedenje priča, da so mu hoteli konjička izpreči. Nato jc zavpil Marolt proti svojemu spremljevalcu: »France, daj mi sekiro sem k Tcsrft krika so so cigani zbali in pobeg*
nili. Ponoči na 29. aprila t. 1. je pa
orožništvo napravilo lov na to neljube gosto, in sicer so zasačili pri Sneberjih ciganski tabor. Arctovali so Janeza Le-vakeviča star. in mlajšega ter Antona Hudoroviča. Pri telesni raziskavi so našli pri slednjem 22 K. Ker je bilo istodobno več tatvin v teh krajih izvršenih ter so z beračenjem prebivalstvo bliž-| njih vasi vodno nadlegovali, so bili are-l tirani.
-Kurji sovražnik v Rožni dolini.
V mesecu aprila je v Rožni dolini pri Glincah raznim strankam zmanjkalo voč kur. To tatvino s0 «c vedno ponavljalo, ne da bi bilo moč priti storilcu na sled. Ker pa vsaka reč lc on čas trpi, jo bila tudi tu enkrat mera polna in orožnikom se je posrečilo spraviti pod ključ delavca Lovrenca Muho, kateremu so bile razmere tu dobro znane in kateremu se jo dokazalo, da jc sovražnik kurotino.
—	II. izkaz darov za šolski harmonij v Središču. Nadalje so poslali šolskemu vodstvu v Središču denarno prispevke sledeči p. n. gospodje oziroma gospe: Središki novinci, prebitek plesno zabave 3 K, neimenovana gospa v Središču 10 K, Culek Jožef, uč. pri Sv. Juriju, 2 K, Plepelec Jožef, župnik pri Sv. Emi, 5 K, Ravšl Anton, župnik Cir-kovec 5 K, dr. Ozvald Kari, c. kr. profesor v Gorici, 5 K, Jug Anton, profesor v Ljubljani, 5 K, Vargazon Kari, poslovodja vinarsko zadruge, Celje, 5 I\. — Zadnji izkaz 48 K, sedaj -40 = 88 K. Za vse tc prispevke sc blagim dobrotnikom šole prisrčno zahvaljuje, ostalim sredi-škim rojakom pa, ki se še prošnji niso odzvali, prav lepo priporoča — šolsko vodstvo šestrazredniee v Središču, dne 1 majnika 1911.
—	Objava. Potujoče občinstvo ima pri dviganju poštnih pošiljatev, posebno denarja, dostikrat težkoče radi dokazila istovetnosti, katere bi popolnoma odpadle, ako bi se uvedene poštne izkaznice izdatneje uporabljale. Avstrijsko poštne izkaznico, katere izdajajo poštni uradi proti vplačilu 50 stot. in katere morajo nositi sliko imetnika, veljajo že sedaj kakor legitimacija pri dviganju poštnih pošiljatev v Belgiji, v Nemčiji, Italiji in Švici. Od 1. maja t. 1. naprej bodo veljavno tudi na Danskem, v Franciji, na Luksemburškem, Norveškem, v Rumuniji in na Švedskem.
—	Vič-Glince. S 1. majem sc jo tukajšnja župnija za dobrih sto duš pomnožila. Prebivalci prijazne vasice Brd nad Vičein, ki so dosedaj spadali v župnijo Št. Vid, od katere so bili poldrugo uro oddaljeni, so po dolgem trudu vendar uslišani, cla so se priklopih župniji sv. Antona na. Viču. Svoje veselje nad sprejetjem v novo župnijo so vrli Brclovci včeraj izrazili s pokanjem topiča. Novih župljanov smo tembolj veseli, ker so vsi vneti pristaši S. L. S. — G. Korošec, gostilničar na Glincah, je svojo hišo, znano pod imenom »Burski tabor«, prodal. Za »likof« so mu njegovi »miroljubni« gostjo okna pobili. Ob času, ko je rdečkarija. bila tukaj v najlepšem cvetju, jc bila ta gostilna zbirališče socialno demokracije. Zadnji čas se jo navdušenje za to gostilno precej ohladilo. Dal Bog, da bi s prihodom novega gospodarja izginili zadnji ostanki tc družbe. — Kar srno že zdav-nej pričakovali, sc je pojavilo v sobotnem »Narodu«. Počila jc v njem prva puška na našega vrlega g. nadučitelja in poslanca J. Ravniharja. Socialni demokrati in liberalci so namreč izvohali, da sta, gospod nadučitelj in p. katehet v volivnem imeniku. Reklamirali so ju. O uspehu reklamacije še ne vemo. No, za dva glasa najbrž ne bodo mnogo na boljšem in dičnemu ter spretnemu voditelju S. L. S., dr. Šusteršiču, groba za enkrat gotovo no bodo šo izkopali. Pač pa sc iz. poročila »Narodovega« lahko spozna, kam dopisnik cilja.. Ko bi bil g. nadučitelj stopil pri svojem prihodu na Vič v družbo Cirilmetoclarjev ali soko-lašev, bi ga. bili gotovo pri miru pustili. A ker g. nadučitelj »preveč hodi v fa-rovž« — kakor se je neki. tukajšnji liberalec izjavil -- ker jo takoj pri svojem nastopu pokazal, da za liberalne spletka rije no mara in je odločen katoliški učitelj, zato ni všeč liberalnemu dopisnim, zato ga napada, zato še njegovemu »cucku« ne prizanaša. Dragi clo-pisuno! Pero iz rok! Moža, ki je na trdih kraševskih tleh najodločneje odbijal liberalne pušice, tucli ti ne boš omajal in preplašil s svojimi nerodno skrpucanimi članki. Minuli so časi, ko so jo preganjalo in terorizralo učitelje, ki so javno kazali versko prepričanje. Dokler bo g. nadučitelj zvest tem načelom, bo njegov vpliv med nami vedno večji. Vki pametni župljani ga spoštujemo, mu zaupamo mladino, ki jo ravno tukaj potrebna odločno vernega voditelja. Glede naših mladeničev pa pri tebi nc bomo iskali naukov. Bomo sami ž njimi obračunali, ako bomo kaj graie vrednogn pri njih naSli. Ti pa pometaj
pred svojim umazanim pragom, Že v< kje! Dopisnik se norčuje zlobno tudi sv. Antona in njegovih čudežev. Pa naj, da s svojimi brezverskim pisar j njem ne izzove viharja, kakor so < njegovi tovariši pred nekaj dnevi Ljubljani s svojimi nerodnimi demc si racijami. Premalo še pozna naše \{ no ljudstvo. Najbrž se je pa s tem čla kom mislil maščevati nacl sv. Antonor Baje je že sam iskal čudeža pri njer a zastonj, kajti Bog, ki se ošabnim napuhnjenim ljudem ustavlja, je po dil to resnico tucli nad tem bogoklc nožem.
—	Ustanove za žolezniške otroke
lotu 1908 sc je oživotvorila povodom j bileja vladanja Nj. Veličanstva cesar po inicijativi sekčnega načelnika vit. pl. Rolla ustanova cesarskega j bileja v svrho oskrbovanja otrok uslu bebcev pri avstrijskih državnih žele nicali. Kapital za to ustanovo zm sicer že skoro 400.000 K, kljub temu zbog velikega osobja državnih žeiez' ne zadošča, cla bi sc mogel udejstv žcljcni smoter. Vsled toga se je ustan vilo drušvo za pospeševanje ustano\ cesarjevega jubileja za oskrbovan, otrok uslužbencev pri avstrijskih ;! žavnih železnicah v svrho zvišt> sredstev ustanove. To društvo pri, > po vzorcu v lanskem poletju v Kra; vem z velikim uspehom prirejene r, stave pod pokroviteljstvom želoznišl ga ministrstva razstavo amaterskih i usužbencev avstrijski!, železnic in nj svojcev na korist ustanovnega zaklad za katerega bi se porabila vstopnina, ti razstavi naj bi sc pred oči! o ,kar pr< izvajajo ti uslužbenci in njih svojci st mi v umetniškem in umetniško-obr nem oziru na polju domače industr in sorodnih poljih. .Razstava bo ted nudila zlasti dola slikarstva, kiparstv male plastike, rozbarstva, risarslva tografije, radiranja i Id.), vezenja, čij ko in preproge, potem prod uk i o miza: stva in kovaštva, različne iznajdbo, m dole- in enako. Prijavljeni objekti so b do pregledali, predno se pripustc i; ra stavi. Z ozirom na dobrodelni name podjetja je dalo ministrstvo za javr dela razstavnemu odbora brezplačr na razpolago več prostorov v nadpr i ličju prizidka k avstrijskemu muzej in umetnost in industrijo (Dunaj, Wol zcil e št. 45), ki pa sicer nima nikakcg nadaljnjega stika s to razstavo. V prostorih bo trajala razstava od 'o. 22. maja. V ti razstavi se bo izločila t di zbirka predmetov iz avstrijskega ž lezničkega muzeja, zlasti železniš novci in kolajne. V osrednjem o 'boi razstavo so Nj. ekscelenca gospod žele niški miniser dr. Glabinski kot čas predsednik, nadalje Nj. okscelenca i spa Flora Derschatfa kot pred.sedmi in sekčni načelnik dr. vit. pl. I i o 1 k podpredsednik. Pri vsakem dr/.avno-ž lezniškem ravnateljstvu so lokalni oi bori, ki imajo voditi pred d cla v doti nem ravna ( oljskem okra ju za razstav
—	Semnji za govejo živino in pr šiče v kamniškem političnem okraju niso dovoljeni, ker še ni došlo dovolj njo ocl c. kr. dež. vlado. — Uradno je žo 24. aprila proglasilo, da je kuga t gobcu in parkljih ponehala. Želja živ norejcev jo, da bi so semnji čimpre dovolili. Kakor hitro pride dovoljenj sc ho sporočilo', da se bodo živinorej vedeli ravnati. — Živinorejska zadrti? za kamniški politični okraj.
Kdor ni dobil za občinsk volitve izkaznice (legitimacije bodisi da ni bil v imeniku ali d se mu izkaznica ni mogla de staviti, naj se zglasi ali pismen to naznani tajništvu S. L. S Imenik za državnozborsk volitev v Ljubljani je n vpogled v tajništvu od 8. uj zjutraj do l.ure popoldne in o 3. do 7. ure zvečer. V vseh pol tičnih zadevah se obračajte n tajništvo Slovenske Ljud ske Stranke, Miklošičev cesta št. 6, levo stopnjiŠČ II. nadstr., telefon št. 30 Vsak naj takoj pride v tajništv (Miklošičeva cesta št. 6) pogleda ako je vpisan v volilnem im( niku, ker je izpuščenih mnofl naših nristašeVl
Volilni Imeniki (driavnozborska volitev) za vodmatski okraj ln oni del mesta, ki leži vzhodno od Resljeve ceste so na vpogled tudi v prostorih šent-peterskega prosvetnega društva, Pod-bojeva hiša, sv. Petra cesta št. 101, vsaki dan od 6. do pol 8. ure zvečer.
lj Volivni imenik za trnov sko-kra-kovski okraj je vsak večer od 7. do 9. ure na vpogled pri »Repniku«, Konjuš-na ulica 4. Opozarjamo na to somišljenike iz trnovsko - krakovskega okraja in jih pozivamo, cla pridejo imenik prav gotovo pogledat, ker je jako veliko izpuščenih iz imenika.
Živimo v dobi volitev in sredi Živahnega političnega gibanja. Nasprotniki bodo napeli vse s: le, begali ln slepili bodo ljudi ter izrabljali vsa sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da sLre-mo zadnje pojave liberalizma, ki je smrt in poguba našega ljudstva. Zato je potreba odločnega in intenzivnega političnega dela, treba pa tudi gmotnih sredstev in žrtefr. Zato poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot vol lni sklad S. L. S. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Osrednji volilni odbor S. L. S.
Katoliško politično društvo
za okraj Radovljica ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo dne 7. maja in ne kakor je bilo zmotno poročano dne 27. maja.
Občni zbor se vr i v prostorih hotela Bastel v Radovljici ob 3. uri popoldne. Poročata deželna poslanca: gg. Josip Pogačnik in Ivan Piber.
Somišljeniki S. L. S. udeležite se mnogoštevilno tega važnega shoda!
Ljubljanske novice.
lj Dr. Tavčar noče biti župan. Liberalna stranka se jc po volitvah bahala, kakšen »uspeh« je dosegla. Zdaj je pa vendar prišla do prepričanja, da jc njen »uspeh« v resnici le velik poraz. »Slov. Narod« namreč včeraj piše, da je pooblaščen izjaviti, »da se dr. Tavčar za župansvo čisto nič ne trga in da. je že na merodajnem mestu izjavil, če žele višji krogi, da postane g. Štete župan ljubljanski, da jim ga privošči v božjem imenu«. — Liberalci so bili pred volitvami popolnoma domenjeni, da postane dr. Tavčar župan in v »Jutru« so ga naravnost imenovali »bodočega župana«. Dr. Tavčar je bil tudi sam čisto gotov, da zasede županski stolec. Po volitvah pa se je mož te svoje hodoče časti hudo ustrašil. Saj bi bil res največji siromak na svetu, ako bi bil izvoljen za ljubljanskega župana. On sam bi moral držati liberalno »večino« in jadrati mecl 22 glasovi liberalcev in 22 glasovi opozicije. In da bi mu opozicija stališča ne olajševala, je jasno. S. L. S. je poslala v občinski svet može, ki bodo znali svoje pravice z največjo odločnostjo in čc treba brezobzirno varovati. Liberalci ne bodo mogli prahu skozi prste spustiti brez naše opozicije, ki jim bo povsod in vselej za petami. Za liberalce bo položaj tem težavnejši, ker je na magistratu veliko gnjilobe iz prejšnje dobe in se bo po vseh kotih vse prebrskalo. S. L. S. je v vseh zastopili pokazala, da jc na svojem mestu in da se z njo ni šaliti. Or. Tavčarju se res ni treba, na stara teta za župansko mesto trgati. Sicer pa si ne moremo misliti, da bi bila v Avstriji mogoča vlada, ki bj si predrznila predlagati dr. Tavčarja za župana v Ljubljani. Patriotična Ljubljana noče ea župana moža, ki jc govoril v deželnem zboru o brezdnu med dinastijo in slovenskim narodom, miroljubna Ljubljana. odklanja moža. ki je lastnik ono-?a »Slovenskega Naroda«, ki je hujskal .svojčas k 20. sepemberskim ekscesom, sdaj pa k napadu na nune, Ljubljana, si potrebuje urejenih gospodarskih kreditnih razmer, ne mara za svojega župana moža, ki je na svojih shodih tako olatil in poniževal kranjsko deželo in |i skušal jemati kredit,. Vlada bi izzvala felikansk vihar, ako bi cesarju predla-?ala takega moža v odobrenje, ker bi to ugledu našega mesta, ki so ga liberalci spravili s svojimi škandali na slab glas, silno škodovalo. Ljubljano bi zopet raz-sričali za nepatriotično in h kravalom nagnjeno, ako zasede njeno župansko mesto faktični lastnik »Slov. Naroda«. Vlada mora upoštevati čustva in želje losfojnega ljubljanskega prebivalstva •n varovati interese ncišesra mesta, ki bi
prišli zopet v nevarnost, Če zasede županski stolec dr. Ivan Tavčar.
lj Liberalci se ženijo. V Mostah pri Ljubljani imajo v kratkem občinske volitve. Ta okolnost je vzdramila ljubljanske liberalce in preteklo nedeljo so šli Pustoslemšek, Reisner in Lotrič v Moste na oglede snubit socialne demokrate. Pustoslemška, ki je te dni na dolgo in široko v »Narodu« dokazoval, kako smo bili pri zadnjih občinskih volitvah tepeni, je postalo naenkrat strah in je začel tožiti, da »klerikalizem« preplavlja ne le deželo, ampak tudi mesto in cia je treba, da se združijo liberalci in socialni demokratje, ako nočejo biti od »klerikalizma« poraženi. Skratka, ljubljanski liberalci so izgubili po občinskih volitvah vso korajžo in so prišli do spoznanja, da sami za-se nič več ne pomenijo. Zato je držal Pustoslemšek ganljivo pridigo zbranim volivcem, katerim je pravil, cla je vsakemu napred-njaku ljubši socialni demokrat v občinskem zastopu in vsakemu socialnemu demokratu ljubši naprednjak, kakor pa brezdomovinski klerikalec. In da bo njegova ljubezen še bolj iskrena, je tudi obljubil, da bodo liberalci in socialni demokratje pri prihodnjih državno-zborskih volitvah v ljubljanski okolici clr. šusteršiču, »ki se mu poslanski stolec maje«, ta »stolec. tako omajali, da bo sfrčal z njega«. »Vse, kar je napredno, bo šlo v boj za protiklerikalnega kandidata«. Socialni demokratje so seveda nekoliko bolj pametni, kakor je Pustoslemšek in dobro vedo, kam pes taco moli. Liberalci so namreč v skrbeh za državnozborski mandat v Ljubljani in so zato postali tako vneti in goreči ljubimci socialne demokracije, brez katere v Ljubljani gotovo propadejo. To snubitev je socialni demokrat Hebš kratko odklonil in začel liberalni stranki levite brati. Nastala je majhna rabuka, v kateri je Pustoslemšek tržaške Edinja-še in clr. Rybafa obsodil, ker je dr. Ry-bar tudi glasoval za vojaški kredit. To ima torej tržaška »Edinost« za plačilo, da zmeraj kranjskim liberalcem roko drži. Mislimo, da bo »Edinost« zdaj na jasnem, kakšnega zvestega zaveznika ima v liberalni stranki na Kranjskem. — Shod je dokazal, da je pri liberalcih vse zmešano. Snubijo, pa snubijo svojo smrt. Utegne se jim pri tem, ko iščejo združitve s socialnimi demokrati, zgoditi, kakor je pri pajkih: močnejši požre slabšega.
lj Podružnica »Slomškove zveze« v LJubljani ima svoj izlet 4. t. m. ob vsakem vremenu v škofijski zavod v št. Vidu. — Ob lepem vremenu se zberemo ob 2. uri pri kolodvoru v Šiški, če bo deževno pa gremo vsi z vlakom ob pol
4.	uri z južnega kolodvora. Pričakujemo obilne udeležbe, ker se nam nudi dvojni užitek. Znanci in prijatelji dobrodošli.
lj Koncert »Ljubljane« se zaradi tehničnih ovir dne 7. t. m. ne more vršiti in je preložen na poznejši čas. Napovedana vaja se vrši danes zvečer ob pol osmih in bo predsednik g. dr. Pogan podal zboru izjavo glede preloženega koncerta. Pred početkom vaje se sprejemajo novi člani in članice v zbor in v na novo otvorjeni specialni tečaj.
lj Pravni večeri S. K. S. Z. se vrše vsak torek in petek zvečer od 7. do 8. ure v tajništvu v »Ljudskem domu«. Člani dobe v vseh pravnih /zadevali brezplačna pojasnila in navodila.
lj »Društvo slovenskih profesorjev« bo imelo v soboto, dno 6. maja ob
5.	uri zvečer društveni sestanek v restavraciji »Narodnega. Doma«. Na dnevnem redu bo: 1. poročilo o zborovanju »Državno zveze«; 2. vprašanje strelnih vaj na. srednjih šolah; 3. vprašanje velikih počitnic. Mnogobrojne udeležbe ljubljanskih in vnanjih članov se nadeja odbor.
lj Opozarjamo somišljenike na. inserat stare domačo Plelianove tvrdke in jo zlasti č. duhovščini toplo priporočamo.
1,1 Pri današnjem naboru je bilo potrjenih izmed 154 nabornikov 44 k vojakom in 9 določenih za vojaško bolnišnico.
lj Nepoboljšljiva tatica je 281etna Terezija Strajnar, rodom iz Toplic na Dolenjskem. Le-ta je bila že petkrat, zaradi tatvine predkaznovana, toda ji ni mar se poboljšati. Meseca sušca je bilo v neki hiši, kjer je Strajnarjeva stanovala. iz podstrešja ukradena različna obleka in perilo soprogi nekega uradnika v skupni vrednosti nad 70 K. Poleg tega pa neki tovarniški delavki obleka in čevlje. Policija jc Slrajnarjevo kot osumljeno aretovala in tudi dognala, cla je res tatica. Pri aretaciji je hotela neko ukradeno krilo vreči v stranišče, na sebi jc pa imela pet. ukradenih kril. Izročili so jo v zapore deželnega sodišča.
lj Samonmor. Včeraj popoldne so našli stanovalci hišo šl. 17 na Rimski cesti na soboih. vratih obešenesra 43 let
starega črevljarskega mojstra Ivana Bedena. Policijska komisija jc odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Beden jo že pred nekaj dnevi kazal svojim prijateljem vrvico in pripovedoval, da se bode z njo obelil. Vzrok samoumora so baje družinske razmere.
lj Poizkušen samoumor. V soboto je prišel domov na Tržaško cesto nek kleparski pomočnik precej natrkan. V tem stanju je šel v podstrešje ter se obesil, a so ga domači še pravočasno rešili. Tudi drugič si je nameraval vzeti življenje z vrvjo, a so ga zopet pravočasno odrezali.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 55 Hrvatov in 19 Mokedoncev, nazaj je pa prišlo 72 Hrvatov.
lj V blaznico so včeraj odpeljali močno blazno Dorotejo škrjančevo iz Trzina.
I j Pošten najditelj. Telefonski monter g. Zanet, jc našel hranilno knjižico s srednjo vlogo in osmimi bankovci po 100 K, katere jo takoj oddal na magistratu.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Zupan, delavec, 74 let. — Marija Wolfling, zasebnica, 60 let. — Anton Zorbo, met-larjev sin, 1 leto. — Josip Švegelj, pastir, 12 let. — Fran Albrecht, bivši čolnar, 47 let. — Helena Oražem, železniškega sprevodnika, vdova, 83 let. — Ana Zupančič, zasebnica, 61 let. — Marija Trefalt, kontoristinja, 21 let. — Otokar Kočarek, sin akordanta, 7 mesecev. — Ivan Beden, čevljar, 46 let.
izpred sod Bla.
Sreča je opoteča. Anton Adamič, posestnik na Blatu, se je doka j let. bavil z lesno trgovino, ki se mu je izpočetka dobro obnesla. Zadnja leta jo je pa zanemarjal s tem, da jo je prepuščal drugim ljudem, sam se je pa močno udal pijači, in to je bilo povod, da je šla trgovina rakovo pot, Dolg jo vodno rastel, upniki so pritiskali na plačilo in ker lega ni bilo, je prišel mož v kon-kurz. Primanjkljaj znaša 15.335 Iv 91 v. Obdolženec pravi, da ni pasiven, češ, da jo njegovo imetje vredno okoli 90.0C® kron in je bilo le prenizko cenjeno. Temu pa ni tako, kajti priča Ivan Rus izrecno potrdi, da jo bila cenitev Adamičevega premoženja izvanredno visoka. V svojo obrambo navaja, tudi •obdolžence, da mu jc lota 1906. vlak povozil kravo in vola poškodoval, da so mu istega leta. vojaki, ki so imeli tu garni-zijske vaje, precejšnjo svoto denarja vzeli. A dognalo se je, da. vse te navedene škode nitto bile toke, da bi bile utegnile omajati njegovo gospodarsko stališče. Sodišče mu jo prisodilo za kazen 1 teden strogega zapora.
STANJE DENARNEGA IN GOSPODARSKEGA TRGA.
Položaj na denarnem trgu je zelo napet tako na Dunaju kakor tudi v Berolinu. Na Dunaju so nenadoma poskočile cene Skodovih popirjev, nato pa zopet padle. Neki bačni direktor jo izvedel to špekulacijo, pri kateri je veliko zaslužil, med tem ko so nekateri izgubili stotisoče, osobito taki, ki niso navajeni igre na borzi. A no samo dunajski, tudi na berolinski borzi se preveč špekulira. Vsi opomini nič ne izdajo. Aprila so izdali v Berolinu en sam teden 731 milijonov nepokritih bankovcev, dasi se druga leta v aprilu ni rabilo to-iko denarja. Pri nas v Avstriji vpliva neugodno, ker še ni urejeno vprašanje »Avstro-ogrske banke«. Ogrska hoče dovoliti provizorij zgolj do konca oktobra, naš parlament se pa snide šele koncem junija. Bančno vprašanje se bo moralo pri nas rešiti s § 14, kar gotovo no bo koristilo. Vreme meseca aprila je povzročilo veliko veselje budimpeštan-skim žitnim špekulantom, zato se v Budimpešti kurzi dvigajo in padajo. Cene žitu so tako visoke, cla se bo kljub visoki carini na žito kmalu izplačal uvoz, če nc bo mod transportom presenečen importer s padanjem cene. Ceno pa nameravajo žitni špekulanti še dvigniti umetno z nakupom žita in z borznimi manevri. Tako se draginja umetno dela. Poročila o letošnji žetvi, to jo o stanju ozimnine niso ugodne, marveč so poroča, da bo imela Amerika slabo letino.
Telefonska in Drzojavna poročila.
POLJSKO - JUGOSLOVANSKO SLAVLJE V KRAKOVU.
Krakov, 2. maja. Včeraj jo slovenska deputacija odšla v okolico krakovsko, koder jo bila od veljakov in ljudstva r. največjimi ovacijami sprejeta. Svirala jc godba, deklamovale so se pesmi in vse ie bilo okriišeno tor v zasta- i
vah. Zahvaljeval so je za sprejem dež. glavar kranjski, pl. šuklje. Slovenci so bili prisrčno sprejeti tudi v bajno krasnem gradu barona Gotza. En dol Slovencev je že odpotoval, drugi del pod vodtsvom dr. Evgen Lampota pa prisostvuje jutri šo slavnstim v spomin poljske konstitučijo in položi venec na grob Rosciuška. Poročilo »Naroda«, da je Vojteh Jeločnik, načelnik Orla, nazdravljal Poljakom kot načelnik »Sokola« jo neumna laž. Vojteh Jeločnik jo govoril kol načelnik Orla, starosta krakovskih Sokolov pa je nazdravil slovenski m Orlom.
POGODBA MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO.
Dunaj, 2. maja. Avstrijska in ogrska. vlada sta. se glede jezikovnega vprašanja pri reformi vojaškega ka/zon-sko-pravnega postopanja takole pogo-dili: Obtoženec se tako v avstrijski kakor v ogrski državi zasliši v materinem] jeziku, če pa sodišče materinega jezika obtoženčevega ni vešče, se posluži tolmača. Protokolacija in vso ostalo pa so vrši v avstrijski državi v nemškem službenem, v ogrski pa v mažarskern državnem jeziku. Če pa obtoženec no zna mažarski ali nemški, pa sc ima uporabiti nemški službeni jezik. V slučaju vojsko pa velja za celo armado nemški službeni iezik.
LETOŠNJE PRIREDITVE V ISCHLU,
Dunaj, 2. maja. Letos si? namerava v Ischlu velika dvorna slaVhost, Poleti bo namreč porodila nadvojvodinja Ma-* rija Valerija in cesar je odredil, da. so njegov najmlajši vnuček krsti v Ischlu. Ob tej priliki se bo vršil veliki dvorni diner.
AVDIJENCA.
Dunaj, 2. maja. Včera j dopoldne jei cesar sprejel v posebni avdijenci nauči nega ministra grofa Sturgkha.
KRALJ ALFONZ JETIČEN.
Pariz, 2. maja. »Intransigeant« poroča iz zelo verodostojnega viru, da je kralj Alfonz španski nevarno zbolel. \sak dan so vrše zdravniški posveti. Kralj je jetičen in zdravniki so mu svetovali naj se poda v Švico.
IZGREDI 1. MAJA V PARIZU.
Pariz, 2. maja. Pri majski slavnosti jo prišlo med delavci ter kavalerijo do več spopadov. Dopoldne je morala ka-valerija trg Konkorclijo, na katerem je grupa anarhistov razsajala, izprazniti. Popoldne je hotelo 4000 l judi, ki so imeli rdečo nageljne v gumbnicali, trg zavzeti, pa se jo oborožena sila temu ustavila. Pri tem je bil en policijski častnik v hrbet zaboden, nek drugi častnik pa. jo je dobil po glavi. Vsega skupaj je bilo ranjenih 9 policajev, 25 vojakov, 80 demonstrantov. 100 demonstrantov so zaprli.
BOJI NA ALBANSKO - ČRNOGORSKI MEJI.
Carigrad, 2. ma ja. Pri GojkovacU sta se spopadli turška vojaška in črnogorska četa. Na turški strani sta bila dva ustreljena in eden ranjen, istotako na črnogorski.
VTAJA NA KITAJSKEM.
Canton, 2. maja. Vstaja proti tujcem in dinastiji se po provinciji močno širi. Vstaši so neko mesto upepolili, nekod drugod pa umorili prefekta. Prod Cantonom sc je usidralo pet topniških ladij.
VSTAJA V KAMERUNIJ.
Berolin, 2. maja. V južnem nem s« kom Knmerunu jo izbruhnila, vstaja. Vj ozemlje upornikov so odšle kolonialno
četo.
J-	Hio
\
Podpisani naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da so nam dne 1. maja 1.1. umrli preljubi naš oče. in stari oče, gospod
Janez Štrukelj
posestnik v štrukljevi vasi
po kratki in mučni bolezni, pre-videni s sv. zakramenti.
Pogreb bodo iz hiše žalosti dne I). maja na pokopališče k Sv. Vidu.
Sv. maše zadušniro sc bodo bralo v več cerkvah.
Predragega in blagega očeta priporočamo v pobožno molitev in v blag spomin!
Štrukljova vas, 1. maja 1011.
Helena Štrukelj, ženo. Ivan, nadučitelj; Franc, posestnik: Jožef, kovač; Alojzi), dijak; Marija iotroci. Metka Štmkelj roj. JakSe, Ivana štrukelj roj. Korošec, sinahi. Ivan, Vida, Vojteh, Zofka, Franc; Marija, Jnstlnka, vnuki in vnukinje.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prctužno vest, tla je po dolgi in mučni bolezni preminula naša iskreno ljubljena hčerka
MARIJA
v 21. letu svoje starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage ranjke bo dne 3. maja oli 4. uri popoldne Lz hiše žalosti, Dunajska ccsta št. 29, na tukajšno pokopališče k Sv. Križu. Drago ranjko priporočamo v blag spomin in molitev.
Franc Treialt, oče,
Pavla, Vida, Anica, sestre.
Marija Treialt, mati.
Pohištvo, vrata, okna i. t. d.
se prodajo na prostovoljni dražbi. Ulica 1413	na Grad št. 6
v četrtek, 4. t. m. od 9. naprej.
V noči od 24. na 25. aprila je )i'la posestniku Janezu Klunu ria Kaki pri Strugah (Dobrepolje) iz ileva ukradena	1424
•deče barve, z majhno liso na glavi, ia levem plečetu od kumata odrta n precej odrtih griv pod kumatom. ^dor bi zamogel za sled tatu kaj izvedeti naj javi proti primerni nagradi c.kr. orožnikom v Bobrepolju.
Na Jesenicah, Corenjsko sc radi preselitve da v najem
opremljen lokal
kjer je že več let vpeljana trgovina s skladiščem oziroma s stanovanjem ali meblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. Gospodom trgovskim sotrudnikoni ali samostojni izvežbani prodajalki se nudi dobra prilika zagotovljene eksistence. — Natančnejši podatki sc izvedo pri Antonu Hainer-jn v Škofji Loki, Glavni trg.	1333
na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice. Akratov vrelec 38» C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejeno sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona cd 1. maja do 1. oktobra.
Prospekte in pojasnila daje brezplačno
1421 S	zdraviliška uprava.
se sprejme za^oj 1427 Ss Siisilgi a a f&regp sff. fS/SII.
ziav
®
Midva podpisana Boštjan in Katarina Eržen na Grubljah št. 11'.) pri Jese-licali izjavljava s tem. da nisva nikdar Sirila kakih slabih govoric o osebi gospoda Pavla Sedej, trgovca na Javor-liku, in da tudi nimava nikakega vzroka. 5 njem kaj slabega govoriti.
Grublje, dne 27. aprila 1911.
(428 Boštjan ia Katarina Em.
veleprima, najboljše kakovosti, rumeno-mesnat, semenski in za živež, odda po po nizki ceni v vsaki množini tvrdka
9
Ime.
Odda se za mesec avgust
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo. M
na Poljanski cesti št. 27. — Poizve se 1422 ravnotam v prvem nadstropju. 3
Uradnik (dve osebi) išče za avgustov termin svetlega solnčnega	1368 2
z dvema sobama in pritiklinami. Prijazne ponudbo naj se pošljejo pod »Uradnik« na uprav-
] a 3 o
i D
3 n 3 n 3 n 3 D 3 n 3 n 3 n 3 n 3 n 3 n 3 o 3 G

Ljubljana, Resljeva cesta štev. 26
usoja si s tem naznaniti, da je razširil svoje podjetje za strojni oddelek, prevzevši za jugoslovanske dežele zastopstvo E. d. dr. prej Kolben in drug. V to svrho je angažiral potrebne tehnične moči tako, da lahko ustreže cenjenim klientom v vsakem oziru kar najbolje.
Beton- železobeton- mostovi, dvorane, turbine.
Projekti, električne centrale, tehnična mnenja. — Obisk strokov-1420	nih inženirjev na željo.
JaD D D 0 0 d a d a o a n o d o
0 D
a a n n
g	11
D	D
G	n
G	d
G	U

Podpisani s tem vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 1. maja 1.1.
notarsko pit
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 32,
v pritličju hiše »Zadružne zveze« poleg pisarne g. dr. Pegana.
Uradujem ob delavnikih: dopoldne od 8. do 12. in popoldne od pol 3. do 6 ure.
V Ljubljani, 2. maja 1911. 1416	Mate Hafner
c. kr. notar.
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjava najvljudneje, da sva s 1. majem t. 1. prevzela
hotel in restavrsslja M kolodvor'
Kolodvorska ulica 43.
Radi neposredne bližine južnega kolodvora priporočava posebno lepo opremljene sobe za tujce. Postrežba točna in po zmernih cenah. Izborna kuhinja in pristna štajerska ter kranjska vina.
Za obilen obisk so priporočata velespoštovanjem
Avgust in Leopoldina SteJzer.

1046 (10)
............................................................................................
Zdravilišče in kopališče
Železniška postaja. — Začetek sezone 15. maja. — Krasna gorska loga, proti vetru zava^ rovano, prijazno m subalpinsko podnebje. Vsa zdravljenja z vodo. Zdravljenje z vodo po po sistemu Priessnitz in Winternitz, Kncipp. Radium zdravljenje s pitjem in kopanjem Solnčne koucli. oglienčeve iu električna knnnii vHmviinnia < »rmHni	___i,.... ......
ifskem.
*	..	. , ,	------rr-	.jvi.jv i»n.jvin iu rkuifciujuiu.
Solnčne kopeli, ogljenceve 111 električne kopeli, zdravljenje s toplini suhim zrakom, masaže
i bazen, senčnat zdrav, park, izborna cena restavracija.'Izborno
in elektroterapija, plavalni______,_____„„„
prenočišče v zdrav, hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. — Prospekte pošilja zastonTin franko
BHtsiiiiiBBiBEii Dr. Lapajne, zdravnik Kopališča.
■■■■■■■■■■■■■■■
svečarija in
_ slafltarsfvo
Sv. Petra cesta št. 63, prodajalna št. 42
priporočata slavn. občinstvu, zlasti preč. župnim uradom
svojo bogato zalogo voščenih sveč. H
Izdelujejo se tudi medenice in sladčice. J/
Izdajatelj: Dr. Innaoil žitnik.
»Katoliške Tiskarne«
Odgovorni uradnik: Ivan šieiB.