■ ■Sb »ii&■■■■■■■ ■■■■■■! Izhaja vsak petek. ■ D Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. Harsčnina znaša: celoletna .... E 4'— poiRletna........V— četrtletna.......1 — Posamezna štev. 610 «■i ® AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. § St. 36. V Ljubljani, dne 5. septembra 1913. Leto VI. Slovenski liberalci in delavstvo. Da slovenski liberalci niso bili nikdar prijatelji delavstva, o tem govori Rodovina liberalnih dejanj. Še vselej, kadarkoli so delavci kje zahtevali izboljšanja in so morda malo odločneje Nastopili za svoje zahteve, takoj je stal njih hrbtom liberalen valpet z papirnatim bičem zaničevanja in sramo-tehja. Kolikokrat je bilo tobačno delav-stvo tarča liberalnega prijateljstva. Kaj vse se je v liberalnih listih pisalo o papirnem delavstvu in se mu hotelo škodovati. Vsak neuspeh delavstva je dobil satansko zadovoljni odmev v tem oasopisju. Ako si ogledamo dobo boja za sploš-d° in enako volilno pravico, tedaj opa-zißio liberalce vedno v nasprotujočih Vrstah. V državnem zboru je bil liberali di zastopnik mesta Ljubljane najhujši Nasprotnik volilne preosnove. V kranj- hi deželnem zboru je morala teda- katoliško-narodna stranka več let Vstopati celo z obstrukcijo za izpre-diempQ in razširjenje volilnega reda, hasproti združenim in zvezanim slov. hberalcem in Nemcem, ki so imeli tedaj večino v tej zbornici. Liberalec ni hotel ničesar slišati o volilni pravici delavstva. Istotako ni ukrenil prav nič za razširjenje volilne pravice slovenski liberalni občinski zastop mesta Ljubljane, dasi so bili vsi zastopniki slovenski liberalci. Da smo dobili tudi delavci v kranjski deželi volilno pravico za deželni zbor, če tudi omejeno, se imamo zahvaliti res demokratični Slovenski Ljudski Stranki. Istotako se nam je priborila po tej stranki vkljub vsem odporom liberalcev volilna pravica v občinah. S tem se je dalo delavskemu ®tanu priznanje upravnih pravic v de-ZeÜ kakor v občini. Obenem pa tpdi opravičenost po splošni in enaki volil-i pravici za deželni zbor in občinske °dbore. Hinavski liberalci, ki so delavski stan povsodi poniževali, se hočejo sedaj temu stanu laskati, da bi tako za svoje politične namene dobili kolikor hiogoče glasov. V deželnem zboru zahtevajo splošno volilno pravico samo zato, ker vedo, da to brez dovoljenja veleposestva ni mogoče. S tem po svoji havadi farbajo javnost. Ustanoviti hoče-,)o tudi — strmite, ljudje božji — delav-sko organizacijo. Kakšno, najbrže še sami dobro ne vedo. Pred tremi tedni ?° Jina prišli v Ljubljano na pomoč tr-zaški socialnodemokratični odpadniki. Resolucije, ki naj pomenijo temeljni načrt delovanju te organizacije, so kar lepo prepisali iz drugih programov. Je tudi vse eno, kako so to naredili, ker se v resnici ne gre za izboljšanje delavskih razmer, pač pa za štafažo in vo-lilce. Žalostno pri tem je le to. da se jim je nasedlo par delavcev. Toda tudi to na delavske razmere ne more imeti vpliva. Bič, ki tepe ob vsaki priliki delavski stan med Slovenci, delavstvo ne bode poljubovalo. Par — Bog se jih usmili — duševnih revčkov pa za delavstvo ne pomeni nič. Pošteno slovensko delavstvo se popolnoma zaveda škodljivosti liberalizma in neče biti z njim v nobeni stiki. Tistim, ki nam odrekajo v resnih trenotkih naše pravice, ki nas ob vsaki priliki zasmehujejo in zaničujejo, delavci ne moremo in ne smemo verjeti, ako nočemo biti osleparjeni. Zato pa nič z liberalci in proč od socialne demokracije! Mi slovenski kršč. misleči delavci imamo lastno krepko organizacijo, na katero smo po njih uspehih lahko ponosni in katere se oklepamo s prepričanjm, da je edino pravo resno delavsko zavetišče. Nobeden resen in misleč delavec ne more biti liberalec in dajati pod nož mesarjem delavskega stanu svojega vratu. Žolto delavsko gibanje. Dočim se je napredovanje socialno-demokratične strokovne in krščanskosocialne delavske organizacije zadnja leta nekoliko ustavilo, so se silno razvila tako imenovana »gospodarsko miroljubna« ali »žolta« delavska društva. V teh društvih se zbirajo delavci posameznih podjetij in tovarn, brez medsebojne zveze, in hočejo rešiti delavsko vprašanje z mirnim posredovanjem. Štrajk je večinoma, če ne že po pravilih, pa saj dejansko izključen. V takih društvih je združenih v Nemčiji že 200 do 300 tisoč delavcev. Preko Aussiga pa je prišlo »rumeno« delavsko gibanje tudi že v Avstrijo. S takimi društvi si hočejo ohraniti podjetniki moč in vpliv nad delavstvom. Da bi ostalo delavstvo zunaj organizacije, nad tem so obupali. Zato jih hočejo organizirati v društvih, ki jih sami komandirajo. Vodstvo v »rumenih« društvih imajo navadno podjetniški uradniki. V zapadni Nemčiji, kjer je moč organizirane socialne demokracije šibkejša, so ta društva popolnoma odvisna in podjetnikom se niti ne zdi vredno uganjati kako hinavščino, okrog Berlina, kjer bijejo hud boj z močno so- cijalno demokracijo, se kažejo vsaj na videz odvisne, časih tudi štrajka ne izključujejo iz programa in politično so nevtralna. Samoobsebi je umevno, da podjetniki podpirajo društva, s katero hočejo cepiti delavsko organizacijo. Dajejo jim denarne podpore in tudi pri posredovanjih jim dostikrat ugode, da se na zunaj pokaže uspeh. Podjetnikom služijo tudi kot strankarske organiza-. cije za njih stranko, to je za nacijonalno liberalno stranko. Vloga, ki jo igra »žolto« delavstvo, je torej zelo žalostna. Da je tako gibar-nje mogoče pri nemškem delavstvu, ki se ponosno sklicuje na svojo izobrazbo, se da razlagati iz več vzrokov. Ekstremno, revolucijof.iarno stališče socialno-demokratičnih agitatorjev mora gotovo odbijati trezne elemente. Rumena društva dostikrat tudi povdarjajo treznost. Še bolj odbija terorizem rdečih. Ker šteje njih strokovna socijalnodemokra-tična organizacija v Nemčiji okrog tri milijone članov, si lahko mislimo, da je njen terorizem neznosen, saj jih je pri nas težko prenašati, ko bi vendar morali biti čisto skromni. Tudi nasprot-stvo med načeli in dejanskim ravnanjem vpliva. Socialna demokracija je preveč narasla za svoj vse zanikajoči program. Samega zanikanja se vse naveliča sčasoma. Iz teh škripcev ji ni mogoče najti poti, s katero bi bili vsi zadovoljni. Ker se boji katastrofe, se rajši ne odloči in stoji na tej mrtvi točki. In potem pridejo še različni neuspehi. Tudi podpora od podjetnikov in prijaznost nasproti »rumenim« društvom nekaj izda. Obenem žolta društva izrabljajo napake strokovnih organizacij, tako n. pr. pridno goje zabavo, ki jo ta malo preveč zanemarjajo. Vsebine seveda liberalni podjetniki svoji delavski organizaciji ne morejo dati. Strokovne izobrazbe mu pa dati ne smejo. Še tako so v večnem strahu, da jih bo njihova organizacija v odločilnem trenutku izdala. Tudi Slovenci imamo trojno delav-, sko organizacijo, krščansko-socijalno, socijalno in narodno delavsko organizacijo. Zadnja je najbolj podobna nemški »žolti« in gotovo ne bo delala velike bodočnosti. Liberalizem tudi pri nas ne bo mogel dati delavstvu vsebine in sile, saj je niti meščanstvu ni mogel dati. Liberalni delavski voditelji bodo mo-, rali zapustiti ali delavstvo ali svoj liberalen program. Zmožni so storiti oboje. Delavstvo se bo prej ali slej moralo odločiti ali za krščanstvo ali proti njemu. Skrbimo, da bodo krščanski slovenski delavci vsi v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je res naša, dočim je jugoslovanska socijalna demokracija obsojena na večno štafažo nemškim socijalnim demokratom pod judovskimi voditelji! Jugoslovan. Strokovna Zveza. DELAVSKO VPRAŠANJE. (Govor dr. Zajca v socijalno-političnem odseku katoliškega shoda.) (Konec.; Kar se tiče pokrajin, se je doslej koncentriralo delo pretežno na Kranjsko, v zadnjem času opazujemo živahno strokovno gibanje tudi na Štajar-skem in deloma tudi na Goriškem. Neugodno je pa stanje v našem najvažnejšem delavskem središču! v Trstu, dasi se tam nahaja močna ženska organizacija. Temelj vspešnemu delu med delavstvom, ki je hočemo ščititi pred izrab-, Ijevanjem od strani kapitala in gmotno postaviti na trdna tla. da bo koristen član v krščanski družbi, je izobraževalno delo ali to, kar imenujejo Nemci ♦Aufklärungsarbeit«. Ta se v naši delavski organizaciji nekoliko premalo sistematično goji, tako da nam primanjkuje verziranih agitatorjev iz vrst delavstva samega. Delavstvo premalo pozna delavsko postavodajo, si je premalo na jasnem glede svojih pravic in sredstev, kako jih izvojevati, in se premalo zanimlje za socialne, higijenske in politične probleme, ki se tičejo njega samega. Tukaj mora organizacija poseči vmes z dobrimi govorniki, tečaji za izobrazbo delavskih voditeljev, agitatorjev in organizačnih funkcionarjev, s strokovnim časopisjem, brošurami, letaki in podobno. Z organizacijo, ki na ta način delavstvo izobražuje in napravlja sposobno za dosego njegovih ciljev, je podrobno delo v to svrho zelo olajšano. To specifično delo ima v prvi vrsti pred očmi vedno globjo izpopolnitev delavske organizacije same, zlasti to, da bi se delavske strokovne organizacije zakonito priznale in ščitile, nadalje zajamčen je stalnosti delavstva v tovarnah in obrtnih podjetjih, omogočenje tarifnih pogodb in zakonito uvedbo obvezi nih razsodišč glede sporov, izvirajočih iz delovnega razmerja, glede na social-no-politično postavodajo pa: izvedba socialnega zavarovanja, rešitev brezpo-selnostnega problema, skrajšanje delovnega časa, zakonito uredbo karte- toožganski valovi, družba z omejeno zavezo. »Vi imate zelo čudne pojme o trgo-Uhl« reče Marica še enkratt. »Vi bi tftorali imeti vame nekaj zaupanja,« odvrne on. »Vidva sta zahtevala, da se °tim kakega podjetja. Jaz pa vaju sa-rao to prosim, da bi smel iti svojo last-pot v tem oziru. Tako je edino po-steno. Ali ni tako?« »No, no,« pravi Viljem. »Ali ste sPloh ustanovili družbo?« »Sem jo. Napravil sem družbo z Ohiejeno zavezo, ki bo plačevala tolik-‘Sl:ic dividendo kakor vaše lastno podaje. Več ne morete zahtevati, nego to.« »Dobro; ne osramotite me,« pravi .hjem. »Vaša lastna misel je bila sto-to, kar ste storili. Jaz bi bil popol-, 0Jha zadovoljen, če bi si bili kupili de-,?z Pri kaki dobri tvrdki. Vse, kar žen hn od vas. je, da delate za svoje živ-•lenje, namestu da lenarite okrog in se Podajate v nesrečo.« »To je moja reč,« odgovori Ivan. »Če boste vi držali od svoje strani pod-•PHja, se zavežem, da se ga bom jaz dr-Zal od svoje.« »To vse človeka silno zmeša,« pravi Marica. »Mislim si, da bi mi smeli za-Ppati, Ivan, in mi povejte, kako je s to ^očjo. če že nočete povedati očetu.« »Edina pot, po kateri morete to iz- vedeti, je ta. da me poročite. Svoji ženi to lahko povem, sicer pa ni nikogar, ki bi mu mogel praviti stvari, ki se tičejo moje tvrdke.« »Izkažite se, da ste ustanovili uspešno podjetje, pa dobote Marico,« pravi Viljem; »drugače je pa ne dobote, dokler sem jaz živ.« »Vi ponujate veliko darilo svojemu lastnemu morivcu,« mu odvrne Ivan. »Takih reči ne bi smeli izreči niti v šali,« pravi Marica. »Jaz bi šla rada na izprehod. Ali me vzamete seboj, Ivan?« »Res, vzemite jo na izprehod,« pravi Viljem. »Morda dobi kaj barve nocoj.« »Iz ljubezni zame trpi,« mu odvrne Ivan. »Bledost na in j enih licih je viden dokaz očetove trdosrčnosti.« »Neumnost!« zakliče Marica. »Nikoli se nisem boljše čutila.« Nekaj časa sta šla molče naprej; nato Ra prime za roko in mu pogleda v lice. »Ivan,« mu pravi mehko, »ali bi hoteli kaj storiti zame? Ali bi hoteli mene zelo razveseliti?« »Oj, seveda,« odvrne. »Povem vam, kakšno družbo imam. Podjetje seka glave psom in mačkom. Javnost se je obrnila proti zastrupljevanju svojih živali. Jaz sem videl, da pride to gibanje in sem stopil na trg s svojim načrtom. Mi imamo izborno, ostro, moderno gi- ljotino in režemo proč glave imenovanih malih zverinic brez bolečin in kakor bi trenil.« »Ne verjamem vam,« pravi Marica začudena. »Vi niste tako krvoločni.« »Če nočete verjeti, čemu naj vam pripovedujem?« »Brez pomena je. če mi pripovedujete čenče. Zadnji čas sto bili štora] tako krvoločni« »Ali mislite na pomožno družbo, da bi se gnali avtomobili z razmletimi hro-i šči. Zagotovim vas, da se da res napraviti.« »Peljite me domu,« odvrne užaljena. »Če mi nečete povedati, kakšna je vaša družba, me ne ljubite.« »Predraga Marica,« odvrne slovesno. »Tucat odgovorov sem dal vašim vprašanjem in vsi moji odgovori so enako duhoviti. Kaj morem še storiti?« »Povedati mi morate resnico.« »Ljuba moja mala družica, kako veste, da kateri mojih odgovorov ni resničen?« »Ker so preveč živinski, da bi bili res.« To noč je Ivan, ko je šel v posteljo, treščil svoje črevlje ob steno. »Za božjo voljo, kdaj bo že ta starec napovedal svojo dividendo?« je vprašal svojo blazino. Tri mesece kesneje. ko sta skupno sedela pri zajtrku, izroči Viljem Marici pismo, ki je bilo prišlo z jutranjo pošto. »V redu je to,« pravi. »Malo čudno ime ima, toda kaže se, da je Ivan svojo reč dobro naredil.« Marica zgrabi brž za pismo. »Dragi Turant,« je stalo v njem, »zelo me veseli, ko vam prilagam izkaz svojih knjigovodij, ki morejo, kakor boste videli, izkazati uspeh Možganskih valov, moje družbe z omejeno zavezo, ki je v prvih šestih mesecih svojega delovanja izplačala začasno dividendo trideset odstotkov. To je, kakor boste gotovo pritrdili, ravno toliko, kolikor je izplačevala vaša lastna družba. Blagovolite naznaniti Marici, naj me takoj vzame.« »Ali je vse tako prav? Ali ga morem vzeti brž, ata?« »Jaz ne vidim nobenega izhoda,« odvrne Viljem. »Beri še izkaz.« »S tem se potrjuje, da je družba z omejeno zavezo Možganski valovi, ki je g. Ivan Čenel njen predsednik in ravnatelj in gg. Dean, Dran, Gosling & Whittaker, odvetniki, njeni tajniki, izplačala začasno dividendo trideset odstotkov po svojem šestmesečnem delovanju. G. Čenel nas je tudi prosil, da potrdimo, da je družba postavno ustanovljena in da je do pičice poštena in zelo nas vesli, ko to storimo. Hepple & Wester, poverjeni knjigovodje.« lov; v socialno-higijeničnem: predvsem skrb za zdrava stanovanja. V izključno teoretičnem cteiiru je nujno želeti, da bi se naša mlada katoliška inteligenca intenzivnejše posvetila študiji socialnih problemov in zbirala potrebni znanstveni material glede delavstva, njegovega stanja v naših deželah, česar nam skoraj popolnoma manjka in kar v marsikaterem oziru zelo otežuje tudi praktično delo. V zadnjih letih se je storil pri nas glede organizacije delavstva velik korak naprej z ustanovitvijo Jugoslovanske strokovne Zveze. Ta hoče združiti vse slovensko in hrvatsko delavstvo v avstrijskih deželah v mogočno bojno vrsto. Če pomeni združeno slovensko delavstvo moč, bo pomenilo združeno slovensko-hrvatsko delavstvo velesilo. Da je ta organizacija sposobna za veliki nadaljnji razvoj, jamči to, da je sad dolgotrajnega dela in priprav, rezultat mnogih skušenj na polju strokovne delavske organizacije, nastala iz nujne potrebe, ki jo je naše delavstvo samo čutilo, in združuje v sebi že danes veliko delavstva ter vsled svoje praktične, enostavne uredbe povoljno funkci-jonira. Ožji program »Jugoslovanske strokovne zveze« vsebuje skrb za delavsko izobrazbo, pomoč v bolezni iii za slučaj brezposelnosti in pri raznih izrednih stroških in konečno pravno varstvo ter nuja delavstvu v tem oziru vse ugodnosti, ki mu jih more moderna strokovna organizacija dati. V širšem pogledu pa »Jugoslovanska strokovna zveza« utr j a v svojih članih stanovsko delavsko zavest, omogočuje v njej organiziranemu delavstvu izvojevati si ugodnejše plačilne in delovne razmere, vpliva na javne faktorje, da se pospeši socialnopolitična postavodaja v varstvo delavstva. Stoji pa »Jugoslovanska strokovna zveza« na odločno krščanskem temelju, njeno delo sloni na načelih, kakor jih je razložil Leon XIII. v svoji • socialni encikliki, in vidi konečno pravično rešitev socialnega vprašanja v tem, da se udejstvijo etični principi, kakor slede iz krščanskega svetovnega naziranja. Kot najizdatnejše sredstvo za vspe-šno vršitev naših socialno-gospodarskih nalog glede delavstva je smatrati pri organizacijah zlasti denarna sredstva, s katerimi razpolagajo. Potrebujemo centralne zveze z močilo blagajno. Smo v časih, ko se organizirajo vsi stanovi, ko se organizira tudi kapital in snujejo karteli. Kako naj vzdrže ravnovesje kartelom male organizacije brez centralne zveze? Močen kapital je organiziran v kartelih. Tej sili postavimo nasproti silo v »Jugoslovanski strokovni zvezi« organiziranega delavstva. In da bi združene delavske skupine najrazličnejših strok, kar jih je po slovenskih in hrvatskih deželah, pomenile naravnost velesilo, razpolagajočo s fondom, ki bi za dosego njenih ciljev zadostoval, ni potreba posebič poudarjati. Gospoda, Važnost delavskega vprašanja za nas sem dovolj krepko označil. Menim, da ga ni med nami, ki ne bi bil globoko prepričan, da pomeni delo na delavskem organizatoričnem polju tudi za našo duhovščino pastirsko delo v pravem pomenu besede. Ne držimo križem rok in ne glejmo, da se razpasejo med hrvatskim in slovenskim delavstvom krščanstvu sovražne organizacije. Ena najnujnejših nalog, kar jih nam nalaga hrvatsko-slovenski katoliški shod, bodi: Na delo za organizacijo katoliškega delavstva! V tem smislu predlagam resolucije s prošnjo, da jih vsprejmete! (Viharno odobravanje.) XXX Gorje, Skupina J. S. Z. v Gorjah priredi na Mali Šmaren dne 8. septembra. popoldne ob 3. uri v cerkveni dvorani javen delavski shod. Na shodu bosta govorila g. prof. Marinko iz Kranja in g. župnik ter deželni poslanec Piber. Ker je shod zelo važen za naše delavstvo, se vabijo vsi delavci, da se shoda udeleže. Tovariše člane pa opozarjamo, da pridno agitirajo in pripeljejo čim več tovarišev na shod. Tovariši iz Jesenic, Save in Javornika naj se tudi obilno udeleže. Iz Griž. V Zabukovici je grozen pozeb. Rdeči hrošči napenjajo vse svoje moči, da bi glodali perje iz naših katoliških dreves, toda jim je izpodletelo. Meseca junija je prišel tak veter, da so pozebli. Oživel je le eden, ki brenči okoli naših vej. Ta keberček prihaja tudi v jamo in čaka za štempelni na ljudi, ter poskuša skrivoma pridobiti za rdeč-karje. Toda ne gre. Mi člani Jugoslov. Strokovne Zveze smo se trdno oklenili naše organizacije. K nam prihajajo drugačni možje na shode, kakor pri rdečkarjih. Mi bomo molili in delali, naj rdečkarji počno kar hočejo. Prepre-čani smo, da se z hinavščino, hujska- njem in kletvijo ne da nič doseči. Kruh si bomo zaslužili le z delom. Slabo se nam godi, ker smo poslušali rdečkarje. ki so imeli mnogo besed, pa nobenih uspehov v prid delavcem. Ker si ne morejo pomagati, so začeli obrekovati ip. sumničiti gospoda župnika, da se z oskrbnikom na račun delavcev brati. Dolgo smo tavali v temi, sedaj smo spoznali, da z rdečimi ni imeti nikake skupnosti. Nas ne bode nobeden skubil, vas pa tudi ne, treba je, da greste še v šolo in se kaj priučite. Od nas ste se naučili vsaj nekaj, in to je, spoznavanje stroke. Preje o stroki niste nič vedeli, sedaj se vam o tem že nekaj sanja, počasi znate še celo spoznati, kaj je strokovna organizacija. Svetujemo rdeč-karjem, da puste našo blagajno kar lepo pri miru, stvar jih prav nič ne briga. Mi delavci plačujemo notri in bo^ mo tudi skrbeli za red. Bratci se že sedaj bojijo volitev, menda bi radi imeli same zaprtke, toda naj si le pripravijo koš zapje. Njih upanje je sedaj na onih, ki niso nikjer organizirani, to so tako-imenovani »čakavci«. Socialni demokrat j e imajo sedaj le še pet članov, kateri se hočejo še nadalje prati v umazani socialnodemokratični vodi, vsi drugi hočemo rabiti čisto in svežo vodo krščanskosocialne strokovne organizacije. Zora puca, bit če dana! Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Iz tobačne tovarne. Zopet je zavladalo veselje mladih mož, novovspreje-tih delavcev, katere je vodstvo tovarne vsprejelo v delo. Pri vsprejemu se jim je naznanil delovni red. Sploh se v naši tovarni zahteva vojaščine proste delavce, ki morajo biti neomadeževa-nega življenja, to je brez kazni mora biti, kar je popolnoma opravičeno. Ali žal da se z delavstvom tem svojstvom ne postopa vedno primerno. Imamo v tovarni več delavcev, ki so deset ali tudi že več let v tovarni in imajo še vedno skoro isto plačo: 17 do 18 kron tedensko. Ker se zahtevajo gotovi predpogoji in pogoji za delavce, bi se jih moralo tudi bolje plačati. Toda pri nas se do tega težko pride. Ako kateri sta-reji odmrje ali gre v provizijo, potem navadno ni nikake spremembe. Mož in prostor zgine. Tako čepijo delavci na istih prostorih, namesto da bi se po vrsti pomikali naprej. Ni dolgo, ko je neki delavec opravičeno prosil, da se pomakne v višjo plačo, pa se mu nikakor ni dovolilo. Gospod uradnik ga je od-, slovil prav po domače, češ. da si bode izbral takega, da ga bode lahko okoli prsta ovil. Ne vemo, zakaj se možu, ki je tih, miren in priden, ni ugodilo. Pa menda si jih gospod urad'nik ne bode hodil h kramarjem na štante zbirat. Tam se včasih dobi kaj za okoli prsta oviti. Radovedni smo, ali vedo na Dunaju, da hočejo v ljubljanski tobačni tovarni delavcev okoli prstov ovijati. Menda se sprejemajo v tovarno za vse kaj druzega. Pred par meseci je umrl neki delavec, nakar se je zglasil drugi za njegovo mesto; povedalo se mu je, da ga gospod tajnik ne pusti. Zakaj, se ne ve. Saj vendar umrli delavec ni šel v toplice in ga gotovo ne bode več v tovarno. Tako postopanje napravlja hudo kri in po nepotrebnem žalosti delavce. N a) j se gc^spodje že enkraSt privadijo dejstvu, da so tudi delavci ljudje, katerim je potrebno take reči z lepo besedo pojasniti. STAROSTNA PRESKRBA TOBAČNIH DELAVCEV IN DELAVK TER PODPORE VDOV IN SIROT. Starostna preskrba tobačnih delavcev in delavk ter podpore vdov in sirot. Starostna preskrba tobačnega delavstva je eno najvažnejših del socialne zavesti avstrijskih vlad. Stotine in stotine delavskih družin in tisoče delavcev ima s tem pred seboj kolikortoliko brezskrbno prihodnost. Prepodena je od njih skrb starosti in nesposobnosti za delo, med tem ko milijoni drugih delavcev žive v tem oziru še vedno v negotovosti in skrbi. V pouk in pojasnilo marsikomu prinaša naš list določila starostne preskrbe, vdov in sirot tobačnega delavstva. Naj bi si ta dolo-, čila vsakdo, posebno pa tobažni delavci dobro ogledali. I. Starostna preskrba. § 1. Osebe delavskega stanu, ki so zaposlene pri uradih c. kr. tobačne uprave na stalnih delavskih mestih ter so postale popolnoma za delo in pridobitev nezmožne, imajo pravico, ako so bile najmanj pet let v stalni službi, da se jih prestavi v provizijsko stanje. Provizij oniran j e se izvrši a) za celo življenje, b) za čas nesposobnosti za delo. Delavske osebe, ki so izpolnile 60. leto starosti in 351etno služebno dobo, se morejo na izrecno prošnjo tudi brez zdravniške določbe glede delanezmož-nosti prestaviti v provizijsko stanje (provizij onirati). § 2. Provizije. V provizijsko stanje prest a vi jednim delavskim osebam se za čas provizij skega stanja daje pod imenom provizije starostna preskrba iz državnih sredstev. Poleg tega imajo provizijonisti, ki so bili člani delavske bolniške blagajne kake tobačne tovarne, pravico do brezplačne zdravniške pomoči, ako stanujejo v tovarniško-zdravniškem okrožju. § 3. Dokaz službene dobe. V nestalnem stanju (nestalno) izvršena službena doba se za odmerjen j e provizije ne vpošteva, nasprotno pa se poskušna doba (Probepraxis) priračuni stalnim služebenim letom. § 4. Sposobnost za vračunanje se prične: a) za osebe, ki so bile sprejete kot delavci tobačne uprave pred 1, januarjem 1890 od izpolnjenega 12. leta, b) za one osebe, ki pripadajo od 1. januarja 1890 delavskemu stanu, pa od izpolnjenega 14. leta. § 5. Pri moških se pri odmerjenju provizije vpoštevajo po obstoječih pen-zijskih in provizij onijskih normah (navadah) tudi vojaška službena leta, ako se je vstop v službo izvršil še med neaktivno, rezervno ali domobransko službeno dobo. § 6. Vsled vsakega, še tako kratkega neopravičenega prekinjenja službene dobe izgubi pred prekinjenjem dovršeni službeni čas sposobnost (pravico) vračunjenja. § 7. Vsled bolezni ali pravilnega dopusta porabljeni čas ne prekine službene dobe. § 8. Doba začasne provizije se ne vračuna v skupno službeno dobo ter ne prekine iste, ako je dotična oseba stopila takoj po začasnem provizijskem stanju v delo. § 9. Dokaz popolne nezmožnosti za delo. Popolno delanezmožne so one osebe, katere niso le za tobačno službo, temveč tudi za vsako drugo pridobitno delo nesposobne. § 10. Način prestavljenja v provizijsko stanje. Prestavljenje v provizijsko stanje vrši c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije, bodisi uradnim potom, ali pa na prošnjo kake delavske osebe. § 11. Uradnim potom se more prestaviti v provizijo delavska oseba v slučaju neozdravljivih duševnih ali telesnih bolezni (organske, (nalezljive ali gnjusne bolezni), ki ovirajo nadaljno vporabo v tobačni službi. (§ 43.. al. 2a, delavnega reda c. kr. tobačnih proda-jalnih skladišč in nakupovalnic tobaka). § 12. Izguba pravice do provizije. Prostovoljni izstop iz dela, izklju-čenje v smislu § 5. delavnega reda in kazenski odpust iz dela vsebujejo izgubo pravice za starostno preskrbo. (§ 44. delavnega reda za c. kr. tobačne tovarne, oziroma § 34. delavnega reda c. kr. prodaj alnih skladišč tobaka in nakupovalnic tobaka). § 13. Plačilni razredi. V svrho odmerjenja provizij se določi šest plačilnih razredov: Plačilni razred Temeljna plača mesečno v kronah dnevno v vinarjih I. 50 do 200 II. 60 nad 200 do 240 III. 70 nad 240 do 280 IV. 80 nad 280 do 320 V. 90 nad 320 do 360 VI. 100 nad 360 V dose go določit ve plačilnega r reda merodajne temeljne plače velja: a) pri časovnih plačah (dninah in tedefaskih plačah) poprečna' dnevna plača preteklega koledarskega leta, ki jo je dobila dotična oseba. b) pri akordnih delavcih povprečni dnevni zaslužek delavne osebe pravilne delavske skupine, ki je prišel na osebo pri dotičnem upravnem uradu v koledarnem letu pred provizijo. § 14. Temelj za odmero 80 odstotkov temeljne plače tvori podlago odmeri provizije. S tem nastaja sledeča lestvica: Plačilni razred Podlaga odmeri I. 40 K II. 48 K III. 56 K IV. 64 K V. 72 K VI. 80 K § 15. Izračunanje provizije. Provizijska lestvica. Provizije znašajo v vseh plačilnih razredih po petletni službeni dobi 25 odstotkov temeljne odmere in se zvišujejo z vsakim službenim letom za 2‘5 odstotkov temeljne odmere, tako da se doseže po 251etni službeni dobi naj-višji znesek ali polna renta (100 odstotkov temeljne odmere). Za odmero provizij nastane sledeča lestvica: Mesečna provizija. Po Za plačilni razred služ- benih h II. III. IV. V. VI. letih K r o n 5 10-— 12-- 14-— 16-— 18-— 20-- 6 11-— 13-20 15-40 17-60 19-80 22-- 7 12-— 14-40 16-80 19-20 21-60 24-- 8 13-- 15-60 18-20 20-80 23-40 26-- 9 14-- 16-80 19-60 22-40 25-20 28- 10 15- 18- 21-— 24 — 27-- 30-— 11 16-- 19-20 22-40 25-20 28-80 32-- 12 17-— 20-40 23-80 25-60 30-60 34-— 13 18-- 21-60 25-20 28-80 32-40 36-— 14 19 — 22-80 26-60 30-40 34-20 38-- 15 20-- 24-— 28'- 32- 36-— 40-- 16 21- 25-20 29-40 33-30 37-80 42-— 17 22-- 26-40 30-80 35-20 39-60 44-- 18 23-— 27-60 32-20 36-80 41-40 46--• 19 24-- 28-80 33-60 38-40 43-20 48-- 20 25-— 30-— 35-- 40-- 45-— 50-- 21 26-- 31-20 36-40 41-60 46-80 52-- 22 27-- 32-40 37-80 43-20 48-60 54-- 23 28-- 33-60 39-20 44-80 50-40 56-- 24 29- 34-80 40-60 46-40 52-20 58-- 25 30-— 36-- 42-- 48-- 54-— 60-- 26 31-— 37-20 43-40 49-60 55-80 62-- 27 32-— 38-40 44-80 51-20 57-60 64-- 28 33-- 39-60 46-20 52-80 59-40 66- 29 34-- 40-80 47 60 54-40 61-20 68-- 30 35-- 42-- 49-- 56 — 63-— 70- - 31 36-— 43-20 50 40 57-60 64-80 72-- 32 37-- 44-40 51-80 59-20 66-60 74-— 33 38-- 45-60 5320 60-80 68-40 76-- 34 39-- 46-80 54-60 62-40 70-20 78— 35 40-— 48-- 56-— 64-- 72-— 80-- Pri onih osebah, ki stopijo v provizijo od 1. januarja 1910, provizija ne sme prekoračiti osebnega mesečnega zaslužka v teku zadnjega leta pred pro vizi oniran j em. Zadnje službeno leto je pri odmeri provizije všteti kot celo, ako je bilo odsluženih vsaj šest mesecev. Da se doseže pravica do provizij6 sploh, je potreba doslužiti polnih pet službenih let. § 16. Izplačevanje provizij. O prestavljenju v provizijsko stanje dobi vsaka delavska oseba dekret, v katerem je navedena odmera provizije, čas (trajnost) provizije in kraj izplačevanja. (Dalje prih.) Med brati in sestrami. Iz Idrije. Zanimiva obletni' c a. Naši rudarji gotovo ne vedo, da s£> njih predniki sedaj pred sto leti n6' znansko trpeli. Francozi so do juniji meseca 1813 še izplačali zaslužek P1' darjem in gozdnim delavcem, pote11) ne več, tudi penzionisti niso nič doh^1-Čutili so, da se jim slaba obeta in bodo najbrž morali kmalu odriniti, zato so zase skrbeli v prvi vrsti. Dne 29. septembra 1813 je zbežal iz Idrije predstojnik Gallois in ž njim vsi francoski uradniki ter vzeli seboj ves arhiv in denar. Štirje idrijski vojniki so jih Pe' Ijali tja v Trevizo na Italijansko. Delavec je pa stradal, da ne z lepa tako. Živež iz okolice je že zdavnaj pošel, ker ga je Francoz šiloma pobral, žita v Idriji nič v zalogi in zima se bliža, pomoči pa od nikoder. Res so imeli iz-računjeno, koliko je zaostanka. Tako n. pr. so imeli tirjati provizionisti 2541 glodinarjev, rudarji na zaostali plači 8601 gld. 19 kr., uradniki za mesec september 1961 gld. 47 kr., a od samih številk na papirju niso bili siti. 1. oktobra so prišli avstrijski ulanci v mesto in prevzeli počasi vso upravo rudnika, a blagajne so bile prazne. Zanimivo in obenem žalostno je poročilo župnika barona Ravber, ko prosi od avstrijske vlade nujne pomoči. Bolnikov, pravi, je vsaki dan več, ne pomagajo jim zdravila radi prepičle hrane. Trije so umrli radi lakote in enaka usoda čaka še več drugih. Da on kot župnik ne pretirava, potrjuje isto rudniški zdravnik Reichel. Poslali so z Dunaja za prvo silo 4000 gld., a to je bilo za rudarje premalo, saj ni bilo niti polovico zaslužka do oktobra im do januarja 1814 je nara-stel zaslužek še ne izplačan 11.722 gld-penzionistov 2248 gld. in uradnikom vsa zaostala plača kar 5054 gld. Največje reve so pa bile vdove rudarjev, ki so bili 1809 potrjeni v vojake. Francoz1 jim niso dali provizije, češ, morda j6 mož še živ, ali se pa celo proti nam b1' je. Z mrtvaškim listom svojega moža se ni mogla izkazati. Pobirali so po mestu milodare, da niso gladu pomrle. pa ti doneski niso bili kaj izdatni, vemo že iz tega, ker je sploh vladala beda in pomanjkanje povsod. Šele ko so naši prišli v Idrijo, so se spomnili teh rev in jim nakazali pravo provizijo. — Kaj bi rekli naši socialni demokrat j e, ki se ogrevajo za francosko bratstvo in prostost, ko bi znali za ta-le ukaz ru-i darjem v Idriji? »Vdovcu-rudarju! ise prepove ženitev, če je izpolnil 50 leto, mlajši vdovec z otroci pa ne sme mlado ženo poročiti.« Šele Avstrijci so ta ukaz odpravili. — Prihajali so počasi nekateri rudarji-vojaki zopet v domačo hišo. Največ jih je bilo vjetih z orožjem v roki pri bitki ob Piavi, nekaj jih je tavalo razkropljenih po okolici, te so prestregle francoske patrule. par je hilo zajetih v bolnišnicah. Prišli so domov bledi, vpadeni, izmozgani, malokateri za delo sposoben, več se jih pa nikoli ni vrnilo. —- Zares žalostna stoletnica, ki nam kaže, kaj je vojska. Okno v svet. Učinki katoliškega shoda. Veličastno uspeli katoliški shod in manifestacija je ljubljanske patentliberalce spravila v blaznost. Drugače si ne moremo predstavljati barabsko nizkotnih Pamfletov o katoliškem shodu v liberalnem časopisju. Ako je to časopisje res glasilo liberalne inteligence in ta Požira take surovosti brez odpora in jih celo plačuje, potem si izreka sama obsodbo. Kdor je bil priča dogodkov o Priliki katoliškega shoda v Ljubljani, Se mora nad propalostjo liberalnega časopisja zgražati. Iji stranka, ki stoji za temi s šnopsarsko moralo napojeni-nii listi, naj bo voditeljica in učiteljica našega ljudstva? Ne in stokrat ne! Zato Pa proč od smrdljivega liberalizma! Požar na parniku-velikanu »Imperator«. V Nemčiji so spustili letos v •horje ogromen parnik »Imperator«, ki Velja za dosedaj največjo ladjo. V noči 27. na 28. avgusta je nastal na par-kj je vkrcan v Novem Jorku, po-Zar, ki je uničil mnogo blaga. Kako je Nastal ogenj, se ni dognalo. Med pot-i n*ki, ki so bili še na parniku, je nastal grozen strah, neki častnik in en mor-har sta mrtva. Čudno, da ravno naj-VeČji parniki nimajo sreče. »Titanic a Z ji i lih ar, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik. Lek3rag„FriM“Mr.Pl!.Uoüi[ic Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni eo v in 4 krone 80 v. CMIIIIillMlllilllllMII3i:millllllllilil!IIEIIIII!!illl!IIIIilililllllili:illllllimillll!2 = Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: = 1 BIOGLOBIN ! E E I Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. | = Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = § V steklenicah po K 3’50 in K 2-— v vsaki = I lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: 1 i M= R. Sušnik | I lekarna „Pri zlatem jelenu“ 1 Ljubljana, Marijin trg. nimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiH Edina in najkrajša linija n Hmeriko! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prekmurska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni jasnlla^d'ajT samo ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice*. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. IVM HXmSIII Ü5K priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = HaiholiSa. naisiaiirneiša prilika za Sledenje! Lludskn Posojilnici! regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti iioteia „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Mranjska in jih obrestuje po 4 31 O 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. — 142 — h) Preiskovanje odrov. § 12. Odre je treba vsaj vsakih štirinajst dni, zlasti pa po viharju in vselej potem, kadar je bila gradnja dalje časa prekinjena, strokovnjaško preizkusiti glede njihovega rednega stavbnega stanja; viseče odre je preiskati pred vsako rabo, pritrditev njihovih iz gradnje molečih tramov pa vsak dan. Najdene nedostatke je odpraviti, preden se začne delo. i) O h r e m e n i t e v odrov. § 13. Odri se smejo obremeniti le tako, kakor ustreza načinu njih zgradbe. Iz zida moleči odri, lestvični odri in viseči čodri se smejo rabiti za montiranje železnih in lesenih konstrukcij le tedaj, če so sestavljeni posebni obremenitvi primerno. V ostalem se smejo taki odri rabiti le za taka dela, ki ne zahtevajo zbiranja delavcev in kupičenja gradiva, torej le za pleskarska dela, barvanje i. dr. k) Odprtine odrov. § 14. Za spravljanje gradiva v posameznih nadstropjih potrebne odprtine odra je treba kakor rove obiti z deskami med nadstropji odra, in ti oboji morajo segati do spodnjega konca naprave za spravljanje in smejo biti tukaj ter v nadstropjih odprti le na tistih mestih, na katerih se vsak čas naklada ali snema blago, ki se spravlja. Prav tako se sme na najviji odprtini odra pustiti brez ograje le tisto mesto, ki se rabi za snemanje spravljanega gradiva. 5. Lestve in stopnice. § 15. Lestve in stopnice je, preden se rabijo, preiskati glede njihove varnosti. Najdene nedostatke je treba takoj odstraniti. Nadomeščati manjkajoče kline s pribitimi latvami ni dovoljeno. Ako se naredi pri gradnjah, ki so višje nego eno nadstropje, komunikacija od nadstropja do nadstropja z lestvami, jih je nadomestiti vedno paroma, eno za hojo navzgor, drugo za hojo navzdol, in sicer kolikor moči tako, da se je obrniti pri hoji navzgor i|i navzdol vedno na isto stran; tudi morajo biti tako dolge, da presegajo oder nadstropja, do katerega vodijo, za vsaj P5m, merjeno v smeri lestve. Lestve ne smejo stati tako druga nad drugo, da bi padajoči predmeti mogli zadeti spodnjo lestvo. Lestve morajo trdno stati na tleh in morajo biti vrhu tega s sponami dobro pritrjene na odru. Na odrih se smejo lestve postavljati le na podlago vsaj 5 cm debelih hlodov. — 143 — Ako se rabijo izven odrovih nadstropij stoječe in neposredne k enemu izmed njih vodeče lestve, se mora skrbeti za dovolj široki in varni pristop, oziroma izhod. Dvojne lestve (slikarske, stopniške lestve in lestvice) morajo imeti pripravo, da ne gredo slučajno narazen. 6. Mostički. § 16. Mostičke je napravljati kolikor moči tako široke, da se moreta dve osebi izogniti. Strmec mostičkov znašaj, ako moči, 1 :3 ali manj, nikakor pa ne sme biti večji nego 1 :2. Dohodna ploskev mora dobiti počez za stopinjo narazen latve in se mora, ako je pot polžka, potrositi s pepelom, peskom ali čim drugim takim. Na vsakem mostičku morajo biti na zunanji strani in ob oknih ali odprtinah vrat, ki so morda ob njem. nameščeni držaji; prav tako je napraviti držaje na notranji strani, ako je mostiček od zidovja oddaljen več nego 0'4 m. 7. Vrvi in verige. § 17. Pri stavbnih delih se smejo razen verig uporabljati le vitke vrvi iz konoplje, bombaža ali žice. To, da so vrvi in verige brez pogreška, in nosilnost vrvi in verig je treba od časa do časa ugotoviti s strokovnjaško preiskavo. Poškodovane verige in vrvi je treba takoj stvari primerno popraviti ali, ako se to ne da z zadostno varnostjo, izmenjati. Ne dovolj nosilne verige in vrvi je treba izključiti od rabe. Za spravljanje gradiva s spravljalnimi posodami se ne smejo rabiti vrvi z navadnimi kavlji. 8. Dvigalniki in vzdigala. '> a) V obče. § 18. Rabiti dvigalnike za gradivo za vožnjo oseb navzgor in j t( navzdol ni dopustno. Samo ob gradnji vodnjakov in visokih dimnikov se smejo rabiti dvigalniki tudi za prevažanje oseb, ako nudijo k za to zadostno varnost. § 19. Pri vseh dvigalnikih za gradivo morajo biti odprtine za bj nakladanje in razkladanje primerno zavarovane, da ne padejo vanje ^ osebe in gradivo, in morajo biti zadostno svetle ali razsvetljene. Pri vsaki taki odprtini je napraviti razločno vidno svarilo, da se ne sme bj nagibati naprej in da je osebam prepovedano poslulževati se dvb galnika.