№
f Ј«Ч















t i •i*' y ;	'W.'	f









•■тХ








Зи№АЛк1.;1в^9жШ№Ем##''1 ЖКиигамтЈ^' Ф
%? ?}. -^Sra ^.АЛ ®^1^ге5^бУ№К1љ>15^УА' 'ЛЛ »ЈКЧда



sh^!^J%.vfi*' ul'SJ. .•;ift^


.vi'

ШШа\. лГУ f li
TA,,д jđSMMvir, т-Гг^^






ш









23. ОКТОБЕА letos bo minilo 20 let, ko so partizani pregnali okupatorja iz ŽiroV. Tega dne bo bile Žiri prvi veBji osvobojeni kraj na Gorenjskem. Na ta dan - to je naš krajevni praznik - 86 še s posebno hvaležnostjo spominjamo vseh borcev, padlih za osvoboditev Žirov. Slava jim! Njihovem* spominu se bomo oddolžili z vsakodnevnim vestnim izpolnjevanjem družbeno-gospodarskih nalog za čimhitrej^o izgradnjo socializma .	^
Vsem našim delovnim ljudem, Se prav posebno pa bivšim borcem NOB
ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK
uredništvo.
RAZLIŠUANJA PO LETNI KONFERENCI AKTIVA ZRiS ALPINA
L'ladlna je naša bodočnost! lepo geslo. Toda lepše bodočnosti ne bomo zgradili z visokodonečimi besedami. Važna so dejstva. In kakšna so? Dejstvo je, da je letošnji mladinski konferenci prisostvovalo komaj desetina mladincev našega podjetja, da se je konference udeležilo šest članov petnajatčlanskega komiteja, da je bilo prisotnih komaj polovica kandidatov novega komiteja, da ni bilo na konferenci iz različnih vzrokov več mladinskih funkcionarjev, ki naj bi bistveno prispevali k plodnosti konference in končno, da se konference niso udeležili mladinci,ki naj bi jih svečano sprejeli v našo organizecijJo.
Vprašajmo se, kaj je vzrok pasivnosti mladine? Ali bomo res pritrdili modrovanju starejših, češ, da je današnja mladina preveč "sita", da bi jo zanimalo še kaj drugega, kar ne vpliva neposredno na "rejen žep".
Mladinke, mladinci! Fte se mcrda zamislili in sedaj modrujete; Pa kaj bom hodil na sestanke, saj je že vnaprej vse sklenjeno; nihče me ne upošteva, dela pa naj komite, zato smo ga izvolili. Dekleta in fantje! Tako ni prav! Popolnoma jasno je, da v svojih stremljenjih ne bomo ničesar dosegli, če si ne bomo prizadevali, da bo razvoj podjetja, organizacije, družbe tekel čimbolj premočrtno. Da pa bomo lahko aktivno posegli v upravljanje, moramo biti za to sposobni. Izobraževanje je torej pogoj, če se hočemo vzgojiti v vsestransko razvito socialistično osebnost, dobrega proizvajalca in upravljalca, humanega in kultiviranega človeka. Naša nedelavnost in izgovarjanje na mladinsko vodstvo pa je prav tako zgrešeno, zakaj Komite je le nekak oblikovevec teženj celotne mladinske organizacije* sodelovati pa moramo prav vsi.
Kaj torej storiti, ko je v teku naša najvažnejša akcija. Tekmovanje za dvig produktivnosti? Potrebno je združiti vsa naša prizadevanja v ta cilj. Ob pomoči drugih organizacij upam, da nam bo mogoče prebroditi to krizo in ob letu ugotavljati razveseljivejše rezultate. Še so v podjetju posamezniki, ki bodo še naprej omalovaževali delo naše organizacije. Ne ozirajmo se na take ljudi! To so ljudje z ozkim pogledom na stvarnost, ti ne bodo tvorci naše prihodnosti.
-Konferenca je razpravljala tudi o akciji za posojilo za izgradnjo Fkopja. Vsi prisotni mladinci so bili mnenja, naj se ta akcija še razširi in zajame prav vse člane kolektiva.
Eden važnih sklepov konference Je bil tudi, naj se mladina bolj udejstvuje v športni đejavnoeti, v družini počitniške zveze, i,t.d. Tudi razprava o sestavi statuta našega podjetja B sodelovanjem mladih ljudi bo poetala določnejša, tako, da bo novi statut res plod prizadevanj in stremljenj vseh članov kolektiva.
O teh stvareh je letošnja mladinska konferenca razpravljala in kljub slabi udeležbi sprejela zares pozitivne sklepe.
Uejko Podobnik
ZA KRAJEVNI PRAZNIK NOVA GLASBILA
V zadnjem biltenu, ki je izšel v septembru, je "nekdanji muzi-itant" povpraševal, kdaj bodo prispela nova glasbila za пабо sindikalno godbo na pihala. Ker sem predsednik odbora za nabavo zadevnih instrumentov, bom njemu kot vsem članom kolektiva skušal na kratko pojasniti, kako nabave instrumentov poteka.
ле na lanskem zagrebškem velesejmu smo na našo prošnjo dobili ponudbo s prospekti in cenami za češka glasbila, ki go že dalj časa znana kot ena najboljših v Evropi. f^al pa nam ponudba ni dosti koristila, ker nismo imeli zbranih še nobenih denarnih sredstev.
Ob letošnjem zagrebškem veleaejmu pa smo že lahko skleni-11 dogovor o dobavah, ker smo med tem že zbrali precejšnja denarna sredstva. Do sedaj so zbrani naslednji zneski;
podjetje ALPINA iz svojih skladov	Din 1,500,000.-
mesečni prispevki članov kolektiva "ALPINA" v letu 1962	" 143.580,-
mesečni prispevki članov kolektiva AliPINA v letu 1963	" 200.910.-
sindikalna podružnica ALPINA	" 21.000.-
MODNA OBLAČILA v letu 1963	" 37,920..
KLADIVAR Žiri v letu 1963	" 8.250.-
TRAK - ETIKETA, %iri v letu 1963	" 2.76o.-
POTROŠNIK, ?iri v letu 1962	" 2.550,-
OLLO - Logatec	" loo.ooo,-
Odbor za proslavo 1, maja	2_____19i96g;-
Skupaj	Din 2,o36.93o.-
Organizacijski vodja godbe je do sedaj že prevzel v Zagrebu 22 glasbil. Ta so ža ,Šireh...}Iaročenih pa je še 6 glasbil, ki bodo verjetno prispela $,e ta ited$n» Za žirovski krajevni praznik bo naša godba že lahko zaigrala na novih instrumentih.'
Vsa sredstva, _ki. .so ,dq -s.eda j -zbrana, booo ravno prav zadoščala za pokrit j,e računov žet'kupljenih 22 in naročenih 6 instrumentov.
Takoj pa bo treba začeti zbirati nova sredstva in sicer za nabavo novih oblek in dežnih.-plaščev. Posedanje obleke, ki smo jih kiipili pred približno 8 leti, niso več primerne za javne nastope. Godbeniki so bili že nekajkrat in to zlasti na pogrebih popolnoma premočeni. Ker takrat nabavljeno blago zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo najboljše kvalitete, se je na, dežju skrčilo in uničilo. Da bi v prihodnje v deželnih dneh godbeniki lahko zavarovali obleke in varovali svoje zdravje, jim je treba čimprej nabaviti tudi primerne'-džžne plašče.
Tudi glasbena -soba bo v kratkem obnovljena. Tako bodo ime?i godbeniki svo^o sobo, kjer bodč lahko vadili, hranili glasbila ih druge stvari, ki- jih potrebujejo"Take bodo imeli _g,od.bejiiki boljše pogoje za svoj obstoj i'ri ^nadaljnji" razvoj.
Glavni problem godbe nS pi?i'ala b'o prav kmalu kape,|pik godbe, Posedanji kapelnik.tov. JOEST najbrže na bo več dolgo zmogel poučevati, ker bo poleg drUgih del, ki jih opravijazanj postalo to delo preveč naporno. Predlagam; da"bi uprava ALPINE kot tudi sindikalna podružnica našega podjetja storili.vse potrebno, kar je v njihovih močeh, da bi'gbdbd dobila novega, mlajšega, strokpvn.o in organizacijsko sposobnega kepelnika. Le tako bo obstoj in razvoj g.ođt)8 zanesljivo uspešen.
-. " •	' . ,	' Lojze Kopač
TEDEN ČEVLJEV IN USNJA V VIGŠVANU ''''	• Ап -
.... ' Od 14. do 22i septembra je bila v V^gevaM.u,velika razstava čevljev, -usnja^'in čevljarskih strojev, 27 p.o vrsti v tem mestu, na kateri. sO--razstavljali gotovo vsi najboljši modelarji in izdelovalci čevljev cele Italije. .... .
Organizacija te ra&stave je bila kakor vedno daelej brezhibna. Razstava'je namenjena domačim,predvsem pa tujim-obiskovalcem, kaiti-njihov cilj je, prodati čimveč v tujino; Glede na
to pa tuji obiskovalci uživajo, gotove ugodnosti. Tako jim je omogočen brezplačen prevoz iz Filana v Vigevano in obratno,
čeprav znaša razdalja 40 km v eno smer, avtobusi pa vozijo cel dan vsako uro v obe smeri. Ravno tako je za tujce ogled razstave brezplačen.
V velikih razstavnih prostorih so prikazani najnovejši modeli čevljev, kopita, pete, barve, kože, okrasi, modni žurnali in čevljarski stroji. Veliko število barv, fantazij in elegantnih linij so dali številnim obiskovalcem pogled in smernice v novo sezono. Posebno je opaziti pri vseh modelih moških, ženskih in otroških čevljev elastičnost, udobnost in praktičnost.
Ženske salonke z visoko peto so Se naprej ostale koničastih oblik, medtem ko pete niso več tako tanke, ampak"so .bolj debele in ravne. Pri ženskih modelih prevladujejo srednje pete, konice pri teh so zelo široke in ploske.
Earve so pestre, veliko,je kombinacij, katere so pa zelo skladne. Kroji so spredaj malo bolj zaprti, medtem ko go na straneh zelo odprti. Okrašeni so z raznimi luknjicami večjih in manj.ših oblik, izrezani tako, da izgledajo kakor čipke. Razen iz usnja j^ precej modelov tudi iz raznega blaga kot n.pr, , satena, brokata, nylona, i.t.d., kateri ima vtkane razne orna-mente.
Natikači so zelo enostavnih■oblik, večinoma iz. lakov raznih barv, toda bogato okrašeni z ražnimi verižicami in z imitiranim dragim kamenjem. Plutaste pete so pri teh popolnoma izginile, pojavile pa se se dvodelne tanke pete in sicer je gornji del plastičen, spodnji pa kovinski. '	,
Škornji so letos visoki, narejeni iz mehkega materiala, večinoma.temnih barv. Večinoma so gladki, včasih pa okrašeni z grobimi šivi ali krznom.
Moški polčevlji so v Italiji še vedno taki kot so bili in sicer ,ima j o-konice zelo široke, podplati so široki in grobo nazobčani, gornji deli so okrašeni z luknjicami ali šivi in dajejo vtis grobega športnega čevlja, kljub temu pa so ostali prožni in mehki. . ,
.Otroška obutev je predvsem udobna in ne delajo čevljev, kateri bi kvarili pravilnost noge.
Na,te j razstavi smo bili sedaj tretjič in moram reči, da nas je v celoti zadovoljila. Res je, da je veliko modelov zelo ekstr.avagantnih in za masovno industrijsko proizvodnjo neprimer-

nih. Upam da "bodo kupci z našimi modeli zadovoljni, s tem pa mislim, da smo dosegli namen,
.	• ■ '	Močnik Milan
POTOVANJE V ITALIJO	' ''
Potoval borni Kako čudovito, neverjetno! "s je,.minil mesec, kar se pripravljam za pot. Najvažnejše je seveda potni list. Ko sem ga dobil, se je pojavilo vprašanje obleke. Za potovanje v te krgjeini treba veliko obleke, pravijo.
19. septembra ob 14^32' sem odpotoval iz Ljublj,ane proti Trstu v udobnih vozovih prvcg? razreda. Ka vsaki strani, -ob..'
oknih, je samo po en sedež. Vozovi so zelo široki in imajo dovolj prostora za gibanje. Drugi razred je prvemu enak, le da veliki, udobni naslanjači niso prevlečeni,. Navala na vlak ni bilo. Vsak potnik zanesljivo dobi prostor.
; 1: Po*nekaj urah vožnje smo prispeli v Sežano. Carineki pregledi .se bili hitro -izvršeni. Po enouino™	odpotovali proti Trstu, -edaj sem verjel, da res potujem. Rem že.v,-Trstu, o katerem toliko govorijo. Caa n\ dopuščal in ostali smo samo ne- • kaj ur. Ogledoval sem mesto. V Trstu j-e marsikaj, najteč pa hrupa ^ Večino ga povzročajo tramvaji in vespe. floral sem se posloviti in vstopiti na voz, ki je peljal iz Trsta .po J/urlpn.cvt in £c-^;'^ki nižini do I/dlanp . v šeštih urah vožnje sem lahko opazoval, ksko I+alijani vstopajo v vlak Iz po --nočejo, ko razporejajo svojo prtljago in dfužine , kaj počno otroci in odrasli na dolgom, puste# potovanju.
Ponoči smo se vozili skozi VeronO, Erescio, zjutraj pa sem se pripeljal v Filano, ki ima velike nebotičnike. Ti nebotičniki rss niso visoki, so pa nenavadni. Vse kar sem na njih videl, je preseglo moje pričakovanje.
Mlano je veliko mesto Italije, šteje skoraj dva milijona prebivalcev. Istega dne zjutraj nas je popeljal avtobub 7 vano. Ob 40 km dolgi asfaltni cesti so nas spremljali na desni tovarne in riževa polja, na levi pa umetni kanal /Pavinčijev/, ki priteka iz reke Ticino, izteka pa se,v reko Adda.
Iv'cje potovanje se je bližalo koncu. Misliti sem fcoral na vrniub , . . septemuer ae jc	rcncr.i1 ie slovo Vigevanu,
Milanu in n&vim doživetjem. Vabili so me in pregovarjali naj še
Ofitanem.
Davi sem se moral posloviti. Pozdravljena gostoljubna hiša, kjer sem preživel štiri nepozabne dni. Odp.;tovali smo proti domovini. Šest ur sem se vozil od ivilana do Trsta, šest ur sem preživel z objestnimi Italijani.
Kako sem bil razburjen, ko sem prestopil mejo naše domovine. Ne zaradi carinskih pregledov, ampak od veselja, da sem bil spet na domačih tleh. Nikogar od moje družine ni bilo, da ' bi me sprejel v tej hiši pa vendar bom ostal tu. Nihče me ne bo prisilil, da bi kdaj zapustil domovino in dom, ki so ga.zgradili moji predniki.
Povsod je lepo, doma ^a najlepše.
Vehar Janez
NORMIRANJE V ČEVLJARSKI INDUSTRIJI nYod_v_normiran2e:
Lahko trdimo, da imamo v naši državi še več majhnih podjetij, ki se šele borijo za uvedbo industrijske proizvodnje,ali pa jo šele uvajajo. Prehod od obrtniškega načina dela na or*ani?----industrijsko proizvodnjo vsekakor ni lahek. Za tako organizacijsko delo je potrebno večje število strokovnjakov, ki rešujejo mnoge organizacijske probleme. Iz tega sledi, da je v malen razvijajočem podjetju najteže doseči začetni organizacijski uspeh. Potrebno je več strokovnjakov, ki morajo biti strokovno in organizacijsko močni, бе pa pri tem upoštevamo občutno pomanjkanje dobrega strokovnega kadra's prakso, potem se ne smemo čuditi, zakaj pri nas produktivnost le bolj počasi narašča.
Kaj je v bistvu normiranje in zakaj je v moderni industriji potrebno? Normiranje je-določevanje predvidenega časa, ki ima lahko različno obliko in to od enostavnega dolc^eT^^^-oz. časa na osnovi praktičnih izkušenj normirca in delavcev, do tako imenovane tehnične norme. Za določitev tehnične norme je predhodno potrebno preštudirati organizacijo proizvodnje to je "študij dela" in "študij časa". To pride v poštev le v visoko razvili kjer se neki proizvod, izdeluje dalj časa, kakor n.pr. ISKRa v	---
za izdelavo električnih števcev. Ti števci se namreč izdelujejo
leta in leta in tudi med tem Časom ne spreminjajo oblike in r.s-čina proizvodnje, potreba na tržišču pa je vedno večja i Drugače je v čevljarski industriji, posebno v naši tovarni^ ker ni red-k slačoj, da imamo naročilo tudi izpod loo parov enega artikla. Splošni namen normiranja pa je, dobiti oz. izmeriti Ca s katersgc -porabJ. katerikoli delavec za izgotcvitsv nekega proizvcd3 m ga primerjati s standardnim časom. Standardni čas pa je tiati čos, ki ga porabi povprečni delavec za neko. deloi,. Jz tega je raavidno da je najbolj važno to, da tisti, ki ugotavlja čas oceni hitrrct, 3 kftero delavec opravi je neko delo ter tako doblieni čas ^:Tirier-jiiffiC z normalno delovne hitrostjo- Ne ta npčin ugotovljeni baa
pciijbi kot osnova za planiranje, za sesxavo kalkulacij in predvsem za nagrajevanje po učinku.
__'^Ll3cl^e_in_vloga časov.
SlYS-Et^dkalkulacija za nek artikel novega proizvoda nastane na osncvi vzorca in ostalih zbranih podatkov po raznih sektorjih, ki nam služijo za presojo rentabilnosti bodoče proizvodnje. Ž-з ted&J je treba predvideti normative časa in materizla, ki pa ce nifjo izdelani do podrobnosti in se tu predvsem zanesemo na -izkušnje kalkulanta, ki mnoge elemente oceni,
DlSSO-Efzdkalkulaci^g je mogoče napraviti, ko je tehnična dckr... mentacija dokončana, ko do izdelani postopki dela, določeni čf-"' in izračunan potreben material. Ta predk^lkulacija je že mncgb točnejša od prve. Če obstoja nevarnost, ca proizvodnja nekeg.? artikla ne bo rentabilna, je treba drugo predkalkulaci j o naprav;.-ti še preden začnemo s. poiskusno proizvodnjo tega artikla-, Definltiyna^8li_obračunBka_kalkul8cija 2% le malo sprsminj^, ker vG narejena po končani poiskusni proizvodnji", ""'ko so časi oz,
пт'гт9 preverjene, ravno tako materiali. Tako pridemo з to kalkulacijo do stalnih lastnih cen posameznih oddelkov in do'lastnć ' сзпе izdelka, ki je samo za. obračun proizvodnje. Odstopanje cd postavljenih predkalkulacij in definitivne ali obračunske kolke -laclje predstavlja dobiček ali izgubo, "Prodajno ceno izdelku
Х-. da j ni oddelek,, ki k lastni ceni doda še dobiček,
stroške za embalažo in transport i,t„d,
.2ri_dgločevanqu normativov Časa:
Normirec se ukvarja le z določevanjem časov posameznih operacij, ki so sestavni del tehnološkega procesa, Ба bi mogel svoje delo'
dobro opraviti potrebuje opis delovne operacije. Te bo navadno zelo različne, zato postopek pri določevanju norm ne more biti enoten in se od podjetja do podjetja lahko bistveno razlikuje. Snemanje delovne operacije ali snemanje časa ima za ^oilj ugotoviti dejansko porabljeni čas enega ali več izvajalcev. Postopek daje osnovne podatke za študij dela in časa. V določenih primerih, vendar zelo previdno, ga uporabimo lahko tudi pri normiranju. Treba je predvsem paziti, da ta metoda normirca ne zavede in da ne pride do prepogostega spreminjanja norm.
/se nadaljuje/
KAJ SO POVmLI VRATARJI 1Ћ STRAŽARJI
Prav tako kot vsi delavci in uslužbenci v podjetju, je tudi vra-tar ali Čuvaj odgovoren za svoje delo.
Marsikdo gleda vratarje ali čuvaje kot nepotrebne ter da so preveč strogi. Zato^ smo se obrnili na vratarje in čuvaje, da nam povedo in pojasnijo^svoje težave, ljudem pa povedo, da niso nepotrebni in morajo svoje dolžnosti prav tako, kakor ostali delavci, vestno opravljati. Povedali so tole:
Res je, da fizično ne delamo, delamo pa z ljudmi. Največ težav imamo s tistimi, kateri stalno zamujajo in naših opominov ne upoštevajo. Saj razumemo, da ima človek včasih nepredvidene nepri-like in ne more priti točno na delo, vendar nekateri zamujajo skoraj vsak dan, kar ne moremo opravičiti, ITe razumemo tudi ljudi, kateri ob kolektivnem pregledu dajejo neumestne opazke in nas ne gledajo kot uslužbence podjetja, pač pa, da to delamo samo iz radovednosti. *eleli bi, da bi ti ljudje vedeli, da so pregledi dolžnost vratarja in da so določeni po sklepu Pelavske-ga sveta našega podjetja, ^^elike težave imamo tudi glede propustni c . Fe smemo puščati članov kolektiva iz podjetja brez pro-Oustnic, čeprav želijo oditi le za kratek čas /trgovina, lekarna, mehanična i.t.d./.
Prosimo člane kolektiva, da upoštevajo, da tudi mi odgovarjamo za svoje delo. Če bodo redno prinašali propustnice, se bodo odpravile nevšečnosti za nas, kakor za člane kolektiva, "Vedeti moramo, da smo vsi člani kolektiva in, da vsak po svoje delamo ter si tako služimo kruh. Upamo, da nam delavoi ne boste zamerili, ali mogoče rekli, da gledamo preveč črno. Upamo, da se boste" s tem strinjali.	Vratarji
Tudi stražarska služba Imasvoje težave in naloge. Res lepo je gledati zjutra), ko delavci prihajajo in zvečer, ko odhajajo domov. Zanimivo jih je opazovati. Toda, ko ostaneš sam, je neprijetno in treba je pazljivo gledati v okna v slučaju požara in podobno. Tostikrat se je še zgodilo, da niso bili stroji pravilno izklopljeni in to nas skrbi, da bi zaradi naše nepazljivosti ne prišlo do raznih električnih spojev in do požara.
Prav tako pa moramo posvečati pažnjo in se ozirati na vrata in okolje mreže, da nam ne bi prišel v podjetje nevabljen gost.	^
Zelo pa smo zadovoljni, ker so uredili razsvetljavo okoli tovarne. Bes je bilo neprijetno v temi in dežju hoditi po naši stražarski stezi brez orožja in psa, kajti vsak delavec mora imeti svoje orodje za svoje delo. ?''islim, da bi tudi mi morali imeti za svoje delo potrebne' priprave, ki pridejo v izrednih slučajih prav.
Stražarja
I. REPUtLIŠKA RAZSTAVA LIKOV^illi' AiViATERJEV
Prejšni mesec cta priredila likovna komisija Sveta zveze Svobod in prosvetnih društev ter Likovni salon v Celju I. republiško razstavo likovnih amaterjev.
Fa razpis komisije se je odzvalo precejšnje število likovnih amaterjev s 142 deli in žirija je odbrala določene zvrsti in struje med temi deli.
Kritik J, Fesesnel v "Delu" 22. septembra v svojem sestavku obravnava razstavo s širše plati. Piše sicer, da je poskus pohvale vreden, vendar še pomanjkljiv. Razstavna žirija j,e po mnenju J, Meeesnela le preozko zajela krog likovnih amaterjev različnih stilnih smeri, ker je upoštevala le tiste, "ki so tudi sicer žive v sodobni likovni umetnosti".
Mesesnel dalje pravi v članku, da je kriterij za obravnavanje amaterske dejavnosti, odkrito povedano še vedno subjekti" na zadeva posameznih razsodnikov žirij. Poudarja pa, da izbor na.razstavi ni bil slab, vendar pa med 22 imeni razstavljavcev zaman iščemo znana imena Ivana -edeja in Konrada Peternelja iz irov ter še nekatere druge znane predstavnike iz vrst amaterjev. Гed razstavljavci v Celju pa je bil zastopan Jože Peternelj in celo reklamni plakat je nosil podobo njegovega dela "Pust",
Ivan Gluhodedov pa je razstavljal propagandno kot primer čistega realizma.
Dragi bravci, to so ljudje iz naše srede in kolektiva. Dosegli so s prizadevnostjo in trudom prodoren uspeh in odkrito priznanje kritike ter likovnih umetnikov, veseli smo lahko z njimi takega uspeha in jim iž srca čestitamo.
Upam pa, da izražam željo vseh nas, če se priporočam za razstavo njihovih del v domačem kraju. Prepričan sem;- da nam bodo ustregli, ko bodo imeli svoja dela doma in pa,'ko bo primeren prostor na razpolago.
I. Rejc
K-;. .
LETOVANJE V LETOŠNJI SEZONI	...
Gotovo bo člane kolektiva zanimalo, kakšen je rezultat letovanj v letošnji sezoni. Kljub temu, da je bilo vreme naklonjeno le nekaterim izmenam, niso ostala naša ležišča niti v eni izmeni popolnoma prazna. Poglejmo, kakšni so rezultati po obračunu in poročilu o letovanjih.
V "Zlatorogu" je letovalo 160 članov kolektiva podjetja in 17 članov industrijske prodajne mreže. S člani podjetja in prodajne mreže je letovalo 159 svojcev. Na oddihu je bilo tudi 27 upokojencev s svojci. Ker niso bile naše zmogljivosti v celoti izkoriščene, smo oddajali ležišča tujim int.er.es^ntom. • Teh je
bilo 74.	,	■
Če izrazimo koristnike naših ležišč s procenti,dobimo naslednje.podatke: od 411 udeležencev je 399^ članov kolektiva, 4,13# Članov prodajne mreže, 34.74% svojcev, 6.32%.upokojencev b svojci in 15.8% tujih oseb.	. >	' •
Glede na to, da je sezona trajala od 23.6. do.8,9.1963, bi lahko izkoristili skupno 3.542 nočitev, dejansko pa. smo jih
le 3.021 ali 85%.
Za oskrbnino v "Zlatorogu" so v^ - x-^Ti vsi koristniki /tudi Zdravstveni dom,.Modna obT^*-^\ in Mz^grstvo/ Din 1,939.925 v gotovini.	.liiu domu /regres/, pa га člane,
kolektiva Din 685.2oo.-, za upravičence iz industrijske prodajne mreže pa Din 130.975.- ^kupna dotacija počitniškemu .domu je Din 816.175.- Ta znesek smo plačali iz sklada skupne.porabe podjetja in iz sklada skupne porabe mreže,.,	:
Tudi stražarska služba imasvoje težave in naloge. Res lepo je gledati zjutraj* ko delavci prihajajo in zvečer, ko odhajajo domov. Zanimivo jih je opazovati. Toda, ko o&taneš sam, je neprijetno in treba je pdzljivo gledati v okna v slučaju požara in podobno. Dostikrat se je že zgodilo, da niso bili stroji pravilno izklopljeni in to nas skrbi, da bi zaradi naše nepazljivosti ne prišlo do raznih električnih spojev in do požara.
Prav tako pa moramo posvečati pažnjo in se .ozirati na vrata in.okolje mreže, da nam ne bi prišel v podjetje nevabljen gost.
Zelo.pa smo zadovoljni, ker so uredili razsvetljavo okoli tovarne. Res je bilo neprijetno v temi in dežju hoditi po naši stražarski stezi brez orožja in psa, kajti vsak delavec mora imeti svoje orodje za svoje delo. T''!slim, da bi tudi mi morali imeti za svoje delo potrebne priprave, ki pridejo v izrednih slučajih prav,
Stražarja
I. ЕЕРиВДбКА RAZSTAVA llKOVAIlj AiUTERJEV
Prejšni mesec eta priredila likovna komisija Sveta zveze Svobod in prosvetnih društev ter likovni salon v Celjul. republiško razstavo likovnih amaterjev.
Fa razpis kon.isije se je. odzvalo precejšnje število likovnih amaterjev s 142 deli in žirija je odbrala določene zvrsti in struje med temi deli.
Kritik J, Mesesnel v "Delu" 22. septembra v svojem sestavku obravnava razstavo s širše plati. Piše sicer, da je poskus pohvale vreden, vendar še pomanjkljiv. Razstavna žirija je po mnenju J, Mesesnela le preozko zajela krog likovnih amaterjev različnih stilnih smeri, ker je upoštevala le tiste, "ki so tudi sicer žive v sodobni likovni umetnosti". .
• Mesesnel dalje pravi v članku, da je kriterij za obravnavanje amaterske dejavnosti, odkrito povedano še vedno subjektJ." na zadeva posameznih razsodnikov žirij. Poudarja pa, da izbor na razstavi ni bil slab, vendar pa med 22 imeni 'razstavljavcev zaman iščemo znana imena Ivana ^edeja in Konrada Peternelja iz "irov ter še nekatere dru^e znane predstavnike iz vrst amaterjev, I'ed razstavljavci v Celju pa je bil zastopan Jože Peternel in celo reklamni plakat je nosil podobo, njegovega dela "Pust",
Ivan Gluhodedov pa je razstavljal propagandno kot primer čistega realizma.	,	•	" ' . . .
Dragi bravci, to so ljudje;iz naše srede in,kolektiva. Dosegli so s prizadevnostjo in trudom prodoren uspeh in'odkrito priznanje kritike ter likovnih umetnikov. Veseli smo lahko z njimi takega uspeha in jim iž srca čestitamo.
Upam, pa, da izražam željo vseh nas, če se priporočam za
•. i.
razstavo njihovih del v domačem ktaju. Prepričan sem j da nam bodo ustregli, ko bodo imeli svoja dela doma in pa, ko bo. primeren prostor na razpolago.	, '	; -
• I'. Rejc
LETOVANJE V lETOŠNJI SEZONI	".
Gotovo bo člane kolektiva zanimalo, kakšen je rezultat letovanj v letošnji sezoni. Kljub temu, da je bilo vreme naklonjeno le nekaterim izmenam, niso ostala naša ležišča* niti- v eni izmeni popolnoma prazna. Poglejmo, kakšni so ,-rezultati po'obračunu in -poročilu o letovanjih.	-•	- ;
'V "Zlator.ogu" je letovalo 160 članov kolektiva, podjetja in 17, članov industrijske prodajne mreže-. 5, člani podjetja in prodajne mreže je letovalo 159 svojcev. Да oddihu je bilo tudi 27 upokojencev s svojci. Ker niso bile.naša Zmogljivosti v celoti izkoriščene, smo oddajali ležišča tujim interesentom. Teh je
bilo 74.	" v
Če izrazimo koristnike naših ležišč s'pr6feenti, dobimo naslednje ,podatke; od 411.udeležencev je 39%/6lanov kolektiva, 4,13# Članov prodajne mreže, 34.74# svpj.c.ev,' 6.-3.2# upokojencev s svojci in 15.8# tujih oseb.	.	•
Glede na to, da je sezona tra jala o'd 23'^'в-. • do. 8.9.1965» bi lahko izkoristili skupno 3.542 nočitev,,,.de ja^nsko pa smo jih le 3.021 ali 85#.	-
Za oskrbnino v "Zlatorogu" бо yvr"^ - i vsi koristniki /tudi Zdravstveni dom, .Modna ob"':'?:*":,"' , in Mz-^^rstvo/ Din 1,939.925 v gbtovlni, Dv,v... jniu, domu /Tegre8/.._pa je za člane kolektiva Din.685.2op.-^ za upravičence iz'industrijske prodajne mreže pa Din 130.975.- ^Wu^na dotgcija počitniškemu domu je Din 816.175.- Ta znesek smo plačali iz skleda skupne porabe podjetja in iz sklada skupne porabe mreže.
"""ea oskrbnina znaša za korlBtnike uglug "Zlatoroga" T/in 2,8o8.25o.- Fot sem že prej omenila, je bilo sončno vreme le nekaj tednov v vsej sezoni. Zato je glede na vremenske prilike udeležba kar dobra.
v primerjavi z lanskim letom, ko je letovalo 17.69^ vseh zaposlenih v podjetju in IPli', se je letos dvignil odstotek na 18,2. Rezultat se precej spremeni, ue upoštevamo, da je letos letovalo v Zadru 27 mladincev in mladink, V ostalih počitniških domovih je letovalo 14 članov iz podjetja in mreže. Odstotek članov podjetja in mreže se s tem dvigne, nd 18.2 na 22.4, to je skoraj četrtina vseh zaposlenih, f, i slim, da nam ta številka le kaže napredek in večje zanimanje za aktiven oddih v času dopustov.
O letovanju naše mladine v Zadru smo lahko čitali že v prejšnji številki, zato sedaj ne bom podrobneje pisala o tem. Če na kratko ocenimo letošnjo sezono oddihov, luhko rečemo naslednje. Vreme ni bilo ugodno za kopalce v avgustu in septembru. ^lani kolektiva, ki so letovali v času, ko je bila sezona na višku, so imeli, določene pripombe glede kakovosti in količj ne hrane v "Zlatorogu" in glede strežbe, veprav lahko opravičimo tako stanje zaradi velikeea števila gostov, posebno ob izmenah, bo vendar morala uprava doma v naslednjih sezonah posvetiti več pozornosti omenjenim problemom.
S prevozi nismo imeli posebnih t'žav. rlišali* nismo namreč pritožb tistih, ki so koristili poseben avtobus. V nekaterih primerih smiO opazili, da člani kolektiva niso upoštevali sklepa Delavskega sveta o pravici do regresa. Makazila, ki smo jih izdajali za člane kolektiva, eo namreč koristili njihovi svojci, ki jim. regres ni bil odobren. V teh primerih smo zahtevali naknadno povračilo regresa. Primerov ni bilo veliko, vendar želimo, da se v naslednjih sezonah ne bi več pojavljali.
Г tem zaključujemo poletno sezono oddihov. Veliko članov kolektiva bo koristilo del svojih dopustov v zimskem času. Zato bomo morali misliti, na to.	Ludi,tem delavcem pozimi
om^^nčili primeren oddih.
Možina Albinca
"JU-ĐO" - borci na blazinah imajo vedno več prijateljev.
Upamo, da ni potrebno ponavljati, kako se je razvijala ta športna panoga v našem podjetju, kakor tudi ne uspehov zadnjih let, na" podlagi katerih se je naša ekipa kvalificirala v republiško, ligo. Dobro pa je orisati delo te športne panoge letos in v bodočjiosti.
Celotna ekipa v tekmovanjih sicer ne dosega ravno zadovoljivih. uspehov zaradi odsotnosti nekaterih najboljših tekmovalcev /tvlakar, Naglič, Krvina, Grošelj i,t.d./. Ne moremo pa očitati mlajšim, ki so borbeno in častno zastopali uspehe našega podjetja. Steber te ekipe je vsekakor Tone Vehar, ki.zadnje čase zmaguje na blazinah proti borcem težje kategorije na tekmovanjih posameznikov, lahko rečemo, da letošnje 5 mesto v republiški ligi za naš kraj pomeni častno mesto.
Omenili smo že razna tekmovanja posameznikov, ki so se vršila izven našega kraja, kjer so naši tekmovalci dosegli vidne uspehe. Tako ha j omenimo, da je Vehar na tekmovanju zelenih pasov v Ljubljani zasedel I»mesto in kasneje II. mesto v Splitu in ravno tako Mlakar I. mesto, ki služi redni.vojaški rok v Splitu.
Mislimo, da se bo stanje precej izboljšalo, ko bodo ekipo ojačali tekmovalci, ki se bodo vrnili po odsluženju vojaškega roka. Vrnil se je že Vid Sedej, borec na blazinah z neverjetnim refleksom, potem Tone Mlakar, Tone Naglič, Grošelj Tone in Krvina". Ekipa se bo pojačala z dobrimi in zagrizenimi borci, ki bodo v drugi polovici tekmovanja v republiški ligi priborili marsikatero točko- in višje mesto na lestvici..
Borbenost tekmovalcev je res pohvale vredna in lahko rečemo, da nimajo strahu niti proti bolj rutiniranim.borcem, ki posedujejo za seboj nešteto uspehov. Take smo predčasno imeli priliko prisostvovati prijateljskemu srečanju med domačo ekipo in ekipo Šole za telesno vzgojo JLA Beograd, katero so zastopali naš rojak Marjan Maček, bivši absolutni prvak - mojster II.Dan Udatni, mojster I.Dan Vilfan, Pišler in Kovač, plavi oz,rjavi pas. Torej samč stari asi, vendar kljub temu niso zmagali, kot je bilo prvotno mišljeno. 12 : 8 je rezultat, katerega pač nismo pričakovali. Tudi v tem srečanju je debutiral Tone Vehar, Jernej Stanovnik pa je odpravil mojstra c Črnim pasom Udatnega. Borbo med Mačkom in Sedejem pa je žreb tako določil, zato naj
bo brez komentarja, medtem ko lahko rečomo,-" da se. ] e Sede j držal proti Udatniju, čeprav je bil fiiično veliko slabši, zares neverjetno dolgo časa.
Vsekakor pa je glavno vprašanje - fina.nsiranje. finančni izdatki, predvsem za tekmovanja izven natega kraja, presegajc zmogljivosti kluba in če ne bi bilo rnzuraevanja. od strane up:r?-ve našega podjetja ter same sindikalne podružnice, bi verjetne morali opustiti nadaljna tekmovanju.. Razumljivo je, da so stroš ki prevoza, prenočišča ter ргећгчпа tako. veliki ,• da je klub primoran prositi za dotacije,, ker tega sam ne npre kpiti' od m.' -nimelne vstopnine domačih Tekmcve .'j o Г, j i^uetr-^cijo ..navajamo, da smo letos odstopili od tekmovanja •" Mariboru, ker bi iz bl^-gajne vzeli zadnjo vsoto, ki nam je še пг razpolago v višini. Din 40.000,- kolikor bi dejansko tud:	otroški Poudsrj'-
mo, da nas uprava in sindikalna podružnica ce naprej podpirata, tekmovalci pa bodo s svojo borbenostjo v bodoče dosegali še večje uspehe in častno zastopali burvc in ime podjetja ALPINA ■,
JUDO klub
VPRAŠANJA - PRIPOMBE - PREDLOGI - VPRAŠANJA •• PRIPOMBE -Spoštovani urednik!
Sem strasten ali discipliniran kadi"ec Veduo sem hodil ta čao kajenja na hodnik pa tudi v gardez ob. . Zadnja ease p.a opažam, da se v oddelkih tudi lahko kadi,' ker nekatere tovariše le mr\o krat vidim zunaj. Zanima me, kdaj јз nehala veljati ta prepoved
Kadivec
Prepoved še vedno velja in bo ob'^eljala взто ^z-ai varnosti ljudi pri-delu in premoženja s kstei^m gcapudarimo. ".alostno je sicer, vendar je pač tako, da tega še vsi ne razumejo;
Dragi urednik!
Tudi jaz sem posodila za ^kopjs. Nisem veliko mogla dati, rada pr. bi vedela to; kolike dinarjev znaša največje posojilo člana kolektiva..v naprej lepa hvala.
Prešivavka
40.000.- dinarjev.
Ulredniku!
Bi objavili mojo ostro kritiko, če bi jo oddal v skrinjico "Vaš glas", ki je nameščena na hodniku.
Neznani kritik бе je pravična, dobronamerna in s podpisom.
Dragi urednik!
Nimam namena razburjati prizadete, vendar bi rad vedel, če smo vsi člani kolektiva enaki. V mislih imam vrsto pred malico. Nekateri pridejo po stopnicah z desne, kar vrinejo se potem med čakajoče. Takrat se počutim manjvrednega. Povejte mi tudi; mogoče trpim za manjvrednostnim kompleksom.
Užaljen
Skoraj da, če ste zato užaljeni. Po mojem vam ne preostane dragega, kot da take "padalce" pred vsemi opozorite na red, ali da potrpite. Osebno sem za prvo rešitev.
Uredniku .lista!
V	pretekli sezoni je naše podjetje sklenilo pogodbo z Mestnim gledališčem ljubljanskim za nekaj gostovanj. Nekatera dela so mi bila zelo všeč, zato me zanima, ali namerava podjetje pripra viti kaj podobnega tudi v bodoče?
Gledališčnik
V	dobrem imamo še dve predstavi, od katerih bo ena že 27.t.m. druga upajmo pa kdaj kasneje.
Mojster je prinesel prikrojevavcu Močniku nazaj golenico /štabalco/ rekoč; "Iz noge je izrezana, ne bo dobra".
"Če je prej celo kravo držalo, bo tudi sedaj enega jugoslovanskega vojaka", je povsem mirno odgovoril le-ta.
Ot zaključku redakcije smo zvedeli, da je akcija za vpis ljudskega posojila za izgradnjo Pkopja p:i nas v glavnem zaključena Po podatkih podkomisije za vpis posojila našega podjetja, je "bilo vpisanih ПпЧ,063 .ooo. - posodila, ki ga ]e vpisalo 941 članov kolektiva podjetja in mreže. Polj kot znesek, kaže število vpisnikov, da je velika večina clanoy kolektiva pripravljena pomagati po svojih močeh prizadetemu prsoivalstvu bratskega mesta, Žal je, kakor vedno, tudi tokrat ostalo popolnoma ob strani 35 članov kolektiva, ki niso vpisali niti simboličnega zneska. Prepričani smo, da temu ni vzrok toliko finančna zmogljivost posameznikov, temveč trda oskosrčnost in sebičnost Hudo in grdo je, če človek vidi vodno predvsem sebe in samo samega sebe. Uredništvo lista se v imenu delovnih ljudi mesta Skopje iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so vpisali kakršnikoli znesek posojila in pokazali pripravljenost pomagati sočloveku v stiski o	. ,
Uredništvo.
JSFEN IN MLADINA
Jesen je čas, ko se pripravi mladinec k delu spet vesel,
moči vse svoje skupaj spravi,
da v zimi bo uspeh imel.
Krepko zaupa vsakdo vase in v delu išče tisto smer,
da po cestah zijala pase,
ko dan nagiblje se v večer.
Kadar se konferenca skliče,
takrat se kaže njih zavent,
obiščejo jo redke priče,
a drugi se omejijo v pest.
Tako se z delom je začelo,
ko je prišla jesen med nas,
obilo uspehov se bo želo,
ko k nam prišel bo zimski čas.
Tone
".akel j
Razmišljanje po letni konferenci aktiva ZMS	"Alpina" 2
Za krajevni praznik nova glasbila	3
Teden čevljev in usnja v Vigevanu	4
Potovanje v Italijo	6
Normiranje v čevljarski industriji	7
Kaj BO povedali vratarji in stražarji	9
I. Republiška razstava likovnih amaterjev	10 letovanje "v letošnji sezoni
JU-DO borci na blazinah imajo vedno več prijateljev	13
Vprašanja - pripombe - predlogi	J-4
Jesen in mladina	16
Ч
Izdaja Komite LMS ALPINA Žiri, Ureja in tiska uredniški odbor. Glavni urednik Majda Тгбвк, odgovorni urednik Peter Šuler. - Založila ALPINA tovarna čevljev, Žiri.
Oktober 1963