GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z.
SI'. — NO- 1722	— -o.. .M «.,«,,.	., uam ,„..,„ ., „ C-.-* ■«•>. ura CHICAGO, ILL., 11. SEPTEMBER (September 11). 19401'ubli.h.d W..kly at 2301 S. Ij.wnil.lc. Ave.
... LETO—VOL. XXXV.
Hitlerjeve zmage odločile tudi
usodo Rumunije
RUMUNIJA RAZKOSANA BREZ ODPORA - SRD LJUDSTVA NAD BIVŠIM KRALJEM. — PREGANJANJE 2ID0V. — ION ANTONESCU UVAJA TEROR IN FAŠISTIČNI SISTEM
BEG 21 DO V V ŠVICO
! • točnijo pomlad je Rumuni-	nost, da se odrske in rumunske
ja se bila prepričana, da se ji v	čete srpopadejo, kar pa sta ho-
• ♦«!an i i vojni nič ne zgodi. Kaj-	teli Nemčija in Italija prepre-
ti njene meje sta ji jamčila An-	čiti za vsako ceno. Zastopnike
iiia in Francija. Vrh tega je	ogrske in rumunske vlade sta
L la Rumunija v balkanski zve-	pozvala na Dunaj, kjer jim je
/i. v kateri so bile poleg nje Ju-	bil predložen Hitlerjev načrt
y slavi j a, Turčija in Grčija, j	za rešitev sipora. Ogrska ne do-
Zavezale so se pomagati druga tirugi v slučaju, da bi bila ka-
tt ra izmed njih napadena.
Razpad zveze
Toda kakor je razpadla leta MK18 maU antanta, tako je po-tala brez vrednosti ob prvi preizkušnji tudi balkanska zveza.
rim je bila Francija pogaže-na, je kralj Karol uvidel, da nima njegova država nikogar, ki bi ji bil v stanju priti na pomoč. Rusija mu je poslala ultimat um. da se naj njegove čete umaknejo iz Besarabije in Bu-kovine predno ju zasede sovjetska armada.
Neuspešen apel
Kari je a<peliral na Hitlerja, naj posreduje, da Rusija omili >voje zahteve in da naj vpliva tudi na Madžarsko, ki je čez-«/aJje glasneje zahtevala nazaj Transilvanijo. Ob Dobrudži pa <e je oglaAala Bolgarija.
Kari od Hitlerja ni dobil odgovora, pač pa neposredni namig nemške vlade, da naj se rumunske čete umaknejo iz Besarabije in Bukovine ter ju pre-puste Sovjetski Uniji. Nemški tisk je o tem poglavju rumunske zgodovine pisal, da so bile sovjetske zahteve na Rumunijo izvršene z vednostjo in v soglasju z nemško vlado. Kari in njegov režim sta uvidela, da jima nc preostaja drugega kakor zadovoljiti ultrmatumu sovjetske vlade. A ob enem sta izjavila, <la od Transilvanije nikakor ne odstopita in da jo bo Rumunija branila do zadnjega moža.
Neizvršena pretnja
Te pretnje nista izvršila. Kajti po ruski osvojitvi Besara-bije so postali Madžari še glasnejši in res je nastala nevar-
bi vse Transilvanije, nego velik ciel, in s tem se mora zadovoljiti, rumunska armada rn oblast pa se mora iz njega umakniti v določenem roku. Rumunski zastopniki so baje jokali, ko so morali podpisati odpoved do Transilvanije, a ni nič pomagalo.
Bolgarija na vrsti
S potolaženjem Ogrske na račuft Rumunije je bilo treba ugoditi tudi Bolgariji. Vlada v Bukarešti ji je morala prepustiti južno Dobrudžo.
Tako je bila Rumunija, ki je postala po prejšnjih evropski vojni velika, važna dežela, razkosana ne da bi ji njena močna armada mogla braniti. Kajti prišla je v klešče, iz katerih ne more nikamor.
Rumunsko ljudstvo je bilo razjarjeno in v tej jezi je hotelo, da padec in ponižanje njegove dežele nekdo plača. Za žrtev si je izbrala kralja Karla, ki je moral odstopiti in pobegniti rz dežele. Vlada mu je baje obljubila "penzijo" $60,-000 na leto. A v Rumuniji preiskujejo, kako je bivši kralj gospodaril z državnimi financami in govore, da je mnogo denarja poslal zase v varne kraje. Z njim je šla tudi njegova ljubica Magda Lupescu, vlogo kralja pa je dobil prestolonaslednik Karlov 18-letni sin Mihael.
Demonstracije proti Hitlerju
Demonstracije prve dni septembra v Bukarešti in drugih rumunski h mestih niso bile samo proti Karlu nego tudi proti Hitlerju in Mussoliniju. Teptali so po Hitlerjevih slikah in nacijski zastavi, v glavnem mestu Transilvanije pa so potegnili iz urada italijanskega konzula in
(Nadaljevanje na 5. strani.)
KONSKRIPCIJA ODOBRENA VZLIC MOČNI OPOZICIJI
Oba kandidata se ogibata problemov
S padcem Francije in Rumunija pod Hitl«rj«va nadvlado nimajo Zid je Evropi nobanega zatočišča »ti rasen Švico. Tisoče jih jo še pribašalo va* njo. Večinoma so bres sredstev. Švicarska vlada je ustanovila sanje posebne kempe, kjor jih otkrbujo s brano in obleko. V povračilo delajo 2idjo pri gradnji in popravljanju cest tn kjerkoli drug jo jim vlada more preskrbeti delo. Poleg hrane in stanovanja dobo tudi nekoliko plač«. Na gornji sliki je »Lupina Židov beguncev, ki te jo odpravila na svoj vsakdanji 9-urni šah«.
Ncrman Thomas je novinarjem v New Yorku izjavil, da te Willk ie in Roosevelt ogibata vceh resnih problemov, namesto tega pa se njun« kampanja vrši v mejah osebnosti in predsodkov.
O liberalcih je dejal, da to razdvojeni. Eni se ogrevajo za Roosevelta, drugi za Willkieja. Delavci so po njegovem mnenju v veliki večini za Roosevel-tn. farmarji pa so razdeljeni nekako pol in pol.
Thcmas je zedaj na agitacij-ski turi za socialistično stranko.
Dobra in važna služba
MNOGI POLITIKI TU IN V ANGLIJI TRDIJO, DA SE ZED. DR2AVE KMALU ZAPLETEJO V VOJNO. — OBOROŽEVANJE V POLNEM ZAMAHU PO VSI DEŽELI
DOGODKOM DOMA IX PO SVETI
V VVa&hingtonu, D. C., so poskušale razne skupine z demonstracijami proti obvezni vojaški službi. Eno je organiziral detroitski duhovnik O. A. Knox. Privede! je na stopnišče kapitola kakih 1,500 ljudi, da bi molili proti "draftu". Reve-renda so aretirali. Množica je začela razgrajati. Ženske so se vlegle na tla, brcale in kričale. Nad 150 policajev je pridno vihtelo krepeljce in kmalu je bil spet "red in mir". 20 demonstrantov so zaprli. Bilo bi čudno, če bi proti tako važni
Oblačilna industrija v mestu New Vork je cenjena na $260,-000,000. Uposluje več ljudi kot kjerkoli drugje v Zed. drža-; vah. Organizirani so večinoma j v Amalgamated Clothing VVorkers in v International Ladies' Garment Workers uniji. Vsled mnogih sporov so se unije in delodajalci sporazumeli rešen vati nesoglasja s pomočjo posredovalca. ki ga imenuje žu-
>- n. u " i	P»n. To mesto je LaGuardia bilo življenje 2o ljudi, med nji- ., .
* » .	poveril bivšemu newyorškemu mi zvezni senator Lundeen iz
komercialne zadeve dožene, kaj je bilo vzrok aeroplanski nesreči dne 31. avgusta blizu Washingtona, v kateri je izgu-
Minnesote. V namen te preiskave bi imel omenjeni odsek glasom predloga pravico porabiti vsoto $20,000. Prav je, da se preiskuje. Ni pa prav, da so senatorji za preiskavanje nesreč le, ako so v njih ubiti pro-minentni ljudje.
Stavkati v tovarnah, ki izde-
županu, znanemu veseljaku Jamesu VValkerju. Njegova plača je $20,000 na leto, kar je tudi za Walkerja le>pa vsota. Pravijo, da s<* unije zadovoljne t njim.
spremembi v ameriškem nači-	vo.jna naročila, je "nepa-
nu življenja ne bilo nobenega odpora.
Razvažalci mleka V Chicagu so v stavki pred par meseci pri-
triotično". To skušnjo ima unija električarjev (AFL) pri Triangle Conduct and Cable kompaniji v Ne\v Vorku. Zastavka-ji so preti nekaj tedni. Družba mesto njih najela 250
Thomas in Krueger v južnem lllinoisu
Socialistična kandidata Norman Thomas in Maynard C. Krueger bosta govorila na kampanjskem shodu 14. oktobra v Carbondalu in Herrinu.
volili dati svoje zahteve v raz-j je na
sodbo posebnemu odboru. kate-| »Ied bloortaf Američanov, ker I Vložitev so r netirii remu je načeljeval duhovnih D. jma vojna naročila in jih mora .... .
INmeiiieevanje Alzacijc
Pod kajzerjem se je ponem-čevanje vršilo z agresivnimi metodami. Toda v primeri s sedanjimi so bile dostojne in človeške.
Nemška komanda v Alzaciji jo izdala enake naredbe iza po-m mfevanje prebivalstva, kakršnih se poslužifje Italija na Primorskem za poitalijančevanje Slovencev*
Vsi v Alzaciji, ki imajo krstna imena in priimke v franco-: • i n i. si jih morajo germanizi-rati. Ako se kako ime ne more ■>r*»vesti v nemftčino, se morajo d<.lični javiti oblasti, da jim da novo ime.
Okupac ijska oblast je odredila, da je odslej v Alzaciji nemščina uradni jezik. Zapiski Jn rekordi francoske oblasti, ki i* I>o okupaciji odpravljena, se preurede v nemAki jezik. Društva, trgovske tvrdke, proda-jalne itd. morajo svoja francoska mena in označbe spremeniti v nemške. Tudi besedilo na njtgrobnih kamnih mora biti odsoj edino v nemščini.
Otroci so primorani pristopiti v Hitlerjev« mladinske organi-/;t<iu\ kakor so na primer slo-v°nski , otroci na Primorskem irimorani v Mussolinijeve. V njih so jim vceplja mržnjo do J'zika ovojih staršev in fanatiku zvestobo "firerju".
J. Dunne. Odločil jim je znižanje delavnika z 68 na 54 ur na teden, in plačo $43.74 na teden, kar je $4.26 manj kot prej, a na uro jim pride vsled skrajšanja delavnika več nego so prejemali sedaj. V resnici prejema omenjeno vsoto le malo razvažalcev. Večinoma so plačani nižje.
Prostozidarske lože so v Evropi stvar prošlosti. Nedavno so bile na ukaz nemške okupacijske oblasti razpuščene tudi na Nizozemskem.
Senator McCarran je predlagal, da naj senatni odbor za
pravočasno izgotoviti. Tako je izjavil ravnatelj McAuliffe in ob enem pojasnil, da toži kompanija unijo električarjev za pol milijona dolarjev odškodnine. Dne 5. sept. so se člani unije pripravili pred vhodom v tovarno za spopad s stavkoka-zi. Slednje je ščitilo 125 policajev, piketiranja pa se je udeležilo 250 stavkarjev. V boju je bilo pet težko ranjenih. Družba pravi, da to sploh niso nikoli bili njeni delavci. Vrh tega jih dolži nelojalnosti. Običaj je, da so delavci vselej obdolženi ne-
(Nadaljevanje na 8. strani).
lllinoisu
Socialistična stranka v lllinoisu bo vložila nominacijske peticije za svoje kandidate 16. sept. v Springfieldu. Ob tej priliki bo govoril Maynard C. Krueger tudi po radiu.
Aeroplani v vojni s civilnim prebivalstvom
Meseca avgusta so nemški letalci v svojih napadih na civilno prebivalstvo Anglije ubili 1,075 ljudi. Prava ofenziva proti njemu pa se je pričela v septembru. „
2e v času prejšnje svetovne : vojne so mnogi verjeli, da ljud-| stvo te dežele obvezne vojaške j službe ne bo nikoli odobrilo. ; Toda dežela je bila v vojni, j prostovoljcev se ni dovolj pri-] glasilo in kongres je v tej stiski uvedel prisilno službovanje v armadi. Ko je bila vojna končana, je bila obvezna vojaščina odpravljena in velika armada razpuščena.
"Prvič v mirnem času"
Sedaj jo je kongres znova o-dobrll. To je prvič v zgodovini te deželo, da smo dobili tak zakon ne da bi bila res zapletena v vojno. Toda zvezna administracija dokazuje, da ne-j varnost vojne postoji tudi za ;>as in zato je potrebno pripraviti se proti nji dokler je Čas.
Mnogi kongresnik i, senatorji in drugi odgovarjajo, da ni za obvezno vojaško službo sedaj nobene potrebe, razen ako se mislimo namenoma zaplesti v vojno in se je treba vsled tega pripraviti.
Vseeno, protivni argumenti niso nič izdali. Senat je predlogo sprejel z 58 prot 31. glasovi, zbornica poslancev pa z 263 proti 149. glasovi.
Različne določbe
Senatni načrt določa, da so podvrženi registriranju za službo v armadi vsi moški od 21. do 31. leja, dočim je predloga poslancev zvišala obveznost za registriranje do 45. leta. Dalje slednja določa, da se s kon-skripcijo počaka dva meseca, in če se v tem času ne dobi dovolj prostovoljcev, gre tedaj v veljavo.
Ostra je tudi določba, ki da je »predsedniku pravico zaseči vsako pod vzet je, o katerem se uveri, da ne sodeluje tako kot potrebno v produkciji za o-brambo dežele, njih lastnika pa se sme za ta prestopek kaznovati z denarno globo do vsote $50,000 ter do treh let zapora. Ako v pogajanjih s senatom obvelja sklep nižje zbornice, se bo moralo registrirati okrog 24 milijonov moških, ako pa bo odobren senatni načrt, tedaj bo
število nekaj milijonov nižje.
V nižji zbornici je bilo k prvotnemu načrtu predlaganih kakih 30 dodatkov, ki so bili skoro vsi zavrženi, razen enega, ki daje predsedniku pravico draftati tudi industrijo, pod pogojem seveda, da se je poalu-ži le v slučajih, v katerih se izkaže, da industrialci bodisi nagajajo, odklonijo vladna naročila, ali namenoma ovirajo produkcijo. Proti tej določbi je kapi ta listič ni tisk dvignil velik krik, toda kongresniki in senatorji se je niso upali zavreči. Kajti če še sme prisiliti človeka tvegati življenje za svojo državo, se sme tudi industrialca pri-morati delati zanjo.
Dodatek za registriranje moških do 55. leta je propadel. Kongresnik Hamilton Fish iz New Yorka je argumentiral, da je celo starost do 31. leta, ki jo je sprejel senat, previsoka. V zadnji vojni je bil četovodja v ameriški armadi, kjer so ga skušnje naučile, da vojaki nad 25 let stari niso kaj prida. On bi jih v svoji kompaniji sploh ne maral starejših kot do 24. leta. Njegov argument ni obveljal. Kajti če potrebuje armada mehanike, in to je kar najnujnejše rabi, jih bo dobila med starejšimi letniki, ne pa med najmlajšimi fanti.
Kolikšna bo armada?
Po sedanjih računih ameriške vojaške komande bo pozvanih v armado v prvem draf-tu le kakih 400,000 mož, ali pa še manj, če bo mnogo prostovoljcev. A zelo možno je, da bodo kvote naglo zviševane, posebno če se bo spor med Zed. državami in Japonsko ostril in ako bo Hitler porazil Anglijo. V slednjem slučaju postane on mogočen konkurent Zed. državam v Južni Ameriki, kjer ima že sedaj veliko pristašev, ki so pripravljeni rajše trgovati z njim kot pa ifz imperialisti s severa". Tako se lahko primeri, da bo šla armada Zed. držav v katero izmed latinskih republik, v namenu, da jo "otme iz nemške dominacije". Kajti sa-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
PO EVROPSKIH DEŽELAH SE ŠIRI GLAD
Velik del evropskega ljudstva bo prihodnjo zimo zajela lakota. Pomanjkanje je že zdaj marsikje tolikšno, da dobe ljudje potrebščin komaj za prvo silo.
V	jugoslovanskih mestih to se dogodile velike demonstracije proti draginji in pomanjkanju. Njeno ljudstvo strada, ker mora živila pošiljati Nemčiji in Italiji.
Letošnji pridelek v Jugoslaviji je vsled vremenskih nepri-lik znatno nižji nego prejšnja leta. Glad je torej med bednimi prebivalci, ki so v večini, neizogiben.
V	Belgiji zmanjkuje vsega. Maslo, meso in druge »lične dobrine ao dostopne le o-nim, ki imajo dovolj denarja.
In še ti smejo kupiti le določene količine.
Francoska vlada ima pred tabo težaven problem, kako preživljati prebivalstvo. Nag roma d ene zaloge živil, gasolina in blaga »o vzeli Nemci. Promet je vsled nemške okupacije oviran. Pred prodajalnami v Franciji, v Belgiji, na Nizozemskem itd. stoje procesije gospodinj, ki čakajo, da pridejo na vrsto in kupijo kolikor jim je dovoljeno na krušnih kartah. Toda mnoge se morajo vrniti prazne, kajti predno pridejo na vrsto, je štacunar zalogo dotič-nega dne že vso razprodal.
Francija in Belgija apelirati, da naj Angljia odneha z blokado in dovoli dovoz živil. Njunemu klicu se je pridružil bivši ameriški predsednik Herbert
Hoover. A Churchill odgovarja, da bo Anglija odprla morska pota šele ko bo hitlerizem poražen, prej ne. Kajti d ov a zanje živil v evropske dežele sedaj bi bila njemu pomoč. Naj rajše vrne Franciji, Belgiji, Nizozemski, Danski itd. kar jim je zaplenil, pa ne bo stradanja v njih. Te dežele si je podvrgel, torej je njegova dolžnost skrbeti, da ljudstvo v njih ne bo umiralo lakote.
Silovito pomanjkanje je tudi na Poljskem. Nemci so se polastili poljskih zalog in zemlje, poljski narod pa prepustili gladu.
Na Češkem, kjer je imelo ljudstvo do nemške okupacije živil v izobilju, je pomanjkanje čezdalje večje. Brezmesni dnevi so postali običaj v vsi Evro-
pi, najbolj pa v pod jarmi jenih deželah, v Italiji in v Franciji. Ae celo Švedska je začela uvajati živilsko kontrolo s pomočjo krušnih kart. Vlada pravi, da le za "poskušnjo", da se bo znala pravilno ravnati, kadar bo v stiski.
Izgleda, da edini narod, ki ne bo stradal, je nemški. Kajti kašče si je napolnil s tujim blagom in pomaga mu Rusija. Nemci so "vzvišeno", "izvoljeno" ljudstvo, zato imajo pravico vzeti manjverdnim narodom vse kar morejo. Ampak v »lučaju, da bo Hitler premagan, ali bo maščevanja nad njimi 1 To, kar Mi jim je dogodilo po prejšnji svetovni vojni je malenkost v primeri z naklepi, ki jih goje proti njim sedaj skoro vsi evropski narodi.
V SEZONI POVEČANIH AKTIVNOSTI
Poletni meseci, v katerih razne aktivnosti pojenjajo, so minuli. Mnogi agitatorji so bili vztrajno na delu za Proletarca tudi v poletju, pomagali na prireditvah, nabirali podpise na socialistične peticije in sodelovali v raznih drugih akcijah.
V jesenski in zimski sezoni pa to delo običajno vršimo še z večjim zamahom.
Zelo potrebno je, da pospešimo agitacijo za Proletarca. Kjer le mogoče, dobimo mu novih naročnikov. Tiste, ki jim naročnina poteče, je treba čimprej obiskati, da jo obnove.
Klubi, ki letos še niso imeli v korist Proletarca nobene priredbe, naj jo aranžirajo v tej sezoni. Kajti Proletarec bi brez prispevkov v tiskovni sklad nc mo^el izhajati.
Naše aktivnosti lahko povečamo tudi na prosvetnem polju z dramskimi predstavami, koncerti, sitodi in predavanji. Kjer pride socialistična rubrika na alasovnico, bo treba stranki pomagati z agitacijo.
Dela je torej v izobilju, čimveč bo takih, ki so Drioravljeni pomagati v teh nalogah, toliko bolj se bo to poznalo na polju našega napredka.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
ANGLEŠKI POSLANCI NA OROŽNIH VAJAH
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih državah ta celo leto $8.00; za pol let« $1.75;
za četrt leta |1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpoaneje do pondeljka __. ftopoldne za priobčitev v. Številki tekoča ga tedna. _
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor...m................................................................... Frank Zaiti
Business Manager............................................Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Business Manager ........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Tear $3.50; Six Months $2.00.
PISMO IZ CLEVELANDA
Piše IVAN JONTEZ
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
T.l.pkon.: ROCKWELL 2884.
JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEONOTA OB SVOJI XVI. DEDNI KONVENCIJI
Unije imajo se enega prijatelja in varuha
Republikanski 'predsedniški kandidat Wendell VVillkie je na Delavski praznik naslovil ameriškim unijam mikavno poslanico, v kateri jim obljublja, da v slučaju njegove izvolitve ne pridejo pod vladno kontrolo. V svojem sporočilu se oslanja ob pokojnega iprvega predsednika AFL Samuela Gompersa, ki je bil proti vladnemu utikanju v organizacije bodisi delavcev kot delodajalcev. Izjavlja, da se z načelom velikega delavskega pionirja povsem strinja posebno kar se unij tiče.
Naravno, da \Villkie obljublja delavstvu poleg tega še marsikaj, kakor je to star običaj v vsaki volilni kampanji. Njemu je uelavsko gibanje, bodisi unijsko kot politično, znano veliko bolj kot kateremukoli republikanskemu predsedniškemu kandidatu doslej. V miadih letih se je smatral za velikega progresivca in tudi pozneje je rad kramljal s tem ali onim vodilnim članom iz linijskih in delavskih političnih vrst. Zato je njemu lagije "pihati delavcem na dufto", kakor pa je bilo to pred Štirimi leti republikanskemu kandidatu Landonu, ki je človek ozkega obzorja fn v politiki le marijoneta.
Kdor hoče zmagati za predsednika Zed. držav, more doseči to službo le s pomočjo delavskih in farmarskih glasov. VVillkie to ve prav tako dobro kakor Roosevelt. Zato je s svojo poslanico na Labor Day hotel reči: Ce izvolite Roosevelta, se unije izpostavijo nevarnosti podržavljenja. Ce pa mene, tedaj jim zagotavljam, da ostanejo svobodne.
To je (politika slepomišenja, ki jo uganjati obe stranki od počet ka. Unije so za enkrat v sedanji kampanji večinoma za Roosevelta. Njihov argument je, da je on pokazal naklonjenost delavstvu tudi po izvolitvi, ne samo z obljubami v kampanjah. Priboril mu je vsaj nekaj, pa se jim že to dobro zdi. "Willkieje-vo delovanje doslej nam ne obeta nič dobrega," pravijo tisti, ki so v imenu unij za Roosevelta. A Willkieju se je vzlic temu posrečilo pridobiti precejšnje število "delavskih voditeljev", ki agi-tirajo zanj. Tako jih je imel tudi Landon, prej Hoover in drugi pred njima.
Edino pametno bi bilo, ako bi unije posegle v politiko zase, namesto da caipljajo za demokratskimi in republikanskimi politiki ter se zadovoljujejo z drobtinami. Samostojno bi v politiki, če bi se oprijele socialističnega programa, res kaj pomenile. Bile bi v stanju doseči veliko več kot drobtine, ki jih dobivajo z miz demokratskih in republikanskih politikov.
99
Norman Thomas čaka "debatorjev
"Pozval si Roosevelta na debato, dasi se v večini stvareh, posebno v vnanji .politiki vidva vjemata," je rekel Norman Thomas republikanskemu kandidatu VVillkieju, "torej čemu ne bi ti in on debatirala skupno z mano, da bomo res govorili o problemih, ki so najnujnejši?"
Roosevelt je Willkieju in drugim odvrnil, da za debate stare sorte nima časa in tudi za kampanjo ne, kajti resna svetovna situacija je stvar, ki je kot predsednik te dežele ne sme Izpustiti izipred oči.
Thomas je nato urgiral Willkieja, češ, no, pa debatirajva midva! VVillkie je molčal, dasi sta si s Thofnasom osebna znanca. A končno je na pritisk reporterjev na Thomasovo povabilo le odgovoril in se približno takole izmuznil: "O, tako, Thomas me vabi na debato? Nu, če je to res, sem povabilo (prezrl. Ampak če debato hoče, naj dobi še Roosevelta, pa se bomo vsi trije udarili."
Debate torej ne bo. Ne take, kakršno je predlagal Norman Thomas, kajti v nji bi pridobil le on, Wil!kie in Roosevelt pa mu ne bosta storila te usluge.
Ali smo že v vojni ?
Namreč Zed. države. Pa še kako! U da z orožjem ne. Toda kongres ga je naročil (orožja) za milijarde. Iz pasivnega vojnega stanja v aktivno je treba storili le en (primeren korak.
Zed. države so neposredno v vojni z Japonsko in z Nemčijo Lahko bi se k tema dvema pridjalo tudi Italijo, toda vlada v VVashingtonu jo tako malo ceni, da ji ne da te "časti".
Vojna je torej na našemu pragu brez Hitlerjeve ali japonske invazije. In če se bo razvijala v ekstremnosti, bodo ofenzivna sila Zed. države, ne pa Hitlerjev tretji rajh ali mikadovo ce-
Mi kajpada smo .proti vojni. A če so zanjo vzroki, je naše
nasprotovanje ne more preprečiti. Torej je treba udariti p6 vzrokih. U kdaj se bodo vsaj polteni pacifisti in drugi iproti-vo3ni elementi v tej deželi predramili toliko, da zgolj samo nasprotovanje vojni svetovnemu miru .nič ne koristi? Cemu ne bi bili vsi taki tudi v borbi za mednarodni socialistični program, k' edini more rešiti problem miru in vojne?
V pondeljek 9. septembra se je pričela v Slovenskem narodnem domu v VVaukeganu, 111., v izbornem razpoloženju šestnajsta redna konvencija Jugoslovanske katoliške jednote.
JSKJ je tretja največja slovenska podporna organizacija. Poleg Jugoslovanske podporne zveze Sloga v VViaconsinu je ona edina, ki se označuje za jugoslovansko. Vse druge so ali slovenske, hrvatske, srbske ali slovanske.
Njen tajnik Anton Zbašnik je delegaciji poročal o sijajnem napredku v članstvu in finančno. Izvajal je, da je to izmed vseh jugoslovanskih bratskih organizacij razmeroma najbolj uspevajoča, kar so delegati vzeli vzradoačeno na znanje. Govoril je seveda s stališča konkurenta, zato je treba take govore razumeti s tega vidika. Kajti v enem ali drugem oziru se lahko vsaka organizacija ponaša s prvenstvom.
Res pa je, da je JSKJ gospodarsko solidna in na znotraj trdna. Vzlic oviram, kakršne se stavljajo na pot vsem organizacijam tujerodcev, zadovoljivo uspeva.
Konvencije se je udeležilo okrog 160 delegatov in glavnih odbornikov. Slednjih je 20, ki so: gl. predsednik Paul Bartel, VVaukegan? podpredsednik Joseph Mantel, Ely, Minn.; drugi podpredsed-nik Paul J. Oblock, Turtle Creek, Pa.; tretji podpredsednik Fr. Okoren, Den-ver, Colo.; četrti podpredsednik John P. Lunka, Cleveland, O.; glavni tajnik Anton Zbaš-nik; pomožni tajnik Frank Tomsich ml.; blagajnik Louis Champa (ti trije delajo v glavnem uradu na Elyju, Minn.); vrhovni zdravnik dr. F. J. Arch, Pittsburgh, Pa.; urednik glasila Anton J. Terbovec, Cleveland, O. Člani nadzornega odbora: John Kumše, Lorain, O.; Janko N. Rogelj, Cleveland, O.; Frank E. Vraničar, Joliet, 111.; Math Anzelc, Aurora, Minn.; Andre\v Milavec, Mea-dow Lands, Pa. — Porotniki: Anton Okolish, Barberton, O.; John Schutte, Denver, Colo.; Frank Mikec, Strabane, Pa.; Rase Svetich, Ely, Minn.; Valentin Orehek, Brookljm, N. Y.
Najmočnejša osebnost izmed članov glavnega odbora je tajnik Anton Zbašnik. Četudi ima mnogo neprijateljev, si ne morejo kaj, da bi mu ne priznali vodstva. Urednik A. J. Terbovec je "vzet na znanje" za veščega v svojem poslu in člani ga imajo radi. Za službo ni prav nič v nevarnosti. Janko N. Rogelj je neke vrste "dark horse". In to ne samo na tej nego že na "prejšnjima dvema konvencijama. Kaj se zgodi z Bartlom, je bržkone mnogo odvisno kam nameravajo namestiti Roglja.
Važna zadeva pred to konvencijo je predlog Slovenske svobodomiselne podporne zveze tza združenje z JSKJ. Delegati mu vsaj prvi dan niso posvečali nič kaj pozornosti. Odvisno je, kaj misli vodstvo. Kakor bo ono 'priporočilo, tako tudi bo. Kajti JSKJ, dasi si želi pojaČanja, ni prav nič ogreta za združitvene akcije.
Nekateri fzmed odbornikov in delegatov so za združitev bolj iz razloga, da se jim bo na ta način posrečilo i z vo je vati
spremenitev imena. JSKJ je po imenu namreč katoliška, ne pa v pravilih. Pravila se z imenom torej ne vjemajo. A tradicija je toliko močna, da »o doslej vsi predlogi zA zbrisanje besede 'katoliška'* propadli. Predlog SSPZ za združenje pa določa razpustitev organizacij, ki se izrečejo za združenje, in namesto njih ustanovitev nove z drugim imenom.
Najbrže — kot je soditi po razpoloženju delegatov in odbornikov, ostane JSKJ kar se združitvene akcije tiče, "po starem". To je, da se zanjo ne navdušuje vzlic pritisku nekaterih članov SSPZ, ki bi radi z njo častno združenje. A pri JSKJ so bolj za pridruženje. Je pa verjetno, da če se bodo pogajanja resno vršila, pristane JSKJ v spremenitev imena. Druge spremembe v slučaju združenja med JSKJ in SSPZ rte bo. Kar se tiče služb, jih je } sedanji odbor JSKJ pripravljen porazdeliti "pravično za cbe strani". O tem se seveda uradno ni še nič sklepalo, nego le v osebnih pomenkih.
Zanimivo je, da je bilo Upravičenih priti na to konvencijo JSKJ 97 častnih delegatov. Plačana jim je voznina in nekaj dnevnic. To čast imajo tisti člani in članice, ki so dobili v predkonvenčni kampanji največ novih članov. Mnogi so to priznanje zaslužili, nekaterim pa eo pomagali k častnemu de-legatstvu prijatelji in prijateljice s svojo agitacijo.
JSKJ je glasom svojih pravil versko in .politično strogo nepristranska. Vsled tega je njen porotni odbor pred par leti sklenil, da njena društva ne smejo spadati v Prosvetno matico.
Na tej konvenciji je delegat marsikdo, ki je član enega ali drugega društva, pripadajočega Prosvetni matici. Nekateri delegati so tudi člani JSZ, še več pa je somišljenikov. Vsi so prav tako zvesti in aktivni v JSKJ, kot kdorkoli drugi. Da-li bodo imeli v odločanju načelnosti kaj vpliva, ni verjetno. Kajti skoro gotovo je, da ostane JSKJ v tem o^iru kot dose-daj in da tudi v njenem vodstvu ne bo nobene pomembne spremembe.
Kar se tiče Prosvetne matice,
AGITATORJI
1SA DELU
Vso naročnina, ki jih poiljejo aa-•topniki la dragi agitatorji Preletar-ea, ao itato na bati polletnih naročnin. Na«reč agitator, ki poilja mmm colololno, ja aabeleien ? tam i«aa«. mu a drema polletnima.
, IX. IZKAZ Anton Zornik, Harminio, Pa. 2gfe Frank Cvotan, Tir« Hill, Pa. 12 Cfbaa. Pogorelec, Ckicago, III. 12 Angola Zaita, Chicago, III.	II
Anion Jankovich, Cleveland, O. 10 Jokn Teran. Ely, Minn.	6
Martin Judnich, Wa«kegan, III. & Jennie Dagarin, Cleveland, O. * John Snkle, Croated Butte, Colo. 4 Anton BUtkh, Fontana. Calif, 24 Joaeph Snoy, Bridgeport, O.	2
Mary Stroj, Indianapola, Ind. S John H. KriUnik, Red Lodge,
Mont.	2
Virgina Solak, Star Citf, W. Va. 2 Ed. Tomftič, Walaenbnrg, Colo. 2 ' Skupaj v tem itkasu (4 tedne, od 10. avg. do 7. «ept.) 10S naročnin. Prejlnji taka* (4 tedne) 109** naročnine.
ji je glavni porotni in glavni odbor JSKJ storil krivico, ni pa uj anja, da bo na tej konvenciji,j kot ie omenjeno, popravljena, j
Slovenska in druga javnost v VVaukeganu se za to zborovanje zelo zanima. In čemu tudi ne, saj se takih konvencij tu le malo vrši.
SSPZ je delegirala za svojega zastopnika v vprašanju združenja Mirko G. Kuhlja. Izvršni odsek SNPJ je pooblastil za svojega reprezentanta na banketu F. A. Vidra. Zastopana je s pozdravnim zastopnikom tudi KSKJ in več drugih organizacij.
Uradni sprejem delegacije se je vršil minulo nedeljo zvečer v Slovenskem narodnem domu. Delegati in drugi gostje se v tej mirni naselbini prijetno počutilo, kajti tu so "kakor doma". Oziroma mnogi še bolj v miru, ker tu ni industrijalnega in prometnega šuma.
Več o konvenciji in poročilih odbemikov bo v prihodnji Številki.
Iz glavnega mesta ...
VVashington, D. C. — Novic od tu ne bom sporočala, ker jih lahko sami čitate v listih. Vsled važnih predlog v kongresu, posebno vsled burnih razprav v obema zbornicama zveznega kongresa o prisilni vojaški službi je bilo skozi poletje v VVashingtonu mnogo življenja. Zed. države so pač važna dežela, pa se diplomati vseh držav zelo zanimajo, kaj počne ameriška vlada in kakšni so nameni predsednika Roosevelta v njegovi notranji in vnanji politiki.
Vročine smo imeli tu precej, pa tudi deževja.
Slovencev v zveznem glavnem mestu ni, razen kar jih dela v uradih. Morda je tudi kaj drugih, a se ne izdajo, da so Slovenci. Morda se sramujejo svojega porekla.
Hrvatov in Srbov je tu več. Organizirani so v Jugoslovanskem klubu. Govore tudi med seboj le angleško. So vsi tukaj rojeni in pravijo, da razumejo hrvatsko in srbsko, a govoriti ne znajo gladko tega jezika.
Cehov je v VVashingtonu več kot Jugoslovanov. Družabno se gibljejo največ okrog češkega poslanika Hurbana, ki ga ameriška vlada Ae vedno priznava za zastopnika bivše čehoslovaške republike.
Toliko mimogrede, ko vam pošiljam naročnino. Pozdrav vsem v uradu in drugim v Chicagu, ki jih poznam.
Mary Suglieh.
Vse delavske organisacije proti konskripciji
Vse unije, bodisi CIO, AFL in želeZničarske bratovščine so izjavile svoje nasprotovanje obvezni vojaški službi. Enako mnoge farmarske in vse delavske in liberalne politične skupine ter stranke.
Vzlic temu se velika veČina senata ha to ni ozirala in enslto ne večina poslanske zbornice. Cemu tudi! Saj delavci fn farmarji rajše glasujejo za druge kot za svoje kandidate.
Odkar so Hitlerjeve armade s svojimi bliskovitimi udari in s pomočjo izdajalcev v napadenih deželah osvojile Skandinavske dežele, Holandsko, Bal-| gijo in Francijo, je postala tu« i di Amerika nervozna ter se za-j čela ozirati za "trojanskimi ko-1 |nji"oziroma "petimi kolonami"! | v svoji sredi, na katere so jo si- j I cer prijatelji demokracije že poprej opozarjali, le da se večina ni zmenila za ta opoioHlk,' w , , .. . . .. . .. . . .	■ .. j M .. i.. , . • .t	češ, zakoreninjena demokraci-
V »led pričakovanja nemške invazije in valed nevar-	vati namaka armada. Na gornji aliki je nekaj članov an	" .
norti paraiutn.kov je Anglija uatan*vila poaebno armado	(leikega parlamenta, ki ae veibajo v londonskem parku j k(>t Jt naša 81 lahko dovoli
domobrancev, katerih naloga jo prijeti aa orožje čim bi	sa domobranatvo. V ta namen je oboroiila ie več Sto ti. < nekaj takih tVOrOV, breZ da bi
•e pričeli apuačati na tla nemaki p*raiutniki, «11 iakrca-	toč moi, ne da bi bili stalno v armadi.	! iSe ji bilo treba bati, da bi jO
j uničili. Dogodki v Evropi so to naziranje nenadoma brezobzirno ovrgli in Amerika je postala tako čuječa, da na primer načelnik zvezne tajne službe (Fs-deral Bureau of Investigation) Edgar Hoover čuti potrebo, o-pozarjati nas, naj ne lovimo "petokoloncev" na svojo roko, temveč prepustimo te delo oblastim.
Ta lov na "pete kolone" je zdaj v polnem razmahu in udeležujejo se ga poleg oblasti tudi razne organizacije, časopisi in posamezniki. "Divjačina" so komunisti in fašisti raznih barv, o katerih ni nobena tajnost, da prejemajo navodila za svoje delovanji od evropskih diktatorskih režimov.
Toda tudi zasledovani rovar-ji ne drže križem rok. Cim se jih je začelo razkrinkavati, že so dvignili krik, da je — demokracija v nevarnosti! Tem elementom je sicer demokracija trn v peti in vse njihovo delovanje meri na njeno uničenje, ampak kadar jim gre za kožo, se pridno sklicujejo na demokratične svobodščine. Te seveda tolmačijo tako, kakor njim najbolj prija — da ima pod demokracijo vsakdo pravico, storiti vse v avoji moči, da jo zahrbtno uniči. Ce jim stopiš na prste, to ni demokratično ...
Stvar bi bila smešna, če ne bi rodila tako resne posledice. Kajti fašisti kot koTnunisti skušajo obrniti situacijo sebi v prid s tem, da detnoralizirajo ljudstvo z ubijanjem vere v demokracijo in zanesljivost demokratičnih svobodščin. "Poglejte!" jim prišepetavajo na uho; "danes smo mi na vrsti, jutri se boste pa vi znašli fpod diktator-peto ... Boj proti nam je samo pretveza za pogaženje civilnih svobodščin ... Demokracijo nesejo k pogrebu ..."
Torej če demokracija skuša stopiti na »prste svojim smrtnim sovražnikom ter preprečiti njihove nakane, jih napraviti neškodljive, je to zelo nedemokratično; nasprotno je pa zefo demokratično to, kar delajo v Ameriki sluge evropskih diktatorjev, ki se trudijo n* vse krip-Ije, da ameriški demokraciji zavijejo vrat.
Z drugimi besedami in naravnost povedano, ti ljudje odrekajo demokraciji pravico do obrambe pred svojimi notranjimi sovražniki.
Kaj stori kmet, kadar mrčes napade njegovo setev in mu jo preti uničiti? Razume se, da skuša uničiti škodljivo zalego, dokler mu ne prizadene nepopravljive škode. Pravice do tega mu nihče, ki se ni spri s pametjo, ne krati.
In demokracija je danes v položaju kmeta, čigar polja in sadovnjake napadajo legije pogubnih žuželk in zajedalcev ter mu jih prete uničiti. Ali naj ji torej odrečemo Isto pravico, ki jo kmetu priznamo? Ali bomo branili pravico mrčesa do uničevanja? Saj nismo znoreli?
Komunisti so znani kot noto-rični prikrivale! svoje prava barve. Pravi komunist je pred javnostjo vse, samo komunist ne. Celo hudujoje se, če jim poveste, da so komunisti. Zato jim seveda ni všeč. če se zgodi, da kdo s prstom pokaže nanje in jih označi za to, kar so. Njihova druga značilna lastnost je pa, da se zelo radi bahajo, kako močni so, koliko privržencev imajo.	T
Sodeč po številu nabranih podpisov na Browderjevih peticijah z a prostor na glasovnici v Ohiju, bi morala biti njihova moč res znatna zlasti v okraju Cuyahoga (Cleveland in okoli-
Cemu je toliko ljudi, ki na-sprotujejo najrajfe is gole tlo-be, kakor pa z namenom korist iti dobri stvari?
ca), kajti tu so nabrali štiri, najst tisoč podpisov. Toda cle-velanski dnevnik "Press" j< p0. dvemil, da bi bilo v tem okraiu toliko ljudi, ki t>! podpisali ko. munistične peticije, če bi vede. li, za kaj gre, zlasti, ker m dobili komunistični kandidati istem okraju leta 1986 samo okrog 3600 glasov. Da se pr -priča, ali ne gre za potvarjai. ,< podpisov ali solicitiranje istih pod napačnimi pretvezami, jc začel objavljati imena iu našlo-ve podpisnikov, izjavljajoč, d , daje prostor na razpolago v*em onim, ki so prepričani, da teh peticij niso podpisali ali so jih podpisali, ne da bi se jim povedalo, za kaj gre. "Press" zaji< varja ta svoj korak z izjavo, da dvomi, da bi bili vsi ti podpisi nabrani na nesporno pošten način in da smatra za svojo do!/.-noft, da s? stvar razčisti.
Komunisti^ so seveda takoj protestirali, rekoč, da to prt 1-stavlja gaženje po civilnih svo-bodščinah. šli so celo na sodni-jo in zahtevali, da ustavi objavljanje teh imen, češ da se s tem izpostavlja podpisnike preganjanju od strani delodajalcev, obenem pa onemogoča manjšinskim političnim strankam priti na glasovnico, ker se d -lavci iz strahu pred posledicami ne bodo u-pali podpisati na njihove peticije, toda sodni j a je to zahtevo zavrnila z utemeljitvijo, da so lake peticije javna last.
"Press" je odgovoril na te komunistične očitke, da je bil njegov edini namen, skušati dognati, koliko komunističnih podpisov je pristnih in kolik) jih je bilo ponarejenih oziroma solicitiranih pod napačnimi pretvezami. Na očitek, da je bil to poskus onemogočenja delovanja manjšinskih strank, je dobesedno odgovoril:
"Tbe Preaa believe« that thr Communist Party ia not ju»t another mmcritjr group. It ia a band envious of the alien tjrrannjr of Soviet Ru>»ia. It ia sired, financed and auided by a» crrel and rutbleaa a deapotiam a» tke uorld ever aaer.
"A« a matter of policj, ita membera conceal their identitjr undrr bo-gua *party namea', thejr lie about thrir objeetives and thcy diaaemble their revolutionarjr hopea.
"Thia aubvoraive effort ia in »harp contraat to tke behavior of a legjti-mate political minoritjr. Such. for ex-ample, ia the Socialist Party, whi:h while advocating major changes in our government and our economr, propoaea to accomplUh theae peace-fully within our eaiating atrueture.
Jedro teh stavkov je. da j? komunistična stranka nepoštena politična skupina, katere namen je, zahrbtno uničiti demokracijo in uvesti v Ameriki brezobzirno diktaturo po ruskem vzorcu in pod Stalinovim varuštvom. Ker pa ve, da bi ji ameriško ljudstvo soglasno obrnilo hrbet, če bi mu razkrila svoje prave namene, igra vlogo volka v ovčjem kožuhu in nastopa kot zagovornica iste demokracije, kateri streže po življenju. Na ta način je preslepila že marsikaterega dobn»mislečega demokratičnega Ame-rikanca, da ji je naklonil svoj > oporo. Zato jo je treba ra/.krin-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da delavci dopuščajo trebiti raketiretro if unij kapitalističnim lietom in kapitalističnim politikom, namesto ds bi to tami storili?
U VI KOVi: £\VVM
JlVAN VUK:
PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE...
Beležke iz popotnega dnevnika.
S v m m m ■
trn
V K" t'
is; <>.
x jc zavriskal ostro, za-
piskajoe jc sikala 'para v i dimniku in izvabljala lušeČ krik ... Sonce je i Ijajoče oblivalo zasta-ianiborc, široki dimnik, | us parnik z nami vred, i ukrcali, da nas pone-s .iU»vih Donave tja do Ra-a. takorekoč na mejo r/.av: Jugoslavije, Romu-i; »li arske.
a t vi j Zdravko in Matevž • .gledala v valove Dona-i rekla:
vijo, »la jc pot po Dona« i J i/rada do Radujevca , iirpsih, ali bolje, najza-» »>ih evropskih poti/* i ■ m večkrat o zanimi-: i ic poti in o težavnem lu -Kozi "Železna vrata", a r pravijo, skozi "Džer-teske", sem rekel, "in >mo, kako je.'* i: m!je rekel Zdravko. >r govc in pečine je tre-loti. Zanimivo bo gledati, se bo parnik sukal okrog i plaval m.mo njih.'* '< !ej, da ne doživiš zgodbe, li-ti na Lusitaniji," je n»ni! Matevž. . -pa Marja, ki je gledala i mestu, pa je rekla: hi.nlba je že pripravljena,
an odigra na oni svet." Zdravko je vzbočil prsi. Vi-l< :<> <e je, da je hotel povedati nrk-ti krepkega. Tedaj pa so se v 'iiu'11 zasvetili instrumenti tfi>llie. Stisnili so se k belim t »h/.a m godbenikov, ki so z ustni i poiskali usta instrumentov trepetala je pesem, krik - ja in razigranosti... , obrazi vseh so se, kakor da ie kdo.pozval, obrnili h god-i In se tuintam skrita črta vče-;\i -njega, se je zgladila. In bilo jr -cm, kot da so se srca v pr->ih razširila, kakor se razširijo [njiva človeka, ko začutijo •vež in ozonovski zrak ... /raven mene sedeča Belgraj-anka je uprla svoje modroze-Irnkaste oči v fanta, ki je pri-.-topil in, nudeč ji rdečo vrtnico, pozdravil:
ua
"Narcisi vrtnico!... Pozdrav-rije na Tea!"
Tea je vzela vrtnico. Videl sem, kako so za hip dolge, l«pe trepalnice zakrile njene oči, kako so se jagodne ustnice do-teknile cvetov vrtnice.
"Kje ste bili?"
Izrečeno je bilo tiho, z noto karanja, v kateri je bilo slišati kakor: "Čakala sem vas nestrpno*' in noto odpuščanja, da je pobožalo uho z nenavadno slastjo.
"Vrtnica me je zadržala. Nisem mogel pred vas brez vrtnice.**
Tea se je nasmehnila, r tiho stisnila vrtnico k licu in rekla nekoliko zateglo in tise:
"Viii.. ."
V glasu je bilo toliko tajnega, sladkega zvoka, da je celo v mojih prsih toplo zazvenelo.
"Eh", sem pomislil. "Pomladanski zvoki, kako ste sladki, kako ste nežni... Zakaj te zven k Ijajoče glasove poletje intonira v don opoldanskega zvona, a jesen že v razglašeno melodijo?..."
Široke lopate so zagrabile vodo. Zapenila se je, zašumela divje, odporno in sunila parnik, da se je nalahno zazibal. Ladji-na kolevsa so odmetavala vodo. V velikem loku se je obrnila sredi Save, nato pa je tiho in pokorno zaplavala proti Donavi. Z desne nas je gledala veličina novega zemunskega mostu, most kralja Aleksandra l.t ki je vstajal za nami in se mogočno vzpenjal preko Save, kakor bi hotel reči:
"Hej, nov čudež tehnike sem."
In Matevž je to izrazil glasno, ko je rekel:
"če tako pogledaš to cesto z belgrajskega brega preko Save na zemunski breg, pa se zazdi, da vse kljubuje vsemu. Monu-mentalna konstrukcija mestu je presenetljiva, če pomisli človek, da poprej tu ni bilo nič, nego samo dva bregova in pristanišče raznih čolnov, ladij in
VAŽNOST DONAVE
V tej številki »mo pričeli objavljati potopit pokojnega našega sot rudnik a Ivane Vuke pod neslo vom "Po valovih Donave široke". Ušel je leta 1934 v knjigi, nam pa ga je poslal i naročilom, da ga objavimo v Proletareu.
Donava je iivljenska reka rasnih dežel, tedaj najbolj Hitlerjeve Nemčije. A tudi Rusija se je letos s osvojitvijo Besarabije pomaknila k nji. Druge dežele poleg Nemčije in Rusije, ki imajo besedo in breg ob Donavi so Madžarska, Rumunija, Jugoslavija in Bolgarija. Te štiri dežele še najbolj, toda ker so šibke, imajo glede Donave manj besede, kakor Italija, ki je daleč od nje.
Vukov potopis, upamo, bo čitateljem ugajal. Je ne samo zanimiv, nego geografično in zgodovinsko poučen.
F,den izmed tisočerih čikaških
KA PLIN KURJENIH
M AU II DOMOV
V stalno naraščajočem številu se mali domovi v Chicagu kurijo s plinom. Bolj kot kdaj prej, čikaške družine uvidevajo brezprimerno udobnost in priročnost »Miške kurjave v območju skromnega družinskega i »računa. Na primer: Tu je hiša JOSEPH PET-l KI)A, 5358 So. Honore Street, lesena hiša s peterimi "liami s kurilnim sistemom na vročo vodo, greta s plinom. Plinska kurjava za 8 mesecev v 1939-1940 je t<-m domu stala povprečno le
sj Joo NA MESEC SKUPNO ZA SEZONA SAMO $88.
7 ' 't fnnirhjte WA Bank fiOOO za potrjeno prerrnitev >osl;or za fHtjHthiomn avtomatično plinsko kurjavo
v vaM htfi.
—A-
I
»OOMn COOaltT comttamt ho? watf* ., S*«MT MPMOMaTIOM oaft hi a TIHO
THE PEOPLES GAS LIGHT ANO COKE C O M P A N Y
h
parnikov, a sedaj mogočna cesta takorekoč skozi zrak, te prevzame spoštovanje do sile človeškega duha in volje."
Tein spremljevalec, ki je stal ne daleč od nas, je rekel:
"I>a, ta zemunski most je tudi prvi most v Jugoslaviji, viseči na železnih vrveh. Most je takorekoč evropskega pomena, zakaj on veže srednjo Evropo z vzhodno. 12 metrov nad površino Save je visok. Narejen je za pešce, za navadne vozove, za tramvajski in avtomobilski promet. Torej resnično zveza dveh evropskih delov."
Gledali smo most in Zdravko je rekel.
"Ta železna konstrukcija je kakor živ organizem, iz železa ustvarjen: prvi most pri nas, ki visi na železnih vrveh."
"Da", je rekel Tein spremljevalec. "Vsaka taka železna vrv, ki se ji tehnično pravi kabel, ima 62 cm v premeru. Spletena je iz 185 jeklenih žic. Kakor vidite, visi most na štirih železnih vrveh ali kablih, ki so potegnjeni čez 4 pilone. Na 37 takozvanih vešalkah, pritrjenih na kable, visi vsa železna konstrukcija. Kabli so tako močni, da lahko nosijo petkratno teži-no tega mostu, ki je težak 72,-000 ton."
"Ogromni kolosi železa, ogromna teža, in vse to so delali ljudje," je rekla goepa Marija. "Saj je prav za prav človek enak mravlji, kj vkljub neznat-nosti zmore ogromna dela?!"
"Človek je ustvaril stroje, posebna bitja, ki ipovečajo do neskončnosti njegovo stvaritelj-sko moč. V tem mostu so naku-pičene gigantske nile ljudskega dela in moči, da so znamenite faraonske piramide v Egiptu napram temu delu neznatne pojave.
"Pa tudi denarja je moralo stati vse to, ogromnega denarja," je pripomnila gospa Marija.
"Stoosemdeset milijonov dinarjev," je pritrdil Tein spremljevalec. "Ali kar je najbolj zanimivo pri tem moatu s tako grandiozno • konstrukcijo, je fraipantno dejstvo, da se vsa konstrukcija krči in razteza za celih 40 cm. 'In to vsled posledice temperature. Le poglejte: Leva stian konstrukcije. Če jo gledate iz Belgrada, ni narejena tako kakor desna. Na levi strani je namreč temperatura večja, sonce je močnejše, se zelo segreje in zato je nekoliko krajša. Dean a stran ni izpostavljena takšni temperaturi, se manj ogreva in ker se manj razteza in krči, je zato nekoliko daljša. Tako se oba dela konstrukcije morata raztezati in krčiti, kakršen je pač vtpliv temperature. Tisti del mostu, ki ima spojiti oba dela, je namreč narejen daljši in večji. Izdelal se ni v tovarni, nego šele na licu mesta, torej ne po natančni meri. Zakaj? Temperatura igra, kakor sem že rekel, veliko vlogo. Širjenje in krčenje konstrukcije na 40 centimetrov je gotovo velik prostor in zato se je ta zadnji del, spojni del, moral prilagoditi baš tej Atevilki krčenja in raztezava-nja. Najprej se je preizkušala temperatura in zato se je ta zadnji del, spojni del, moral prilagoditi baš tej številki krfe-nja in raztezavanja. Najprej se je preizkušala temperatura in njene varijante, ker, kakor veste, ena temperatura je zjutraj, druga opoldan in tretja zvečer. Ugotovilo se je, da je pri temperaturi 12 stopinj krčenje in raztezavanje 40 cm. Na tej bazi ne je izgotovil zadnji, spodnji del železne konstrukcije."
"Kakor sem rekel," je segel vmes Zdravko, "živi organizem."
"In še to," je nadaljeval Tein spremljevalec. "Ta vezava o-beh delov ni mogla biti narejena kadarkoli, nego so jo morali narediti zjutraj, ker je zjutraj temperatura najmanjša."
Vsi smo se zagledali v mogočen most, ki se je vzpenjal kakor vsemu kljubujoči orjak z belgrajskega brega preko Save na zemunski breg, z vzhodne Evrope v srednjo Evropo, hladen in samozavesten.
Po kratki tišini je Tein spremljevalec nadaljeval:
"Zgodovinski pregled prometa med Zemunom in Belgra-dom nam kaže, da je bil promet po kopnem vse doslej zelo pomanjkljiv. Preko Zemuna in Belgrada je vodila v rimski dobi važna cesta, ki je v ezala Kim z Bizancem — vzhod z zajpa-dom, a v vseh dobah so se mostovi med Zemunom in Belgra-do gradili le redko kdaj, zakaj služili so vedno le začasnim strategičnim ciljem brez ozira na njihovo gospodarsko funkcijo. Vse do konca svetovne vojne 1918 je tekla tu državna meja in je bila to glavna ovira zgraditve stalnega mostu. Leta 1018. se prvič imenuje ime "Ze-mun" — Sermo. Zapiski iz te dobe opisujejo živahno trgovino v Zemunu, ki razvija živahen promet po Donavi. Potreba mostu preko Save pri Zemunu j se v preteklosti gotovo ni nikdar občutila v toliki meri, ka-, kor leta 1684., ko je avstrijska vojska po svoji zmagi nad Tur-; ki pri Mohaču krenila proti Sremu, da bi prešla preko Save. Prebivalstvo teh krajev je iz strahu «prod turško in avstrijsko vojsko bežalo po vseh cestah proti Savi in ker velikanske množice niso mogle naglo na drugo stran, so jih vojaški oddelki dohiteli, izropali in pobijali. V teh letih so zgradili Avstrijci prvi leseni most preko Save. Med svetovno vojno, v dobi avstrijske okupacije Srbije, je vezal pontonski most Zemun z Belgradom, ki so ga pa Avstrijci pri svojem umiku uničili, a je bil spet zgrajen takoj po prevratu."
Tiho je plavala ladja in vedno hitreje ter nas odmikala od veličastnega, rekel bi, slavoloka moderne tehnike, belgraj-sko-zemunskega mostu.
"S tem zemunskim mostom je pa povezana tudi zgodbica umetniškega značaja,'* je rekel Tein spremljevalec. Meštrovic, naš največji umetnik-kipar, je namreč naredil za zemunski most orjaške konjenike, ki naj bi krasili novo zgrajeni zemunski most. Sedaj, kakor vidite, je ta ogromna stavba nekako prazna, pusta in ji je res potreba nekakšna primerna, učinkovita dekoracija."
"In kaj se je zgodilo s tistimi konji?" je vprašal Zdravko.
"Osporavali so umetniški krogi, da so konji preveliki, da so predragi in da umetniško ne odgovarjajo stavbi mostu."
"Hm," je pokimala gospa Marija. "A v resnici ?... Kaj je bil resničen vzrok?"
Tein npremljevalec se je nasmehnil in nekako zmigal z ramami :
"Težko je reči, da bi ne bilo zamere."
"Vem, je rekla gospa Marija. "Konkurenca. Slava Me-štrovica pač ni ugajala, pa so bili konji preveliki, neprimerni, predragi, kaj?"
(Dalje iprfhodnjič.)
Aktivnosti Družabnega kluba Slovenskega delavskega centra
Odbor Družabnega kluba Slovenskega delavskega Centra
je sklenil, da priredi v letošnjem letu še dve domači zabavi, in sicer prvo dne 28. septembra, to je v soboto popoldne in zvečer; drugo pa 6. decembra v petek zvečer, ki bo ob enem tudi glasna letna seja vsega članstva Družabnega kluba, članstvo je tem potom prav iskreno povabljeno, da se obeh teh dveh prireditev gotovo udeleži. Posebno važna bo zadnja, katera se bo začela z letno sejo ob osmih zvečer. Na tej seji bo članstvo sklenilo nove določbe, kako naj posluje bodoči odbor, ki bo tudi na omenjeni seji izvoljen za poslovanje v letu 1941. Podana bodo uradna poročila vsega sedanjega odbora za leto 1940, da bodete imeli jasno sliko, kako vaš odbor deluje na družabnem polju med našim delovnim ljudstvom. Po seji se bo pa vršila razigrana zabava tako dolgo tja v noč, dokler se ne bodete sami odločili za iti domov. Obe prireditvi se b<*leta vršili v lastnih prostorih n\ 2301 S. Lawndale Ave.
Navada našega Družabnega kluba je, da je na takih domačih zabavah vse "po grošu", kar se bo ponovilo tudi zdaj. Pivo ter druge lahke pijače, kakor tudi okusne vložke, bo vse po pet krajcarjev komad, kar se bo serviralo v dvorani, kuhinji in zgornji točilnici. Vstopnina in godba je prosta.
člani in članice so lahko po-
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Indianapolis, Ind. Mary Stroj i Star City, W. Va. Od tu se je je poslala dve naročnini in 50c oglasila naša mlada agitatorica podpore listu. Pravi, da je z Virginia Selak. Poslala je dve agitacijo težka, ker se delavci naročnini. Pravi, da se je ude-ne zavedajo potrebe svojega ležila tudi proslave dneva S. N. časopisja. Toda z agitacijo bo P. J. v Strabanu, Pa., kjer so se
prav dobro imeli.
\
Aliquippa, Pa. Kadar je le kje prilika, tedaj bo s. George Smrekar prav gotovo storil svo-
nadaljevala.
Chicago, III. Angela Zaitz se je na Delavski praznik udeležila proslave federacije društev SNPJ v Kansasu. Ob tej j jo dolžnost. Tudi on se je ude-
priliki tudi ni pozabila na Pro-	ležil proslave dneva SNPJ in
letarca. Dobila mu je 11 naroč-	pri tej priliki nabral $9.00 v
nikov, provizijo $3.30 pa po-	podporo listu. Imena so priob-klonila v tiskovni fond. Chas.1 cena na drugem mestu v tej šte-
Pogorelec je dobil 12 naročnin,	vilki.
Kemmerer, Wyo. Od tu se je	Lawrence, Pa. Za Smrekar-
oglasil John II. Krzisnik z dve-	jem tudi Frank Strah ni hotel
ma naročninama.	zaostajati, <pa se je še on lotil
Herminie, Pa. Tone "Zornik	agiUciie za *motno pomoč
je zdaj zaposljen z dvojno agitacijo, za list in za koledarske oglase. Poslal je 28!^ naročnin f n 7 oglasov. %
Walscnburg, Colo. Edvvard
Proletareu. Zbral je $6.85. Kdo so prispevali je v zadevnem izkazu v tej številki.
Waukegan, III. Martin Jud-nich je eden najbolj pridnih a-
Tomšič je poslal dve naročnini.	V*} kolektanju na
Pravi, da bo poskusil pridobiti tudi kaj novih naročnikov in prispevkov v podporo listu.
Cleveland, O. Jennie Dagarin se zadnje čase nekam po-redkoma oglaša. Poslala je 4 naročnine. Bolj pa je bil priden naš "večni popotnik" Tone Jankovich, ki je poslal 10 naročnin, 19 oglasov tza koledar in $1.75 podpore listu. Pri nabiranju oglasov mu pomaga tudi Ivan Jontez.- No, kjer se taka dva junaka spravita na delo,
ročnine, kajti malo je naselbin, da bi bile tako up-to-date kot VVaukegan in N. Chicago. Zadnji teden je poslal 4 naročnine. "Pa novo pobotno knjižico mi pošljite", je omenil v pismu. Seveda smo mu dra^e volje ustre-
nosni na svoje prenovljene in izlepšane prostore v poslopju, | mora biti uspeh, ter na moderno balinidče, ki je v oskrbi upravitelja Luka Gro-serja, pa na krasen vrt, ki se v ličnosti lahko meri v miaiaturi z vsakim mestnim parkom, katerega nadzoruje in večinoma tudi obdeluje naš dobro poznani in marljivi član, John čemažar. Skozi
Cleveland, O. Zgoraj smo se malo potožili, da se s. Jennie Dagarin zadnje čase bolj po-redkoma oglaša. Pa nas je ravno pred zaključkom lista izne-nadila. Poslala je še 7 naročnin in vsoto $10 podpore listu, ki sta jo nabrala na proslavi dne-Crested Butte, Colo. Iz tega va 8NPJ na Strabanu, Pa., z gorskega mesteca se je spomnil Markom Tekavčem. Vsota je Proletarca gostilničar John Su- izkazana na drugem mestu v kle. Poslal je 4 naročnine. u>m 1Lstu- Jennie želi tudi nov
imenik, da vidi kako je z naroč-Tire Hill, Pa. Pred kratkem . niki v metropoli. Seveda smo ji smo oznanili v listu ime novega drage volje ustregli z njim.
... , .zastopnika za Johnsto\vn in o-	_ ^ _ ... . .
poletje je vedno večja kojico PrtHj par dnevi se je pr-	Calif. To kolono
družba na vrtu in na balinišču:}^ ,asi, in la, 12 narač.	zaključujemo z našim najbolj
pa tudi v spodnjih prostorih se nin Pravi da sta mu ,odelova.	oddaljenim zastopnikom Tone-
č.anstvo rado oglasa, kjer je nje rj |Uc|jj ob|jubila tudi	tom Blasichem. Poslal je dve in
prijeten hlad posebno ob paajih John Langerholc in Andrew	^ narocn,ne'
dnevih. V Slovenskem de lav- Vidrich To je , kajti vza I _
skem centru je tud, čitalnica, jemno bodo za list lahko uspeš-
Zadnji kampanjski socialistični shod v Chicagu
V Chicagu bo zadnji socialistični kampanjski shod v sredo 30. oktobra. Govornika bosta Norman Thomas, Maynard C. Krueger in drugi.
katere se pa jaz in mnogo drugih le površno poslužujemo. Smo namreč take sorte, da se nam v pritličju bolj dopade ...
Naš agilen član in odbornik Družabnega kluba, Jos. Turpin, je že pred par leti prišel na idejo, da «> ob petkih sveže ribe zelo okusne, pa se je odpravil vsako poletje v Minnesoto na takozvane počitnice (kjer se je bolj utrudil kot pa doma pri vsakdanjem delu), ter je po minnesotskih deset tisoč jezerih polovil skoraj vse ribe in jih pošiljal sočlanom v Družabni klub za prijetno petek večerno okrepčilo. Letos smo prejeli dve težki pošiljki, ter se prav izvrstno mastili dva petka zaporedoma. IK)bro bi bilo, da bi se kdo iizmed nas starih lovcev okorajžil ter odšel pozneje v jeseni na sever nad jelene in srnjake, katerih pečenka in pre-kajena rebrca so tudi okusna de-likatesa. Za to ekspedicijo jaz začasno predlagam Franka Bizjaka in Joseph a Oblaka, ki sta se zadnjič enkrat izdala, da sta pri vojakih imela oba eno flin-to — pa kljub temu ni bila nikdar <povorng spucana ...
Zabave in razvedrila je pri nas dovolj, zato vabim naše rojake in rojakinje, da pristopijo v Družabni klub Slovenskega delavskega centra, katerega članarina je samo en dolar na leto, za kar imate vrtno shajališče in pa primerne prostore v poslopju za zabavo in počitek.
Članstvo pa vabim, da se o-beh prej omenjenih priredb in letne seje gotovo udeleži! Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje, in če se jim bo naša organizacija dopadla, morda pozneje postanejo tudi oni člani Družabnega kluba I
Frank S. Tauckar.
Papirja zmanjkalo
nejše agitirali.	Ste ie Vrnili peticije?
Ely, Minh. Kdor je mislil, da člani in somiljeniki, ki še ni-z našim pionirskim agitatorjem so vrnili peticij za nominiranje
Johnom Teranom letos ne bo nič pri nabiranju oglasov v koledar, se je hudo motil. Kajti poslal jih je dozdaj že 23 in pravi, da še ni ekoncal. Poslal je tudi 50c podpore listu.
socialističnih kandidatov, naj to store takoj, kjer je še čas. V Illinoisu na primer ni še prepozno, podpisov pa je treba najmanj 25,000.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
(Nadaljevanje s 1. strani.)
zvestqbe svoji deželi, kadar se upro delodajalcem in zahtevajo izboljšanje življenskih razmer.
Rusija in Nemčija so se dogovorili rešiti vse obmejne zadeve sporazumno in v ta namen imenovali posebno komisijo, ki bo točno določila mejo, rešila vprašanje prometa skozi Lit-vinako (ki je sedaj sovjetska provinca) skozi nemško pristanišče Memel, kjer je imela Lit-vinska od Nemčije posebne koncesije, in izmenjavanje prebivalstva. Obe vladi sta izjavili, da je njun trden namen o-hraniti prijateljstvo in Čimbolj utrditi promet ter politične od-nošaje med njima. Ob enem se Rusija ob nemški meji oboro-žuje da kaj, kar pomeni, da prijateljstvu s Hitlerjem nič kaj ne zaupa. Glede problema izmenjavanja prebivalstva se stvar tiče Nemcev v Besarabiji in Bu kovini, ki sta sedaj sovjetska posest. Hitler bi jih rad naselil v Nemčiji, oziroma na Poljskem, v zameno pa bi Rusija vzela Ukrajince (Rusteie), ki so ostali v nemškemu delu Poljske.
Francija, kolikor jo je pod Petainovo vlado v Vichyju, ima dovolj svojih skrbi, še večje pa ji prizadeva nemška komanda v okupiranem delu in nemška vlada. Kakor od drugih dežel, ki so pod Hitlerjem, tako za
V evropskih deželah so bili z zavijalnim papirjem že v mirnem času v prodajalnah jako skopi. Sedaj ga v neokirpirani ^ ht?va Nemčija tudi od Francije Franciji sploh ni več. Vsakdo, živil. I)asi je francosko Ijud-ki kaj kupi, mora imeti s sabo stvo že sedaj v pomanjkanju, bodisi rute ali posodo, kamor | *e Hitler na to ne ozira. Vlada
položi meso, zelje, krompir, fižol ali kar že mu trgovec lahko proda.
v Vich.vju je dobila od njega ukaz da mora neokupirana Francija izročiti Nemčiji v do-
ločenem času 58 odstotkov svojih konj, mul, krav in druge živine. To je za francoske kmete silovit udarec. Petain s svojimi ministri, ki skušajo ustrezati Hitlerju na vseh koncih in krajih in uvajajo fašistične "reforme", bodo ljudstvu težko pojasnili, čemu ne dobe za svoja izdajstva od Hitlerja nikakih "popustov".
V	Dubrovniku in drugih mestih ob dalmatinskem obrežju je bilo letos prebivalstvo silno prizadeto. Glavne dohodke mu prinašajo turisti. I^etos jih vsled vojne ni bilo. Gladni ljudje demonstrirajo in zahtevajo od vlade v Zagrebu in Belgradu, naj jim pres-krbi kruha.
Škofje v Costa Rici so prepovedali na cerkvenih priredbah igranje za denar. Kdaj bodo isto storili tudi v Zed. državah?
Anglija ima armado treh milijonov mož. Toda v vojni z nemškimi aeroplani je brez moči. Ako angleški letalci podle-žejo, bo Nemčija zmagala vzlic veliki, izborno oboroženi angleški armadi. Velik del angleških mest je že v razvalinah.
V	Budapešti so dvojno veseli, Kajti Madžarska je dobila nazaj od Rumunije velik del Transylvanije, ob enem pa je sklenila z Rusijo trgovsko pogodbo. Promet med njima bo znašal blizu $4,000,000 na leto.
Ameriški 2idje se ukvarjajo z načrtom za organiziranje posebne armade, ki jo bi tvorili fcidje, borila pa bi se proti Nemčiji in Italiji kjerkoli -bi jo Anglija potrebovala. A kar Anglija v resnici in nujno rabi so aeroplani in ladje. Armado ima sama dovolj močno.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
Rumunski kralj Karol je v stanovitelji SND zamislili. 0-
kakih osmih tednih krize, ki je menjeni v svojem poročilu ugo-
doletela njegovo deželo, ahuj-med	za mnoge
. , ot> . „, • . . j• i ' želo zanimivo dejstvo, da je sesal '66 funtov. lorej je tudi Kra-daj
ta SND takorekoč edino Ijevska služba tu in tam zdru- ((p0ieg SDD), kar Jugoslovani žena s skrbmi, ako je to vzrok v i>etroitu še imajo. Drugo, k
znižanja Karlove teže.
čemur so tudi slovenski delavci veliko prispevali, pa je propadlo. Posebno Jugoslovanski de-
lili v urade ljudi, ki niso na prodaj. ln tedaj <bi res imeli stranko, namesto političnih mašin, ki jih kontrolirajo graftarji.
Dobri pregovori bi včasi pra v prišli posebno takim, ki se podpisujejo z "mi". Marsikaj pametnega bi izvedeli tak&ni "mi" iz njih. In namesto čečkali bi rajše mislili o svoji veliki ne-spameti, pa ne bi toliko žlobudrali. — J. P.
VE2BANJE PROTI PARASUTNIKOM
čikaska Tribuna na dolgo in široko oglaša svoje najnovejše
lavski dom. Omenjeni dopisnik gibanje zoper zaiplet Zed. dr-pravi k temu:	žav v vojno. V tem komiteju
"To Keep America Out of
Radnički dom n. Ferry Av. War» so me<1 <Jrufirimj general
Dekoracije v armadi so bur
žvazna navlaka, je rekel (pokojni Leon Trocki, ko se je lotil gradnje rdeče armade. A danes? Poleg drugih "bur ž vaz-,
nih čednosti" (ali nečednosti) to kupai emci in P»c*jajo •• tudi	. , ... .
posnema sovjetska vlada ostale Hrvauki dom •« Kirby Avo. To kai«,	Johnson, (predsedniki in
dežele tudi v "ornamentiranju" ** bo Pri »redič« juKo»iovaaake ravnatelji velekorporacij (Wall novih častnikov. Tako se je od- ko,onii« siovn.ki narodni do«.- Street torej ni ves za "vojno"> ločila dekorirati svoje maršale, Radnički dom v Detroitu je v in zastran lepšega nekaj du-kakor poroča depeša AP, dati- zgodovini jugoslovanskega de- hovnikov, par liberalcev in sli-rana v Moskvi 3. sepU sledeče: lavskega gibanja v tej deželi I čnih *Judi- AmPak namen onih Vsak maršal — sedaj jih ima zanimivo poglavje. Nikoli ne bi na vrhu 2 vso to Trrbunino fir-Sovjetska Unija pet — dobi bilo prišlo tako daleč in hrvat-zvezdo s petimi špicami. Zve-j ski, srbski in slovenski delavci
zila je iz čistega zlata. V nji so vdelane manjše zvezde v obliki
mo je prav tako neiskren (ako ne direktno prohltlerski), kakor je slična taktika komunistov, ki tudi skušajo paradirati pod masko miru s podpisi pro-minentnih duhovnikov, izolaci-onistov itd. v enak namen ka-
ne bi bili ob ta svoj dom in ne ob tisočake, Če bi bili tik po voj-demantov — vsega skupaj 311 ni poslušali nas, "zmerne socia-demantov v vsaki, čudno, kaj: liste" in rešili delavski dom za ne, kako se je načelo sovraštva naše delavstvo, namesto da so proti "buržvaznim čednostim" drveli iz ene pustolovščine v Kor muttimrlijonarski bogataš, spremenilo v posnemanje lišpa drugo in vse izgubili. Tudi v bo- !astnifc čikaike Tribune ( ol. R. in kinča, s kakršnim so se odli- doče nas ne čaka drugega ka-i Mc(,°rm'clt »n drugi, ki se zbi-kovali oficirji pod oarizmom? kor izgube in razočaranja, če Vsako povečevanje omamen-j bomo mižali pred dejstvi in tov pomeni ob enem zmanjše- skušnjami, vanje vpliva komisarjev v armadi, ki pa so bili letos kar se
Dan SNPJ, praznovan v na-
sploh docela odpravljeni.
rajo v njegovem krožku.
"Cliveden'
Ravs in kavs povzročajo ljudje, ki jim ni za resno konstruktivno delo, pa uživajo v «ki praznik in v nedeljo ter vzpetini, z opravljanjem in šuš-soboto .pred njim, je bil uspeh Ijanjem. Bili so in bodo. kakor Ernest Lundeen je bil zvest moralno in gmotno. Kar pome-1 imamo muhe in druge nadloge.
Sveti oče ni bil še nikdar v poslednjih stoletjih tako brez vpliva, kakor sedaj. Totalitarne sile so ga najprvo izrabile, nato mu uničile cerkveno poli-
faVmarski-delavski stranki v, ni, da je Penna lahko še vedno Minnesoti, ki ga je izvolila za v ospredju, kadar se naši ljudje zveznega senatorja, in pomagal tam okrog lote združeno delati, je rad tudi v skemah komunisti- j Oscar Godina poroča v Prosve-čne stranke, v predlaganju nje- ti, da je bilo navzočih kakih pet nih raznih načrtov. To je vselej tisoč ljudi, na banketu pribli-
storil v veri, da se res gre za
žno 400, ^spored je bil dobro
Dob« razvijajoče •• tehnike j« spremenila tudi •tare vojna metode. Namaka armada ja marsikje uspela največ • pomočjo paraiutnikov. Vrhnja »lika j« is Anglije. Predstavlja vesta nje vojakov v streljanju na »o-
"Ali nisi pisal, da je tu vse ovenelo, da je su&a in pusta prerija?" sem ga vprašala.
"Ja ..» veš, potem smo dobili dežja. In nedavno spet. Pa je vse ozeleneio in raste da kaj!"
V nedeljo 1. septembra je bilo soparno. "Naj se malo £ge-mo," je predlagal Tone Sular. Odšli smo k njegovemu bratu v iirosa, nato h Kunstlju, potem pa v velike naprave za čiščenje premoga, ki baje stanejo nad J milijon dolarjev. Stroj pri stroju, vlačilniki, vodne naprave, motorji, vretena od vrha do tal. Sli smo notri brez dovoljenja. Bil je pač praznik in delali so samo mašinisti. Nekaj vrabcev, ki so pomotoma prišli v notranjost, se je obupno zaletavalo ob okna, ko so nas uzrli. A lobi so bili previdnejši.
Popoldne istega dne smo se udeležili seje in prireditve mladinskega krožka SNPJ. Vršila se je v naselbini Yale. Dvorano v nji listu jeti društvi SNPJ in SSPZ. Krožek je ob tej priliki vodila hči Johna šularja iz Grosa, Mary. Po poklicu je učiteljica. Prejšnja voditeljica krožka je šla za delom v Detroit, Michigan.
Sejo so dobro izvršili, nato pa so imeli spored. Glavna točka so bile filmske slike iz starega kraja in VVenclove iz Chicaga
kolikor smo utegnili, in druge rojake ter se udeležili treh priredb. Ko sem se poslovila od dularjevih, sem se vsedla prav
v ospredje tbusa, da uživam naravo dežele, o kateri sem mislila, da je zgolj pustinja. Pa je nam sušljalo v pozdrav sadno in drugo drevje, koruza, visoka trava in prostrani pašniki. X
Tudi veliko slovenskih otrok je zraslo v Kansasa. Večinonu so morali za zaslužkom drugam. Pa »o nam naročali za one, ki so v Chicagu: Pozdravljamo jih! Tudi na to — na te pozdrave sem mislila — ko sem :»e vozila ob poljih, travnikih in vrtovih. Lepa dežela, toda kruha nima za vse.
Angela Zaitz.
r
PISMO IZ CLEVELANDA
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kati, da bo ljudstvo vedelo, s kom ima opravka.
Tako "Press'\
Kar se mene tiče, soglasam, da je treba razkrinkati vae, torej tudi kapitalistične skupine, ki negujejo demokraciji sovražne namene. Skupinam, ki nimajo slabih in zavratnih namenov, se ni treba bati dnevne svetlobe, dokler je tu pravica
ditvijo, da je vsak nastop proti nedemokratičnim političnim skupinam nedemokratičen in jih nahujskati, da bi na ves j^las zabavljali proti temu. Temu bi se lahko reklo, gašenje o/nja z gasolinom. Nedolžni ljudje so že brez tega dovolj udarjeni. Zato bo najbolje, da ohranijo trezno glavo in poslušajo pa-, metne nasvete, ne pa zapeljivih glasov ljudi, ki se njihovih zadreg vesele in bi jih še po^lab-
vrainike. ki s« »puščajo na tu is letsl. Predvajal jih je slovenski, tu
rojen rojak Fabjan iz Chicaga,
med teh so ene hitlerizmu zelo v korist, dasi tisti, ki mu pomagajo, niti z daleč ne mislijo, da njemu koristijo.
Ali ni to čučjio? Kaj? To, da ako se ne pustiš pohoditi kakor črv, pa se zgražajo, da nisi "demokratičen".
do poštene, konstruktivne opo-	^ 6e bj moglif ker so p^.
ZiC,Je*	čani, aa bodo uspeli s svojimi Tu se seveda pojavi vpraša-	za vratni m i nameni tedaj, če bo nje, ali je način, po katerem se	Več ljudi čim bolj po nedol-neko tako skupino skuša raz-	žnem trpelo, krinkati, zdrav, to je ali obeta	j0 je vsef kar se lahko neodkriti in razgaliti resničnega	tuje. sovražnika. Ali je "Press" po-	* godil tak način? Bojim se, da
ne, temveč da je s svojim ob-	Naši delavci si bodo storili
o mlekarski industriji, javljanjem imen na komunistič-j	ve,iko uslugo, če bodo napo-
nih peticijah prizadejal mnogo i	odprli oči pred .preprostim
sitnosti in teiav ljudem, ki so	dejstvom, da smo Slovenci ko-
prav toliko komunisti kot Hen-	maj kaplja v ameriškem morju
ki je poročen z Lepičevo hčerjo iz Kansasa. Prišel je ob tej priliki tja na obisk in tako se je pri-
ry Ford in ki so se podpisali ali zato, da napravijo osebno uslu- rta vzgajamo same sebe v
in da je vse, kar lahko storimo,
de-
merilo, da smo videli tudi ome- go nabiratelju ali da se ga hitro mokratičnem duhu in se uspe
njene filme, če bi bil mladi Fa bjan k filmom kaj pojasnil, bi bil vtis boljši.
odkrižajo, ali pa zato, ker so smatrali, da ima vsaka zakonita stranka pravico do pro-
Drugi dan (Labor Day) sem štora na glasovnici, prepri-
tično moč in ga nato pustile na Slovenci v Konsasu
dobro stvar. Bil je neizprosen predvajan bodisi športni, kon-
nasprotnik konskripcije in se spri zaradi nje in več drugih nesporazumov z Rooseveltom toliko, da je bil že ves proti njemu. Prošlo soboto je bil ubit
certni in govorniški, dohodkov je bilo nad $4000, prodalo pa se je nad 400 zabojev steklenic soaavice, 70 sodov piva ter kajpada razne druge jedače in pi-
v aeroplanski nesreči — kake! jače. Deset policajev je zdrže-tri ure po svojem zadnjem go- ma skrbelo za red, kot je po-voru v senatu. Poleg njega je trebno, kadar je gnječa. S tako bilo ob življenje 24 drugih pot-1 prireditvijo so stroški. Zato so nikov v dotičnem letalu. Neka- ji potrebni tudi dohodki, in dali | odrov brezplačno, enako druge
cedilu. Sedaj trna v Rimu samo še eno pravico: Pozivati katoličane v Italiji in drugje, da naj bodo zvesti posvetni oblasti in molijo zanjo.
Unije imajo včasi neprijetne "špetire". Imele so jih na zadnji Labor Day v mestu Racine, Wis. Unija tesarjev na primer je dala delavce za zgraditev
teri Lundeenovi prijatelji in
posebno še Rooseveltovi "ne-
so jih ji sodi, ne sodavica in'unije za razna dela. le unija
mleko. Nekdo namreč mora za-
prijatelji" pa so zarohneli, da j pravljati, tudi ako ne "pije
je njegove smrti kriv pravzaprav nihče drugi kot Roosevelt vsled svojih regulacijskih ume-šavanj v ameriški transporta-cijski promet, čudna so pota ameriške politike.
Joseph Mihelich piše v Pro-sveti iz detroitske naselbine o njihovi akciji za zgraditev slovenskega narodnega doma, v katero so sklenili pritegniti tudi mladino. Dom sicer že imajo, toda to je le začasni hram, dokler se jim ne posreči spraviti skozi načrt, kakršnega so si u-
Kajti brez tega na naših slavjih pa naj se imenujejo tako ali tako. ni dohodkov. — J. P.
V Detroitu imajo že nekaj mesecev in več priliko Čitati o "graftanju" v občinski upravi. Btvfii policijski inšpektor Ray-mond W. Boettcher je pričal, da je razdelil v prid protekti-ranja raketirskih sindikatov v Detroitu policijskim uradnikom in višjim politisnom nad $300,-000. Od tega je dal bivšemu županu $50,500. Ako bi voliici hoteli poslušati socialiste, bi izvo-
PRISTOPAJTE K
muzikantov se je uprla in zahtevala, da se godbenikom v paradi na Delavski praznik
Chicago. III. — Na delavski praznik, oziroma vsega skupaj tri dni sem bila prvič v Kansasu v tistem delu proti jugu, kjer so naselbine bi\^h in sedanjih slovenskih premogarjev.
Ob cesti, po kateri je drvil po Missouriju proti Kansasu naš avtobus, sem videla reklamne napise za zdravila proti malariji. Saj res, mar niso nekoč pisali, da je ta bolezen zelo razširjena tudi v tistem kraju Kansasa. kjer žive Slovenci? Da jo raznašajo komarji, je bilo
plača polno plačo po unijski napisano. In da se jo dobi iz sla-
lestvici. S svojo zahtevo se je ** Pitne vode- KuP1te t0 ,n to. slabo postavila in namesto vz- zdravilo, pa ste zavarovani podbudnosti so njeni zvoki za- Pred n^rečo. Ko so te vrste re->ejali v dobro razpoloženje	nRPi!,i »Rinili, so se pn-
unijskega delavstva neprijeten če,e reklamne deščice Burma
Shave . In pa slike hotelov v Kansas Cityju, oglaševalne deske tvrdk, ki prodajajo kavo, oglasi gasolinskih firm itd.
V Kansas Cityju smo se pre-sedli v bus, ki vozi skozi kansa-ški Pittsburg v Dal as, Texas. Sedaj pa se prične puščava,
hlad.
Republikanci so proti tretjemu terminu. To je glavno, kar znajo poudarjati v boju proti kandidatom demokratske stranke. Mar naj bi rajše povedali, da-li imajo kak resen načrt za
odpravo brezposelnosti, za iz-j8Pm ^ mislila. Kajti slišala sem boljšanje socialnega zavarovanja itd. To toi zanimalo delavce
s
SLOVENSKI NARODNI ^ PODPORNI JEDNOTI ^
s
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
99 J !
24».»7 $». lasndulc Avenue t

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Naročnina sa Zdruiene driave (isven Chicafa) in Kanado $6.00 na late; $3.00 ss pel letai $1.50 sa čstr« leta; sa Cliicato In Cicaro $7.50 sa celo leto; $3.78 sa pol latsi sa inosemsteo $9.00.
Naslov zo list in tajništvo je:
Oiiengon Illinoi*

in farmarje, ne pa, aH naj ta ali oni "politiien" kandidira v svoj urad samo dvakrat, ali tudi trikrat ali desetkrat, če hoče.
Smo čudni, nespametni, ali celo otročji, bi rekel. Kajti "kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto". Ta slepota je kreg med nami za prazen nič, dočim reakcija dela in tri-umfira. — J. P.
Iskrenosti Poštenost! Prepričanje! Vsi povdarjajo te stvari. Vsi, ki se sploh zanimajo za kako stvar. Nerodno je le( da je tega zanimanja več napačno kot pravilno zaobmjenega, pa dela vsled tega ftkodo namesto da bi koristilo.
Najcenejša stvar na svetu so besede onih ljudi, ki nič ne računajo zanje, je rekel modrijan, in to po pravici. Kajti besede, ki se luČajo druga v drugo dan za dnem zastonj v ogromnih količinah, so zrcalo tega. kar imamo *po svetu: namreč ogledalo nevednosti, zlobe in bede. Vs« troje je posledica ignorance.
Kdo je sa Hitlerja? Med
amerikansklmi Slovenci, kar je količkaj odgovornih, menda nihče. Vsaj javno ne. Ampak med nami je mnogo taktik. Iz-
šla na slavje federacije SNPJ in društva št. 27 v Frontenacu, ki je praznovalo 35-letnico. Bila je to prireditev, na kakršno so naši Kansasčani lahko ponosni.
Ostala sem med njimi še en dan. Kar težko mi je bilo, ko sva odšla Prva dva dni smo imeli lepo vreme, a že na Delavski praznik zvečer so se pričeli nalivi in nato je deževalo vso noč in skoro ves naslednji dan. Za zemljo tam je to dobro. če pa prideš le v goate, ti je deževje nadlega.
Seznanila sem se z mnogimi rojakinjami. Ko sem tu in tam skušala agitirati za ta list, sem videla, da imajo v Kansasu naši ljudje v ta namen izborne moči, bodisi moške kot ženske. Kako te naše napredne sile združiti? O tem smo imeli zanimivo razpravo v torek 3. septembra v Vale. Upam, da bo o tem kdo drugi poročal.
Ko sem se poslavljala od naših zavednih žensk, sem bila vesela srečanja z njimi.
Stanovala sva pri šularjevfh v Armi. In Če se ne bi sodružica Sular toliko trudila, poleg obi
čani, da s tem ne prevzamejo nobene obveznosti niti odgovornosti. Ti ljudje — po veliki večini preprosti delavci — bo-
sobimo za sodelovanje pri graditvi boljše Amerike, kateri bomo pri tem delu lahko pamaea-li, ne moremo ji »pa zapovedovati, kako in kdaj naj ga izvrši. Mi smo navsezadnje še vedno priseljenci in kot taki se nahajamo v položaju, ki nam
do zdaj trpeli posledice, bodo ne dovoljuje nobenih rrrevolu-prišli na črne liste in v najbolj- cijonarnih pustolovščin. Ta u-šem primeru jih čakajo šikane, ffotovitev se morda marsikomu nepotrebna pota in opravičeva- ne bo videla vesela, zato je pa nje na levo in desno. Komunisti j	*x>lj realistična, ln dana-
bodo pa slej ko prej ostali lepo	doba zahteva od nas. da
skriti, kajti ni verjetno, da je postanemo realisti in se nauči-na njihovih peticijah dosti imen mo gledati na razmere kot take pristnih komunistov (imen naših I kakršne so, če nočemo biti po vodilnih komunistov doslej, ko j nepotrebnem še bolj tepeni.
to pišem (do 4. sept.) še nismo	-
našli med vimeni objavljenih .. .. . , podpisni-kov.) Tako bodo trpeli Ustavljeni komunistični
v prvi vrsti nedolžni ljudje. In y Kanadi
tolikokrat, da je v južnem Kansasu suša običajna stvar, in da lice svojega drugega posla, da
je tudi vihar oanesel od tam mnogo zemlje. A namesto puščobe smo se vozili mimo velikih polj koruze in travnikov. Vse v bohotni rasti. Drevje, trava, sadeži na njivah in kajpada solnčne rože so nas veselo pozdravljale.
Naš bus je imel vsled navala, ki je menda običajen pred takim praznikom, nad uro zamude. Namesto ob 4. popoldne smo prišli v Armo šele po peti uri. Naročila sem Šoferju, naj ustavi na Armi na prvem krfž-potju. Pojasnil je, da sta dva železniška križišča. Pri prvemu ni nobene hiše. Pogledala sem še enkrat pismo Antona ftular-ja. "Vprašajta ga. da naj ustavi pri prvi križni cesti, od kjer je do moje hiše samo še par korakov." Šoferju sem pojasnila, da ne mislim železniškega, nego cestno križtfcče. Pojamral je, da je pozen in da običajno u-stavi samo na določenem kraju (pri lekarni v sredi naselbine). Pa je nama vzlic temu storil uslugo.
Tone Sular naju je že čakal. Dejal je, da ker ni vedel, kako in kdaj prideva, je bil z avtom že v Pittsburgu, nato pa izvedel, da je ta bus pozen in čakal nfenj doma na svojem "porču", ki je ves v zelenju in cvetju.
nama postreže, bi nama bilo bolj všeč. Po domače je za naju najboljše. Mrs. Shular pa je kuhala in pekla kakor da smo na "ohceti" ali "ŽegnanjuM. Vrh tega je pekla tudi za prireditev federacije SNPJ. Hvala ji za trud in postrežbo.
Dobila sem s pomočjo nje in Toneta šularja tudi nekaj naročnin. Tone pravi, da kadar tam ni denarja, vzame za naročnino namesto gotovine žito ali kake druge pridelke. Kadar je stiska velika, pusti provizijo naročniku v korist. Tako jih obdrži in to ne brez truda. Na sestanku v Vale sem apelirala, naj mu pomagajo. Kar dobim naročnin, izročim upravi polno vsoto, pa naj jih dobim v Chicagu ali drugje. V tem slučaju je provizija spet izročena listu v podporo.
Hvala vsem, ki so se naročili in upam, da tudi ostanejo med naročniki.-
V Kansasu je mnogo naprednih ljudi, med njimi tudi žc»sk, kot so Mrs. Bratkovich, Shular in druge. Upam, da jim ne bo tefcko ojačati klub, ki je v pomoč nAprednim društvom in splošnemu delavskemu gibanju.
Trije dnevi so minuli kot en dan. Obiskali smo farmarje,
to je slabo.
Pregovor pravi, da je po toči 2Vonenje prepozno. Očitati zdaj prizadetim žrtvam, češ, ali vas nismo svarili pred lahkomiselnim "sopotništvom", bi bilo brez koristi zanje v njihovi današnji zadregi. Kadar je človek v stiski, potrebuje nasveta, kako si pomagati; vse drugo je brez pomena.
Pri stvari je gotovo to, da zabavljanje zdaj ne more pomagati. pač pa lahko stvar poslabša. Ce stvar trezno premotrimo, vidimo, da je najboljša možna pot, da se prizadeti postavi na stališče, da je s svojim podpišem zgolj hotel storiti ustavno dovoljeno uslugo, ne da bi s tem nameraval prevzeti kakršne koli obveznosti napram stranki ali odobriti nje program. Predvsem pa je važno, da ne nasedajo demagogom, ki jih skušajo demoralizirati s tr-
Hrvatski Glas, ki izhaja v VVinnipegu, Kanada, poroča, da je kanadska oblast ustavila hrvatski komunistični list Slo-bedna Misao. Dalje je prepovedala nadaljno izhajanje Pravdi, ki se je oglašala za glasilo "srpskih naprednih radnika" in židovskemu komunističnemu časopisu Der Weg.
Ko je pred letom dni Kanada napovedala vojno Nemčiji, je bila Slobodna Misao med prvimi, ki je izjavila svojo popolno udanost Kanadi in ji prisegla ob enem zvestobo vseh Hrvatov. A izgleda, da se ji trik ni obnesel. Zanimivo je vendarle, da je izhajala še skoro celo leto po tem in tajno delovala za taktiko osišča proti Angliji. Zares je čudno, kako so sc komunisti v par mesecih lahko prelevili iz sovraž-nikov Hitlerja v njegove podpornike.
■ ■
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chkajru, •
Ciceru in Berwynu.
I Parkview Laundrv t o. \
m	•	■
. FRANK GRILL in JOSEPH KOZDR1N, lastnika
■ Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno ■ "	Telefeal: CANAL 717*—717S
" 1727-1731 W. 2Ist Street	CHICAGO, ILL ■
iiaiaaiaaaiaiaaaiaaaaaa«!*«
.............................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO: IU
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Transilvanija ali Sedmograška, njene narodnosti in sestava
Zaradi Transilvanije je nastala v Rumuniji težka notranja kriia, ki je pri-moro la kralja Karla na beg iz svoje dežele. Prepustiti jo je moral na zahtevo Nem* cije »n Italije Madžarom, nekaj tednov prej pa je bil prisiljen vrniti Rusiji Besora-bijo, katera je bila pred svetovno vojno ruska posest.
Kaj je Transilvanija? O nji je v slovenski reviji "Misel in delo" napisal poučen pregled profesor Svetozar llešič. Mi ga tu ponatiskujemo iz tednika "Istra".
R;i
bij o
hi Dobrudie in Bi>sara-| različnih narodnih individual- Nemci prebivajo nadalje str-obsegala povojna Ru-jiiosti ter so tudi v konfesional- njeno še v rumunskem Banatu munija se eno obsežno ozemlje, nem pogledu izražene le v to- (okiog 70,00 t. zv. Svabi). Ma-[k: m» kra njeni soydi smatrali | llko, da je uelik del transilvan- džarsko kmetsko prebivalstvo
pa tvori ponekod večino že v onem obrobnem delu panonske ravnine, ki je z mesti Arad, Oradea M are in Satu M are pri-
no. To <je Transilvanija | .skih Rumunov že pred stoletji MM (mm.
ali Krdeljsk« (rtf m. Ardeal),	zapustilo pravoslavje mi pripa-
pri nas nekdaj močno znana tu-	da unijatski, grško-katolteki
di pod imenom Sedmograška,	konfesiji. Ali značilno je, da je,
kar pa je bilo le malo prikladen	postala ravno unijatska metro-j padla Rumuniji.
prevrni, ne m&keja naziva za to	polija s sedežem v transilvan-
^rniino (SiebenMlrgen). Pod	skom mestecu Blaj-u že v 18.
imenom Transilvanija razume-	stoletju eden glavnih stebrov
mo danes običajno ves oni del	ohranitve in okrepitve rumun-
Rumunije. ki je pred vojno spa-	ske narodne zavesti, kakor
dal k ogrski polovici habsbur-	imajo sploh vse najvrednejše
Razen v tem obrobnem ravninskem predelu so torej podeželske narodne manjšine v Transilvaniji povsod na široko obdane od rumunskega morja in bi bila vsaka zahteva po nji
;ke monarhije; to so poleg pra- kulture in civilizacijske dobri.; Vključitvi k Madžarski
U Uli7 ^	C" ne "^V*^* SVOVZ" krivdna. Ali položaj komplicira
ram i rt s, na severu rumunski vor v jedru Ardeala-Transilva-	, u; ^ ' MU„,4,,nyVBt
del Banata in obrobni del pa- nije.
nonskega nižavja. Vsa ta po- Kakšna je narodnostna se-
krajina je že zgodaj prišla v	stava teh krajev in koliko so
področje madžarske politične	morda upravičene- madžarske
sfere, ali je po veČini c-bdržala	revizionističke zahteve? Veči-
v okviru kraljevat v a sv. štefa-	na prebivalstva celotne dežele
na večjo ali manjšo mero samo-	je nesporno rumunska. Po u-
-tojnosti, ki se je pokazala po-	radnih podatkih madžarskega
-ebno v dobi po bitki pri Moha-	štetja iz leta 1910. je bilo 53.8
cu i1>26), ko je v velikem delu ostala vstran od turške invazi-ie. Transilvanija je bila že takrat v veliki večini naseljena z R p mi, "Tara romaneasca"
odst. prebivalstva rumunskega in 28.6 odst. madžarskega. Ali madžarska statistika je štela k
ona poteza, ki je za narod nost-" no in socialno strukturo Erdelj-ske najznačilnejša. Kdor n. pr. potuje z brzovlakom skozi te kraje ter se le površno ustavi tu in tam v kakem mestu, dobi vtis. da je prišel v kraje, kjer prevladujeta madžarski in nemški element ter sta le prekrita z vnanjim rumunskim u-radnim pečatom. Večina mest ima tudi po svoji fizionomiji močno nemški ali madžarski
»i
kakor se naziva v starih ru- žarski narodnosti, razen tega
Madžarom vse Žide, ki tam nitij v|de2. bno ana4IUn je Bra-2 ne P"P«dajo vai mad^ov, ki z gradbeno sliko svojega
sredica ter s svojo sred o gorsko
mun.kih literarnih spomenikih, j pa je manevrirala s pojmi ma- i,ozdnato okolico človeka jedva
— Posebno srdita borba za na- terinskega in občevalnega jezi
rodnostno posest Transilvanije pa je pričela po avstro-ogr-?ki nagodbi iz 1. 1887, ko je bila pokrajina prepuščena na milost in nemilost Madžarom.
ka, kakor pri nas Nemci na Koroškem. Upoštevajoč vse te momente, je erdeljski Nemec Stolz na osnovi podatkov iz 1. 1910. precenil prebivalstvo
Močno odločilna je bila za Transilvanije z Banatom slede
celotne :in banatiikih
ves obraz Transilvanije politi-eno-geografska vloga Karpatov; na eni strani je to razmeroma zložno gorovje z živahnimi selitvami pastirskega prebi-
če: 59 odst. Rumunov, 25 odst. Madžarov, 10 odst. Nemcev in 4 odst. Zidov. Razmerje, ki | nam ga kažejo današnje ru-munske, v ostalem tudi nezane-
vaterva služilo kot vez med o- sljive statistike, se v glavnem boje stranskim i pogorji, na dru-fi strani pa je s svojo razme-
spomni, da se nahaja pod Karpati, na mejah Balkana in vzhoda. in ne kje ob Renu. Vsi ti vtisi so v toliko točni, ker dejansko v večini transilvanskih mest le danes prevladujeta madžarski in nemški element, združena z ži-dovstvom, tako da so bila mesta po veČini otoki madžarstva in nemštva sredi čisto rumunskega podeželja. Edino res ru-munsko mesto je bilo prej me-
f StolUovo cenitvUo:,od st0 FagaraA v Karpatih. Te raz-
5,549,411 prebivalcev je 57.8
mere »o se seveda po vojni zna-
roma redko naseljenostjo, s odst. Rumunov, 24.4. odst. Ma- tno ,premenile z dotokom
vojimi gozdovi in soteskami t džarov, 9.8 odst. Nemcev in 3.2
ru-
služilo kot idealna obrambna jrta in s tem tudi kot zaželena politična meja za državne tvorbe. ki so vzrasle zapadno od tod. Zato se je politična meja na Karpatih ustalila že v pričetku 15. .stoletja, ko se je tod ustavilo turško prodiranje. Ta meja je ostala v bistvu ista cela ptiri stoletja, do konca svetovne vojne. Karpati so sicer ves ta čas ostali žarišče in hrbtenica rumunskega naroda, zavetišče, ki jc v najtežjih časih skrilo in očuvalc zadnje ostanke svobode. dokler ni po 1. 1918. zbralo okrog sebe velike Rumunije ter s tem uresničilo maksimalnega nac ionalnega programa Rumunov. Ali ves ta čas so bili rumunski Karpati tudi prirodna
odst. Židov.
Glavne poteze tega narodnostno brez dvoma precej ne-
munskega uradništva in s pritokom rumunskega prebivalstva v mesta, kjer se danes ne asimilira več. Ali še vedno je ostalo
homogenega prebivalstva so £|vo nasprotJe med razmeroma
naslednje Velik strnjen otok	primitivnim rumuiKskim kmet.
nerumunskega življa tvorijo	Mm ,judstvorTlf in arednjeev-
2aiPueJ gcV°refI	civiliziranim, po večini
a,h ?iku1' [rum'	tujerodnim meščanstvom. Po-
po številu danes okrog 500,000l	jav k| znatno 2manjiuje aaimi.
ki ao jih Madžari že v U. sto- j Ucija§0 moč rumunakefa tiv.
letju naselili ob zgornjem toku	Ija> __ Vfte to nam dobro ilustri-
no je 37 odst. celotne površine pripadalo posestvom nad 100 ha, od katerih jih jt mnogo obsegalo več kot 500 ha. Na drugi strani je mala kmetska posest, to je pod 3 ha, večinoma v romunskih rokah, obsegala sicer okioglo 50 odst. zemljiških posestnikov, ali samo 7—8 oast. vse poljedelske zemlje. Ona kategorija pa, ki so jo Madžari označevali kot srednjo posest, ki pa je po naših pojmih že velika posest, saj obsega posestva nad 67 hektarjev, je beležila 28 poato posestnikov in skoraj polovico (49 (dstotkov) vae obdelane zemlje. Ali tudi v tej kategoriji so bili Rumuni zastopani ie z neznatnim odstotkom 2.5 odst.
Razumljivo je seveda, da stoje v ozadju madžarskih revizi-onističnih teženj tudi drugi, splošno gospodarski vzroki. Saj je ravno Transilvanija tvorila idealno gospodarsko izpopolnitev madžarskega nižavja, ki je pač le idealna žitnica, drugih gospodarskih možnosti pa skoraj nima. Transilvanija s svojo vsestransko prirodno izobliko, od visekih gorskih pašnikov in gozdov preko gričevja do plodne ravnine, pa nudi vse ono-česar Madžarska nima: to je predvsem gond (85 odat. vae površine), živina hi končno rudno bogastvo, ki ga v sicer zmernem obsegu hrani hriboviti del Banata in Bihorsko gorovje. Ne smemo pozabiti nadalje na velike možnosti izrabe vodnih sil, ki bi bile seveda še mnogo bolj potrebne Madžarski kakor Rumuniji. Madžari poudarjajo radi, da Transilvanija tudi v pretnem pogledu teži na zapad: tja se odpirajo doline transilvanskih rek TemeŠa, Mueša, Kriaa in Someša; madžarska prometna politika je pomembnost te piometne usmerjenosti še umetno stopnjevala; zato ima vsa zapadna Transilvanija svoja tržiSca že v velikih ravninskih mestih Te-mišvar, Arad, Oradea Mare itd., dočim so gospodarski stiki posameznih transilvanskih dolin neposredno med ?eboj zelo majhni. Odtod gospodarska nujnost, da so se ta ravninska tržišča in prometna središča priključila tudi politično transilvanskemu ozadju dasiravno se je s tem prišlo v navzkrižje z načelom narodnostne meje in se je ustvarila ena najbolj nevarnih Črt madžarsko-rtimun-skega trenja.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XIII. IZKAZ
Cleveland, O. Frank Barbil $3; Joseph Jauth 12, skupaj $6.00.
VValsanburg, Colo. Kdwurd Toinuiclt $2.00.
Ck.c.fo, III. Slov. Hfkciju JSZ, glasom s»kltf>a XII. rednefra »bora $380.-17. Peter Verhovnik $|, Steve Mal narich 75o, Angela Zaiti $3.30, skupaj $891.22.
Milvrotikoo, Wi». Neimenovan $1.
U»ak O. Mary Kerskrh $1.00.
Bridgoport, O. Joseph Snoy 60c.
lndi«n«polit, Ind Mary Stroj SOc.
EHr, Mmn Po 26c: Frank Smuk in i i iiiifiHivun, skupaj f>(k- (l'«»*lal John Teran.)
CUvftland, O. Louis Petrovcieh (GarneRie. Pa.) 60c; John in Mary Kradel (Latrobe, Pa.) 75c; Anton Jankovich 50c, skupaj $1.75. (Zbral na proslavi dneva SNPJ v 8trabanu, Pa., Anton Jankovich.)
Straboo«, P«. Po $1: Roae Jurman in Milan Medveiek; po 60c: John Lan-gerholc, Jacob Balon, John Krebel, Peter Ster; Marko Tekavec SOc; po 25c: Frank Čeaen, Camllus E. Zar-nick, Anton Mavrich, Frank Polantz, Tr;ny Levstik, Louis Čebron, Lawrenc Sfl«k, John (.aIIon. Tony Petrovčič, F:unk Siter, Anton Babich, Louis Zorko, Neimenovan, John CheHnik, Mary Cebašek, L Marcela, Frank Uapnik in Jennie D-g-*in; -Urška Mu-ley 20c; po 15c: Viktor Vehar in Ne-i j.»t-no van; po lOc: Frank Zafrat, John Jodboy, Adolf Tomiič, Viktor Shel, Joheph Margol, John Žabkar in John Vosel, skupaj $10.00. (Nabrala na proslavi dneva SNPJ Jennie Daga-i in in Marko Tekavec. >
Miroral, Kan«. John Marolt $1.00. t Uročil Frank Zaits.)
Al»qi ippo. Pa. Mike Kumer $1; po 50c: Fred A. Vider, Lawr«nce Gradi-kek, Vincent Cainkar, Anton Petrov-cich, Pete Pavlovih, Geo. Smrekar in Neimenovan; Anton Sader 30c; po 2f>c: Bartol Yerant, Louis Bartol, Jakob Dermota, Rudolf Kre*, John Bo-gatav, Anton Selak, J^teve Ur*i*, S. Jurjovec, Julius Lisjak, Louis Glazar, Frank Augufttin, John žigman, Max Kumer, John Opeka in Neimenovan; Mike čebašek 20c; John žerjav 15c, Jakob Udorie lOc, skupaj 1^.00. (Nabral na proslavi dneva SNPJ v Stra-banu, Pa., George Smrekar.)
Lawronce. Pa. Po 50c: Matt Petrovich, Joseph Terbiian in Joe Primožič; Frank Auguitin 45c; Paulina Gla-goviek 30c; po 25c: Frank Strah. Matija Lrbandič, Rudy Potočnik, Joe Gix»m, Joe Petemel, Frank Stark, Anton čipiič, John Stebe, Jacob Ambro->.uh. John Petrošek, Joe Skoff, John Znletti, Andrej Vobril. Fr. Sustariid, Joe Barger, Anton Valisorje in Lovrenc Kavčič; Joe Kren 20c; Frank Dclea Uc, skupaj $6.85. (Zbral na proslavi dneva SNPJ v SUabanu, Pan Frank Strah.)
Skupaj v tem izkazu $430.42, prejšnji izkaz $656.35, skupaj $1,085.77.
niki, katerih od kraja ni vabila V svojo sredo. Na vsaki tako-zvani konvenciji — ki je V resnici le shod in nato banket — poslušajo udeleženci govornike in p-otrdijo vse, kar jim predloži vodstvo.
Tako je bilo letos tudi na Elyju, s to razliko, da je imela le še bolj klerikalni značaj kot kdaj prej. Jugoslovanski Kurir je o tem objavil tole poročilo:
Ely, Minn., 26. avgusta. — (JK) —"Amer. Vto-jugoalovan-?ka zveza", v kateri so združeni v velikem številu jugoslovanski ameriški državljani iz Min-ncMote, je imela tukaj včeraj in predvčerajšnjim svojo konvencijo, ki je zelo lepo uspela. Ko je opravila večji del svojih poslov v soboto in v nedeljo dopoldne, je v nedeljo opoldne pozdravil delegate in ljudstvo mestni načelnik g. Lambert. Po volitvah 'zgodaj popoldne se je vršla parada z veliko godbo, delegati in narodom iz cele Minncsote, s 40 krasnimi, simbolično okrašenimi avtomobili in 18 drugimi slikovitimi skupinam. Na banketu je govoril sodnik g. M. Nolan, a v slovenščini pa Rev. Francis Schwaj-ger. Navzoča sta bila še tudi Rev. Mihael Papež in Rev. F. Mihel-čič, takisto slovenska dušna pastirja. Tekma raznih glasbenih organizacij, ki so sodelovale, se je vršila v ipomin-?ki dvorani mestne visoke šole. Za krasen uspeh, ki je v čast našemu narodu v Minnesoti in nam dviga ugled pred ameriško javnostjo, gre pač največja zasluga delavnima odbornikoma gg. Josipu Sprajcerju, ml., in Štefanu Ba novcu, ml.
Rusija mobilizira
Rusija je pozvala v armado fante 18, 19 in 20 let stare. Poleg teh so pozvanj v aktivno vo-jako službo tudi mnogi rezervisti.
Sovjetski tisk tolmači, da mora biti Rusija vsled "imperialistične vojne", ki divja po svetu, piipravljena. Ne pojasni pa, preti komu se oborožuje. Proti Franciji in Angliji, kateri dolži krivim "imperialistične vojne", gotovo ne. Kajti Francija je poražena, Anglija pa Rusiji ni prav nič nevarna. Opasna pa ji je Nemčija, čeprav sta sedaj v prijateljskih odnošajih in je Nemčija mogla podjarmiti evropski kontinent le s pomočjo pakta, ki ga je pred dobrim letom sklenila z Rusijo.
PHIHEUBE KLIKOV
J* H« Z.
. .
reke Olt in v povirju reke Mu-reš. Ta otok, ki je edino jedro trdno zasidranega madžarskega kmetskega prebivalstva v osrčju Transilvanije, je brez te-
rajo statistični podatki: od celotnega prebivalstva Transilvanije z Banatom pripada 82.7 odst. kmetskemu in 17.3 mestnemu prebivalstvu. Ali od ce-
ntonjalnega stika z osrednjo IotneRa rumunskeRa prebival-maso madžarskega naroda v 9tva pripada mestom samo 8.7 anonskem nižavju. Drugi ve-	(pred vojno celo samo 4.1
liki nerumunski otok v notranjosti dežele tvorijo Nemci, t.
in v nemali meri civilizacijska zv. Saši (dasiravno po poreklu
ločnica. Razlike, ki jih opazimo med rumunskim narodom tostran in ontran Karpatov, so v bistvu one med srednjeevropsko in vzhodnoevropsko.— od-no balkansko kulturno sfero, ki jih na žalost v taki meri občutimo med seboj mi Jugoslovani. ki pa so tam milejše, ker niso uspele ustvariti dveh
večidel iz Porenja), ki so se v 12. in 13. stol. naselili v kompaktni masi v južni Transilvaniji, ob vznožju Karpatov, po številu danes okrog 235,000. Naseljujejo predvsem vasi in mesta t. zv. Tare Barsei (nem. Bursenland) s središčema v mestih Brašov (nem. Kronstadt) in Sibiu (nem. Hermannsstadt).
HITLERJEVE ZMAGE ODLOČILE TUDI USODO RUMUNIJE
(Nadaljevanje a 1. strani.)
^ pretepli. Toda novi premier diktator /on Arttonescu je kma-IU napravil mir. Ako bi ga ne,
to storila nemška armada. ..Značilno je, da je Rumunija, inia upravičen vzrok srditi se !,a Hitlerja in Mussolinija, ob dobila njun sistem vlade. ^aJti Kumunija, oziroma kar je c?talo od nje, ima danes fa*l-in teror, kakor Italija in
Nemčija.
Židje žrtev
^ tem procesu so žrtev po-Židje, katere je drhar : f,nje dni avgusta In prve dni *Pt<mbra mučila in jim razklala delavnice in ^prodajalne. In kakor v vsaki totalitarni so tudi v Rumuniji civil-
ne svobodSčine odpravljene, svobodne delavske in kmečke organizacije pa razipuščene, o-ziroma jih je prevzela vlpda. Zaperi so polni političnih jetnikov.
Rumunija je v tem razkosavanju izgubila nad pet milijonov prebivalcev..Ostalo jih ji je še kakih 15 milijonov. Gospodarsko je sedaj popolnoma pod Nemčijo, četudi so njena bogata oljna polja večinoma last angleškega kapitala. Vaa Rumunija je obvezana produci-rati čimveč olja in poljskih pridelkov za Nemčijo. Tako je v tej vojni končala država, ki se Je po versaljakem miru smatrala gospodarsko, politično in strategično za eno najvažnejših dežel v Evropi.
odst.), dočim od madžarskega 27.2 odst., od nemškega 23.3 odst., ter od izrazito meščanskega židovskega celo 64.8 odstotkov. Na celotnem kmet-8kem prebivalstvu so Rumuni udeleženi s 64.8 odst., Madžari z 21.7 odst. in Nemci z 9.4 odstotki. Od mestnega prebivalstva pa odpade na Rumune samo 35 odst. (pred vojno 17.6 odst.), na Madžare 37.9 odst., na Nemce 14 odst. in 2ide 10.4 odst.
Tako se nam na vsakem koraku očituje socialni prepad med že zdavnaj ustaljenim kulturno in gospodarsko nadmoč-nim madžarskim in nemškim mestnim elementom, ki je seveda držal v nepremagljivi gosposki odvisnosti tudi podeželje, ter med rumunskim kmet-skim prebivalstvom, ki je bilo še do nedavna nestalen pastirski element, udeležen le v neznatni meri na urbanskih poklicih, kakor so obrt, industrija ali trgovina. S svojo prirodno ifl-talnostjo ter velikim prirodnim prirastkom pa je ta element vedno bolj pritiskal na vrata fnest.
V zvezi z narodnostnim se je nujno pojavilo tudi ekonomsko-socialno vprašanje. Transilvanije je bila namreč kakor veČina madžarskega teritorija področje zemljiške veleposesti, ki je bila v večini rokah madžarske aristokracije. Pred voj-
Se ena obletnica .
Koncem avgusta (točno 26. avgusta) je poteklo leto dni hrvatsko - srbskega sporazuma. Predstavniki beogradske in zagrebške vlade so ta dogodek slavili za sijajen uspeh edin-stva, a v resnici je bilo leto, končano z omenjenim datumom, na Hrvatskem zelo burno. Dogajali so se politični u-mori. pretepi in izgredi. In namesto "krvave srbske" je delala red in mir policija avtonomne Hrvatske. Tudi v drugem letu "bratskega sporazuma" se ji obeta veliko posla, kajti med Hrvati ruvarijo agenti osišfa, komunisti razgrajajo in gladno ljudstvo pa vpije proti draginji in zahteva jela in dela.
"Ameriško-jugoslovanska zvezo v Minnesoti"
Kmalu po vojni je pokojni J. M o ver n v Duluthu s sodelovanjem nekaterih trgovcev in politikov ustanovil zvezo pod gornjim imenom, ki obdržuje vsako leto svoj zbor ali konvencijo, vsakikrat v drugi naselbini.
Letošnja se je vršila 26. avgusta na Elyju, Minn. Prvotno je skušal dati Movern tej organizaciji prosvetno-politično-de-lavaki značaj. Ker je tedaj bila farmarska-delavska stranka v ospredju In vladala Minnesoto, so na shode te zveze vabili senatorja Shipsteada in druge višje uradnike od F.-L. P.
Kulturno ni Ameriško-jugoslovanska zveza podvzela ničesar. Njen program v tem oziru je ostal le na papirju. Razvila pa se je v sredstvo ambicioznih politikov. V nji prevladuje sedaj tu rojena slovenska in hrvatska generacija in pa duhov-
K0NSKRIPCIJA ODOBRENA VZLIC MOČNI OPOZICIJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
mo za obrambo naših mej ne potrebujemo velike armade, pač pa, ako je naša vnanja politika taka, da je odločena v gospodarskem in političnem sporu z Japonsko iti do skrajnosti; enako, če je namen ameriške vlade preprečiti ustanovitev Hitlerju in Mussoliniju naklonjenih režimov v iatinski Ameriki, in končno, če se dogodi, da se administracija s kongresom vred odločita pomagati Angliji tudi z oboroženo silo.
Thomas svari
Socialistični predsedniški kandidat Norman Thomas v svojih govorih svari vlado, da naj ne dela v vnanji politiki potez, ki nas privedejo v take konflikte. Je za zadostno obrambo, ne pa za oboroževanje v agresivne namene.
Nevarnost je seveda resna. S
farnimi protivojnimi apeli in manifestacijami je ne bomo odvrnili. Mir je mnogo odvisen od vprašanja, ali naj ameriška vlada izjavi, da se naj takozvani ameriški interesi umaknejo iz Azije in se pusti Japonski prosto pot, ali pa jih bo ščitila in s tem riskirala vojno. Dalje od-visi mir te dežele od konkurence na mednarodnem trgu, od političnih in ekonomskih tokov v Južni Ameriki in od razvoja v Evropi, če ostane pod Hitlerjem, se bodo Zed. države obo-roževale in se pripravljale za spopad z njim ne zato, ker je on nevaren ameriškim mejam, pač pa, ker utegne postati zelo nevaren ameriški trgovini in ji narekovati avoje pogoje, če pa Hitler ne zmaga in se ameriiki vladi posredi doseči z Japonsko sprejemljiv sporazum, tedaj se lahko saneaemo, da je nevarnost vojne za Zed. drŽave za dolgo odstranjena.
Komunistični listi o Trockemu
Za uradnim Daily Worker-jem je vzkliknil tudi Radnički Glasnik na svoji prvi strani: ' Lavo Trockog Ubio Njegov Slijedbenik".
Nato našteva, da je bil Tro-cki kontrarevolucionar, smrten sovražnik Sovjetske Unije in izdajalec prvega reda. Kar vae pomeni, da Trockega ni ubil "njegov pristaš", nego agent OGPU.
List Workers Age, pri katerem ima glavno besedo bivši tajnik- komunistične stranke Jay Lovestone.rpa pravi, da je oil atentat na Trockega preračunan in izvršila ga je omenjena tajna policijska agencija, ki se je po Lovestonovem mnenju razvila v "International Mur-der, Inc."
V imenu "Neodvisne delavske lige" izjavlja, da se s taktiko, ki jo je zastopal Leon Tro-cki, ni strinjal, a vendar je treba priznati, da je bil on največji revolucionarni graditelj, mislec in zgodovinar sedanje dobe.
Torej ima bivši tajnik komunistične stranke popolnoma drugačno mnenje o prvemu komisarju rdeče armade kakor pa uradni komunist in sedanji tajnik Earl Browder. Atentat na Trockega je obsodil tudi Benjamin Gittlow, torej dva bivša tajnika komunistične stranke. O Trockemu so sramotilno pisali ob njegovi smrti samo uradni komunistični listi, ker so odvisni od kominteme in njenih subvencij.
Moynord C. Krueger bo govoril v Lo Sollu
Socialistični kandidat za podpredsednika Maynard C. Krueger bo govoril v La Sallu v nedeljo 6. oktobra.
september
BARTON, O. — konferenca Prosvetne matice in JSZ sa v/hodni Ohio in W. Vn. v nedeljo 22. »eptembra pri $. Škofu.
I* BARTON, O — Piknik e nedeljo 22. »ept.f ki ge priredi Konferenc* Prosvetne matice in JSZ.
CHICAGO. — Družabni klub Slo-venski center priredi zabavo v Centru v »aboto 26. sept.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramska pred •tava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. ok-tobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ in drnitev Prosvetne ma. tiče v nedeljo 3. novembra v SND.
CLEVELAND, O. Na Zahvalni dac v četrtek 21. novembra koncert »oc. Zarbs v SND, St. Clair Ave.
CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO.—Zabav« kluba Stoven. »ki center in letna seja v petek 6. decembra
CLEVELAND, O. — K:uo it. 49 J9Z priredi svojo letno pleano veselico dne 25. dec. »večer e Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu.
CHICAGO. ILL. — Silvestrova aa. bavn kluba it. 1 JSZ v Masonic Tem-ple, 2Srd St. in Millard Ave.
1941.
MAREC
CHICAGO, ILL. — Priredba v ko ri«t Proletarca e nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ,
APRIL
CHICAGO, ILL. — Koncert Sare, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
"Proletarec*' ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker so mu potrebne, upotrebite priložnosti za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni sklad.
PalondecITs Yugoslav-Americon Rodio Broadcast every Saturdoy, 3 to 4 P. M. Stotion VVHIP, 1480 kilo-cycles.
(First Stotion on your diol.)
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4.30—6.00 p. m. Dsiljr Tel. Canal 1100 Wedntsday and Sunday by appointments onfy
Reaidence Tel.t Crawffnrd 8440 If uo answer —- Call Anstin 5700
1
........................
PRISTOPAJTE K
j SLOVENSKI NARODNI ! | PODPORNI JEDNOTI j
! NAROČITE SI DNEVNIK
i "PnOSVETA" i
Stane ta rolo leto 98.00, pol leta $3 00
DstansvIjsjU .iov» dru*tvs. Deset tlnnovO?) j# treba r.a noto (frofttvo. Naslov s« list in ia tajniitvo j«:
2857 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
o ■
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
++»H*—OIIMMMMMIIf .......................M
BARETINCIC & SON:
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Bromd Street JOHNSTOWN, PA.
A Yugwlav \V*«,*ly Devoted to the Inte^ t of the VVorkers;......
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM MONVVE ALTU
Green and Lewis Agree on Labor Day
Both WiII»«m Green and John L. Lewis came cloter to • peaking the same language on an important issue in their Labor Day speeches than at any time in the last half dozen veais. And, on the whole. few things that they have »aid are likely to »trike a more responsive chord among the rank and file vvorkers.
Both condemned peace-time contcription.
44We said to our government: 4We do not know what this it all about. We are not obstructionista. We are patriotic Americans. Give us the fact«. Show us frankly why conscription is needed.'
"The position of organized labor U that voluntary enlist-ment should and must be given a fair trail first... then, if this system fails, the nation will without hesitation agree that the final ezpedient of compulsory conscription in time of peace is sound and justified and patriotic."
Said Lewis:
"There is something sinister about the attempt to force conscription upon our nation, with no revelation of the purposes for which conscription is sought.
VVhat kind of a foreign pol»cy, what kind of a military and naval policy, demands an army of 4,000,000?"
Both Green and Lewis warned too, of the threat to civil likerties involved in conscription, both wamed that its sponsors were men who had bitterly fought organized labor and the social gains of the new deal, and both declared that labor was vvilling to co-operate in a reasonable defense program if its provisions were properly ezplained to the people.
It is heartening to note, too. that both Green and Lewis drew inspiration from the courageous and vigorous fight now being conducted by the British labor movement — a fight direeted not merely against a national enemy, the American labor leaders od served, but also againat capitalist interests at home whcse greed for profits had sabotaged the British defense program. In this they saw a parallel with the sitdown strike of some leading American industrial ists in regard to government orders for airplanes.
Lewis demanded that labor be given representation in tbe American government compsurable to that won by British labor. He branded as a 44vicious falsehood" the widely circulated claim that French workers obstructed tke defenae of France, and charged that that nation's downfall was brought about by ita ruling class.
Green called for all possible aid to Great Britain short of war. "If Great Britain succumbs, the United States and her sister republics in the western hemisphere may be the next tar-gets of the Earopean dietators," he said. "By aiding Britain we are strengthening our own national defense."
—~	—Kenosha Labor.
The War Up To Date
No Change in the "Battle of Britain"; Dietators Urge Peace in Balkans; Hull Cool to Revolt in Mexico
By DONALD RAMSEY
John Buli is stili holding out in grand style. VVeeks ago, many of our K«H>d friends thought this writer had "gone haywire" because he auggested | that Hitler couldn't just atep aeross the Channel and "clean up" Britain like he "mopped up" Norway, Hol-land, Denmark, and later, Belgium.
Most of these critic« when the war began underestimated Hitler's povver. After he had gained »ome truly remarkable vietories, they swung to the other extreme and hailed Der Fuehrer and his followers as superman. Neither judgement vvas accurate, as events have clearly demonstrated.
The British and the Fascists are stili bombing away at eacli other, but the situation hasn't materially changed since last vveek, except that time is on the side of Britain. John Buli can
afford to wait; Hiter «an't.
★
BRITAINS GREAT BUYING POVVER
VVall Street reports that British sales of American securities are "de-fmitely slovving down." This means that Britain has plenty of money with vvhich to make purchases on this side. Piactically ali the gold in the vaults of the Bsnk of England has been sent over and immense amounts of the yellow metal have come in from Can-nda, South Africa and Australia.
The Hungarians and the Ruman-ians (lash in the Balkans, snd Hitler aud Mussolini set ss srbitrators. W ha te ver the dietators say must be accepted by the "little feMours."
It is not likely thst Russis hss had much of s hand in this frsess, the nevvspaper reports to the contrary, notvvithstanding. The Soviets were given a certain alice of Rumsnia snd »re novv in complete possession of that area. They are not looking for more territory.
EIRE HAS ITS "DANDER UP"
Some bombs have fsllen on the "little green isie." Premier De Va-lera of Eire promptly protested to the Nssis, and the latter suavely re-plied that the British vvere t« blsme.
"l)on't step on the tail of my coat," is Eire's attitude, and up to dste these stuborn Irish hsve aucceeded in msin-taining their ftgid neutrslity.
One reason is that the Germans do r.ot wish to attack Southern Ireland, fearing repercussions in the United States and elsevvhere.
HULL ISN T FOMENTING REVOLT
General Juan Andreau Almazan, vvho claims he vvas elected president of Mexico at the recent contest at the polls, is in Baltimore. Everything indicaites his friends are planning a revolution—that is, if they csn get British and American oil companies to advance sufficient money.
It is said that representatives of the oil companies hsve been "feeling out" our State Department, but that t,hey have not received much en-couragement from Secretary Hull.
Slovene Center Social Club Plans Party
CHICAGO.—All those vvho have repeatedly voiced the request thst the Center Club sponsor its socials or "domaie zabave" more frequently, vvill vvelcome the announcement of the Club's committee to the effect that a party vvill be held at the Center on Saturday, Sept. 28.
. The party wlll be run in the aame successful and satisfactory atyle as in the past, vvhith ssured everyone attending of a good time.
Keep Sept. 28. in mind, members of the Slovene Center Social Club.
Committo«.
SOCIALIST PARTY'S COMING EVENTS
CHICAGO.—Filing of Stala P«ti-tion« to plače the Socialist ticket on the ballot September 16. Maynard Krueger and all state csndidatea vvill attend filing ceremony in Springfield. Krueger will speak over the radio there.
Bang up Party vvill be held at Fleischman home, 8932 S. Lake Park, Chicago. on Saturday eve., September 21. Entcrtainment and refreshments galore. Admission 50c.
Stat« Organiaation conf«r*nc« Sun-day, September 29 in Chicago, to plan organization of new Party branehea, reorganization of old ones and state campaign activities.
LABOR HIGHLIGHTS
IF YOU vvere a manufacturer, you could bid and receive government contracts even though you vvere s steady violator of the National Labor Relations Act. Nor could you be re-quired to agree to observe the Wage and Hour Lavv as a condition for re-ceiving government business. This doesn't seean to mske much sense, but there's the situation ss it standa toda?.
♦
AS EVERYDODY knovvs, the national defense program has not ac-complished as much as it should have vvithin the last three months. The pri-niary reason is that many important industrialists agree patriotism is a fine thing, but they are sure it should not take procedence over profits. Their motto is "cash comes first." And they hold as faat to that čredo in these days of national emergency as in normal times. They hsve made it plain that they must be allovred to mske all the money they think is coming to them or they just won't cooperste.
• l
THE POVVER to dissolve the labor unions of unhappy France is given to the government of Marshal Petain under a nevv lavv just approved at Vichy, according to the Associated Press. Defeated France is, of course, iii a tragic plighL When Der Fuehrer indiestes he vvants Vichy to do something or other, Vichy »wiftly obeys. And Nszi No. 1 hates free trade unions because they stand for demo-cracy.
*
DAVID DUBINSKY, president of th« International Ladies' Gsrment VVorkers Union, hsils the growing movement to make the United Statea the fashion center of the vvorld. His organization is resdy to give vvhole-hcarted support to atudios atarted to experiment vvith the creation of original Američan models. But he lsya dovvn one proviso—none of the ate-liers estsblished should be used for chiseling on labor.
THI MARCH OF LABOR
VVAGNER ASKS EXPANDED SECURITY ACT
SEEKS COVERAGE FOR
10,000,000 MORE PEfcSONS
WASHINGTON, D. C. — Expand-ed coverage of the social security set, both in old age insurance snd unem-ployment compensation, vras proposed here recently by Sen. Robert F. Wag-ner (D., N. Y.), sponsor of the present social security act which became effective August 14, 1935.
Under the amendments proposed by Wagn«r, coverage of the old age pension provision of the law vvould bo extended to sn sdditional 10,000,-000 persons vvhile sn sdditionsl 5,-000,000 vvould be covered by the un-employment compensation provisions.
In sddition, provision would be made for a variable old age grant to .♦.tate* vvhich vvould enable poorer states to pay pensions equsl to those psid in richer states.
The proposed smendments were re-ferred to the senste finsnee committee snd it is not expected thst any aetion vvill be taken on them for some time.
VVagner said he vvas Introducing the bili st the request of the American Federation of tabor snd thst it vvould include under the old age provisions of the social security set vir-tually sil thoae novv vvithout the act's proteetion.
Agricultural and domestic vrorkers, omplojea of state and local governments, non-civil service employe» of the federal government, snd employ. ea of non-profit, religious, charitable and educational institutions vvere among those listed who vvould be in-cluded in the old sge provisions.
Changes in the unemployment compensation sections of the act vrould provide coverage for non-civil service federal vvorkers, employes of non-profit institutions snd enterprises em-ploying fevver thsn eight workers.
Important changes are made in the seetion of the internal revenue code vvhich defines agricultural vvorkers. Aa preaently vvorded employes of lsrge apricultursl corporstions are escluded.
VVagner vvould define agricultural vvorkers so as to limit the exclusion to bona fide farm hands.
"In recent months," VVagner ssid. "the tragic lesson has been clearly taught that armaments alone cannot make a nation secure sgsinst the total sttacks of vvanton aggressors novr despoiling s large portion of the civilized vvorld."
__NUKMALVlMVKtK
+on tu« i*m*iim »*0ss
INAIU« ••«* VMM vtaa aaesa wsa*,l ?i *i\m Mooi«a viA«, AWO rtu iv as aa **>a* vaorvsa vd HMouti «J 19»4.
OaeANizio in V00K IM 1744 UMDtR T NI MAMI Of THI TVfOtflAMlCAL JOCIITV .
<r>
■
M

I^Aaoa IMions 1b« IMs tua i trn saiaa-
*CtoltM.
foa satnaMsm m trn vaaf«
I8i7 - 'd95
FOUNOlt Of AMIlkCAN IMfcUl 0f COlOtlO LAIOtIRS TO MOMOTt UNIONS AHOm MI6R0IS. NI MAD TMt MIHCI AND ftltNMHIf Of UNCOtlt, AM MtS ACT IVI TY IN ftlKALf Of TNt Niaaoti
CONTSltOHS HUCN T« atUS K M AMCI SAT K>M.
IO lili II I im II T S
Questions and Answers for Naturalized and Non Citizen Americans
f« m cista-j imat va
Ml
Socialist Candidates, Thomas and Krueger, Start U. S. Tours
Labor Day savr the Socialist campaign in full svving vvith both Normsn Thomas and Maynard C.. Krueger, Socialist standai d-bearers, beginning trans-continental tours of the nation vvhich vvill bring the Socialist messagt* before millions of Americsns.
Both the Socialist candiuates will speak at hundreda of mass meetings throughout the nation before Eleetion l)ay, November 5. Thomas vvill cover more than 1&.000 miles in his campaign ing, tvvjce making the awing aeroas the country. Krueger vvill con-fine most of his apeaking to the East and Mid-West.
OPENS AT BUFFALO
Thomas offieially opened his tour vvith a speech at Buffalo, Nevv York on Wednesday, September 4. After taking part in ceremonies at Colum-bus, Ohio, whei fe' Socialists filed more
than 40,000 signatures to put the Socialist ticket on the ballot, he spoke at an evening meeting in Akron on September 5.
A vvestern trip took him through Iowa, Minnesota, North Dakota and Montana.
Krueger, the Socialist vica-presid-cntial candidate, vvas one of the chief speakers at the annual Labor Day celebration at Kacine, Wia., sponsored jointiy by the AFL and CIO. Other speakers vvere Dan. W. Hoan. former Socialist mayor of Milvvaukee, snd ex-Governor Philip LaFollette.
EASTERN SVVING
After speeches at Bsltimore snd Wsshington on September 11 th snd 12th, he vvill return to Pennsylvania tor meetings at Reading (September ;3-14) and New Kensington (Sept. 15).
Happy Days For lhe Profiteers
"Wall Street Journal" Tells Why "the Outlotk Is Excellent" From the Point of View of Labor Costs
Thc- chief executives of the Standard Railroad l^bor Organizations have vigorounly protested against the "aitdovvn strike" cerUin industrislists are vvaging against the national defense program. Tbey hsve urged Congress to lay s heayy hand on the pro-
vvages droppcd 11.3 per cent. Produetion for vvhich employers paid $100 in 1929 novv costs them only $95.30.
Dividing the manufacturing index by the factory payroll index, vre get the produetion per dollar of vvages. The produetion per wa«ge dollar rose
fiteers. No Americsns have a better 1 from 10() in l929 to 124 in June, last
GOOD PHIL0S0PHY
Some one once said: He vvho digs the mineš, or tills the esrth, or fishea in the oceana, digs, tills snd fiahea for the vvorld. If that is true the vrorkers deserve their rightful share (in vvages) of vvhat they produce.
A Vancouver, B. C., man has invented a device to be fastened to the end of a spool of thread to prevent th« thread unvvinding, hold s needle not in use, cut the thrsad and facilitat« thresding a needle.
right to make that demand.
For the vvorkers of this country are not only participating loyally and en-thusiasticslly in the preparedness effort, but they are giving a larger return for their wage dollar than in 1929. The aqthority for that statement ia tbe rWall Street Journal," vvhich cannot be accused of bias in favor of labor.
In an editorial urging business men to be of good cheer, the "Journal" re-joiced this vveek boca««« worb«r« ar« no« producing mor« an<l getting a •malUr »kar« of th« valu« of what th«y prodne«.
"So far as lafcor costs sre concerned." the "Journal" ssserted, "the profit outlook is exellent"—for employ-ers.
If there is profiteering in these daya of national emergency—and the evidence on that point is fairly con-clusive—it cannot be laid at thc door of vvage earners, according to thst conservstive votca of Wsll Street. IU figures vvere compiled from official government reports and rev»»al facts vvhich have never before been dis-closed.
Tsking 1929 as a "normsl" year. vvith index mirifrbers at 100, the "Journal" eompared that year vvith index figures ofr 1940, and this Is vvhst it found:
Msnufacturin* produetion as of Isst June vvas up 10 per cent, vvhile 5.9 per cent fawer vvorkers were em-ployed.
Dividing tk« produetion ind«« by tk« «mploym«nt ind«a, tk« "Joumal" laarnod tkat tko output por man wa« U.» por ««nt «bov« tk« 1#2» figur«.
In other vvords, employment vvent dovvn vvhile produetion urent up, snd the average factory worker Is producing nearlv 17 per cent more than he did in 1.M29.
Even more astonishing is the "JournalV* admission thst, vvhile produetion inertastd 10 psr cent, factory
Tkat mean« tkat, to balanc« pay and produetion novv a« tb«y w«r« In 1929, pr«««nt vrag«« vrould kav« to bo S4 por c«nt.
Envployers could add nearly s fourth more to the pay envelope snd stili maintain the margin of profit they enjoyed in the boom daya of 1929.
No vvonder, as the "Journal" aaya, "the profit outlook ia excellent/'
—■Labor.
10,000,000 READ LABOR PAPERS
At the present time there art 646 labor publications printed in the United States snd 30 in Canada, and they sre read by spproximately 10,-000,000 persons.
Those figures vrere released last vveek by the American Council on Public Affsirs, in announcing the publication of a labor press diractory compiled by the University of Wis-consin I^sbor Research Library, urith the sssistance of W. P, A. vvorkers.
"It is upon this Isbor press that the historisn has to depend for a raal In-sight into vvhat makes the labor mova-mefit and the special industrial institutions vvhich have been ita product."
WELL SAID
The msn vvho said that a commer-eial enterpris« should be organlsed to benefit those engaged In it, had the labor part in mind, of course. Proper hours, adequate vvages snd continuity of employment are fundamental benefits thst csnnot be iglSored by Indus-try—-and labor knours/it
A miliUrist is Juat >a msn who is slwsya ready to lay dovvn your life for his country.—Judge.
The follovving questiona snd sns. vters are intended as a guide for non-citizens preparing to be registered and fingerprinted by the United States Government beginning August 27th. These queationa' and ansvvera have been prepared vvith a vievv to-ward preventing anyone from depriv-ing non-citizena of their rights. The best proteetion is for the non-citizen to knovv vvhat his righta are and to refuse to permit anyone to restriet them.
D 00« tk« fact tkat I m ust b« rogU-t«rod and fing«rpr»nt«d bocauso I am not a citiaon affoct any of «ny otber rigkt«?
No. All of the Constitutional guar-anteea remain for the non-citizen aa vvell aa the citizen. No one can arreat you vvithout a vvarrant, search your house or seise your property vvithout a vvarrant. You are stili entitled to your rights of free speech, freedom of assemblage and freedom of con-science or belief. You can stili go u-herever you please snd do vvhatever you vvant. (VVith the single exception that vvhen you move you must notify the Commissioner of Immigration and Naturalization, VVashington, D. C., in vvriting of your nevv addreas vvithin five days.)
1« tb«r« any ckarg« for tk« rogis* trat ion aa4 f »ngorprinting ?
No. If anyone tries to charge you any fee in connection vvith registra-tion and fingerprinting report him to the police.
Wk«n aad vrkoro do I kav« to rogi«-ter?
Non-citizena can register at any post office any day betvveen August 27th and December 26th. (If you do not care to register at your local post office forany reason, you are free to go to sny post office in s neighbor-hood vvhere you are not kno^n.)
I know tkat tk« Govornm«nt ka« annonncod tkat tkor« vrill bo IS qno«. tion« to ko ao«vrorod in tk« rogtstrn-tion of non-citiaon«. Aro tkoro any otkor quo«tion«?
No. These 15 questions are the only ones that have to be anavvered. Vou do not have to snsvver any ques-tion put to you by the registration officer if that question is not on the form.
How con I got • copy of tko quo«-tion« bo for« I rogUtor?
Write to the Americsn Committee for Proteetion of Foreign Born, 79 Fifth Avenue, Nevv York City. A copy vvill be sent to you vvithout charge. Vou can study this form and take it vvith you already filled out vvhen you go to the post office to register.
Hovr can I find out vrhotkor tko or-ganisation to vrkick I bolong fall« viritkin tko catogory of "dorotod in vrkolo or in part to inflnoncing or fur-tkoHng tko political activitio«, pnblic rolation«, or public policy of a foreign govornment," a« aakod in quo«-tion 18?
The Department of Justice hss stated that non-citizens must decide for themselves -vvhether to ansvver "yes" or "no" to question 15. In con-sidering your ansvver to this question you need pay no attention to the opinion eitpressed by individuals or nevvspapers thst try to label trade unions and progressive fraternal and »ocial organizations a 44red" or "fifth columniat." The lavv says apecifically that you can be puniahed only for making atatements you knovv are false. Therefore, ansvver question 15, and all other questiona in the form, with this fset in mind. If you are in doubt about hovv to ansvver question 15, speak to the one in charge of your organization.
I novor told my «mployor tkat I am not a citiaon. Novr if I go to rogiator ka may find out. I« ko obltgod to fire mo?
No. There is no lavv that says that non-citisen* can be refused employ-ment or fired from their jobs because they aren't citizens.
U tkoro anytking in tko lavr tkat voald provont an omplojror from kiring m« bocauao I am not a cltison?
There is, but only vvhere certain industries sre concerned. Ivba-citizens cannot be employed in^tfidustries fil-ling special contracts for the War Departments. But, in many of these casea employers can get special per-mission from the Depsrtment to em-ploy a non-citizen. Special permission must be obtained for each non-citi-sen, hovvever. If a non-citizen is vvorking in s factory, that gets JA'ar or Navy Department contracts, the employer can asign the non-citizen to some other job in the factory.
VVhat if tko rogUtration officer ro-fu«o« to koliovo my ansvror« to «om« •f tko quoation« in tko rogiatrution klank?
The regiatration officer cannot pass on urhether or not your anavvers sre true. You are snsvvering these questions under oath in vvhich you sa'ear that the statements made are convplete and accurate. The registrs-tion officer is there to help you and to administer the oath.
I am not a citiaon. Onco I rogiator k«w can I pro?« tkat I kavo?
After you register a receipt card will be sent to you as proof.
My kusband I« an Amorican citison but I am not. Do I kar« to rogiator?
Yes. Everyone who is not an American citisen before December 26,
1940, must register. All non-citizvtis vvho are 14 years of age 01 older must be fingerprinted.
About a y«ar ago I adopted • G«r. man rofugoo girl. Sk« i« now 11 ye«r« old and not a citison. Does «he ht»« to rogUtor
You vvill have to register for hn ansvvering nine of the fifteen que»-tions. She does not have to be finger. printed. VVhen she reaches the ag»- of 14, hovvever, she vvill have to be fin-gerprinted.
I kav« mjr first papers. Do I hav« to rogister?
Yes.
1 ontorod tko Unitod Statea illogallf in 1922. If I rogistor U will be found out tkat I am bor« ill«gally and | may b« subjoet to deportation. VVhat can I do?
You are not subject to deportation if you did not leave the United States since your entry in 1922. You »hould register and take step« to regularize your status and apply for citiz<*n.ship. Anyone who entered the United States vvithout inspeetion (illegally) before July 1, 1924, is not subject to deportation for that reason and can become a citizen, unleas there it> some other reason sgainst him. Only thoae vvno entered after July 1, 1924. vuth-out immigration visas are subject to deportation if apprehended by th« authorities.
I am a naturaliaod citiaen. Now vritk non-citiaons kaving to register kow vrill people know tkat I am a citiaon and do not kav« to register?
If you are a citisen you do not have to register. No one has thc ri^ht to inquire into your affairs.
I tkink I am a citisen. How can I find out dofinitoly?
If you have any serious doubts av to vvhether you are a citizen, wnu> to the American Committee for Pro. teetion of Foreign Born, 79 Fifth Avenue, Novv York City, explaining lhe situation and asking for advice. There ia no charge for this service.
IT'S A GREAT SYSTEM
By JOHN PAYNE
Baseball fans are worried by the charge that V*'endell VVillkie is a neai-fusciet, as set forth by George Seldtn
in his nevvs letter, In Fact.
*
SAME OLD STORY
Testimony before the Nye eommit-tee shovaed that duPont makes money out of both sides in the vvar.
The munition makers, suggeats David Dachs, stili have their hearts in the same plače: deep dovvn in thfir pockets.
*
There is sn unconfirmed report that Ilenrv Ford, in a burst of patriotism, ordered hia service department goril-las to vvear red, vvhite and blue enam-
eled brass knuckles.
*
HOMING
John R. Chajilin posteards from Hollvvvood that a pigeon knockcd itself out trying to land on the branches of a tree painted on a backilrop for h Cecil B. De Mille pieture.
VVhich shovvs that just as "nstura imitates art" (Oscar Wilde), :»<> Hollywood publicity yarns—if used
often enough—end up by being true. *
LOST—Black tvvill skirt in t«xicab. Tues. eve. (belonging to suit). Kcw $5. 3307 Race St.—Adv. on first pags of The Philadelphia Record.
John Paine offers $5 reward if the young lady can explain why she <lidn't
miss the skirt until she got home. *
TO BE CONTINUED
Peacetime conscription has been deseribed as a page out of IIitler*!» Mein Kampf.
If it pas*es, hovv long before w«
get the rest of the book?
»
The way the big corporntions are holding up national defense until thev can be guaranteed fatter profits and no lossea makes Jesse James look like
a juvenile delinquent.
«
JUST WAIT
A eorespondent vvho has r<a<l of the publicity atories about thc « Yoik VVorld's Fsir finally g<»t a huncl aa to why the FBI ia not pushing «» investigation of Father Coughlin-fifth column activities.
His theory is thst thc evidence * buried in thst time capsule, to
opened In 5,000 A. I).
*
The srmy's definition of democracj as mobocracy, vvhich vvas finally elim inated from one of the army matiuaK makes us vvonder hovv the niibtaO' brain trust vrould define s union.	.
Possrbly as "s Isvvless band ^ Totential criminals, organized for th«* purpose of overthrovviivg low wag" acales."
Only thoae vvho attempt nothm/
never make mistakes. But ^ struggling on tovvsrds the living trutn ia more fruitful snd more blsaaeo than dead truth.—Romsine Rollsm