fežtflina plačana v gotovini Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; 5s je na tok dan praznik, dan prej. — Pas. štev. T— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštoo-ček. rač. Sl. 17.735 Oglasi po cenika. — Izdaja Sons. lista, čigar predsi. ja Karel Škalj, župnik v Dol. vasi pri Eibnici. — Urednik Andrej Strnna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček. Kočevje Zedinjenje V tiste lepe čase nas prenese praznik Zedinjenja, ko smo se globoko oddahnili ob neizrečeno veselem oznanilu: „Svobodni državljani stel" Nič več sužnji tuje velesile, ki nas v 600 letih" ni znala pritegniti k sebi; kako bi znala, ko smo bili mi le manj vredni ljudje, ki naj utonejo v morju tuje krvi. Pred 22. leti vse v zastavah, v smehu, v veselju in bratskem objemu ves narod. Takrat se je naše ime ponavljalo na konferencah, kjer se je odločevala prihodnjost pol sveta. Zastopniki velikih narodov so le morali prisluhniti, kje leži slovenska zemlja in živi slovensko ljudstvo. Žal, da ti odločujoči možje niso hoteli računati s hrepenenjem več stoletij, ki je gnalo vse Slovene pod streho hiše ene. ,— — Velik del naše narodne družine pa je stopil v skupno hišo treh bratov v trdni veri, da dobi tu stalen življenjski prostor, da se odpočije od večstoletnega narodnega trpljenja in da zaživi v dobo narodnega dela, narodnega razvoja in dviga. In vendar! Kdo od takratnih sodobnikov je mogel premeriti veličino in pomen velikega dogodka Zedinjenja? Slutili smo mnogo, a pronikniti v posledice takratnih .sprememb ni mogel nikdo. Kot vedno, sc zgodovinski dogodki bolj razumejo od daleč kot blizu. In nekaj jih je v Jugoslaviji, ki so se v tem razdobju preobjedli belega kruha pri materi Jugoslaviji in so gledali po drugem — belega kruha svobode, naravnega bogastva zemlje, širokogrudnosti in še marsičesa, kar je v drugih državah „na karte", ali pa nadomeščeno z mastjo pridobljeno iz črnega, trdega premoga. Kot otrok, presit materine Pogače, hvali sosedov črn kruh, tako so tudi nekateri otroci Jugoslavije, presiti dobrega, uganjali neumestno kritiko, izrekali nemile sodbe čež domače, hvaleč tuje. Otrok Pa kmalu začuti, da je črn kruh težji kot bel in zopet zaprosi materine pogače. Tako tudi tisti nergači, nezadovolneži, cmerikavi kritiki danes postajajo tihi, videč krivice, ki so jih prizadevali Jugoslaviji. Danes, po 22. letih, v teh dneh celi roji državljanov šele uvidevajo pomen Zedinjenja, danes, ko tvorj Jugoslavija otok, kjer se še reže debele kose pogače svobode, zanesljive prebrane in miru. Na ta presrečni otok se °.zirajo milijoni z gorkim hrepenenjem po j'Saj majhnem kotičku v tej srečni hiši treh bratov Slovencev, Srbov in Hrvatov. Kdor bere pisma onih, ki hrepenečejo po Jugo-s-aviji, pišejo: „Vse premoženje dam, pa bjagari gol, samo da pridem v Jugoslavijo, Ner bi rad užival še tako skromen košček k[uha v miru in bratske ljubezne." Kdor taka P'Sma bere — in takih ni malo — ta šele ^Vidi srečo zedinjenih. Oh, naj bi zado-tQva!a sedanja preizkušnja, da se mi vsi doslej neznano gorkoto ljubezni pritis-emu k materi Jugoslaviji s sklepom hvaležnosti, vse — pa tudi življenje žrtvovati, ,a °d zedinjene zemlje ne okrne nobeden robec in od zedinjenih bratov ne loči niti i Naj splava naša misel še k onim, ki jih hijenska nedelja, ki se letos tako srečno V s Paj -Z Zedinjenjem praznuje, kliče nam notoi°! vin ~ bratom širom sveta. Lani smo ki« q? 1 vse Slovence, letos pa poglejmo, liio ,0V8nec. Hrvat, Srb svoje brate ima: 6inrmva!!s’a’ manjšine v tujini: Italija J,uoo» Grčija 250.000, Nemčija 170.000, Madžarska 165.000, Turčija 100.000, Romunija 70.000, Albanija 60.000, Čehomo-ravska 3100, Rusija 2700, — Jugoslovanski izseljenci: Amerika USA 800.000, Kanada 30 000, Srednja Amerika 100.000, Brazilija 30.000, ostale južnoameriške države 20.000, Nemčija 50.000, Francija 35.000, Belgija 6500, Cehomoravska 6000, Holandska 2500; Azija: v Perziji 2000; Avstralija in Nova Zelandija 15.000; Afrika: Egipet400C, Južnoafriška unija 2500. Torej izven meje Jugoslavije 2,524.300 na vseh znanih delih sveta. Ko pojemo zahvalno pesem Zedinjenja, mislimo — kot pravi cerkvena — „na brate, katerih ni tukaj" 1 Oh, ko bi letos osorej praznovali ta pomembni praznik Zedinjenja v sreči mi in gledali človeštvo spokojno in v miru! Bog daj 1 r "- .v--**': Katoliško Prosvetno društvo Kočevje vprizori v nedeljo 1. decembra 1940 ob 3. uri popoldne z gostovanjem članov Prosvetnega društva iz Velikih Lašč v dvorani hotela „Trst" v Ko- • čevju najlepšo slovensko dramo: Oton Župančičevo Slovenci, zopet je tu Vaš dan, pridite, da s to pomenljivo prireditvijo skupno praznujemo obletnico ujedi-njenja treh jugoslovanskih bratov in nastanka naše narodne države Jugoslavije. Župančičeva „Veronika Deseniška" — spomenik slovenske zgodovine Celjski grofje so najimenitnejši plemiški rod na Slovenskem. Možje izhajajoči iz te rodovine so bili podjetni, dalekovidni, slavohlepni in železne volje. Te lastnosti so jih usposabljale za dobre diplomate in vojskovodje. Celjski velikaši izhajajo iz neznatnega gradu Sovneka, cigar raz^ valine se vidijo še danes nad Braslovčami v Savinjski dolini. Sovneški plemiči so po izumrlih koroških velikaših Vovbrških grofih podedovali poleg mnogih drugih graščin tudi grad in mesto Celje. Kmalu nato je nemški cesar Friderika Sovneškega povzdignil v grofovski stan in mu podelil naslov celjskega grofa. Torej Friderik I. Celjan je praded mogočnega rodu celjskih grofov. Pod vlado njegovega vnuka grofa Hermana II. so Celjani dosegli višek svoje moči in slave. Grof Herman II. je bil osebnost znan po svoji moči ne toliko telesni temveč po moči neuklonljivega značaja in silne volje. Herman II. seje na čelu svojih čet ob strani cesarja Sigmunda bojeval s Turki in v strašni bitki pri Nikopolju je Sigmundu rešil življenje. Istega vladarja je Herman II. osvobodil tudi iz rok upornih ogrskih velikašev. Sigmund mu je iz hvaležnosti podaril več gradov, med njimi tudi Zagorje in mu podelil naslov slavonskega bana. Sigmund je stopil s Celjani celo v rodbinsko zvezo, ko je vzel Hermanovo hčer Barbaro za ženo. Dal je Celjanom pravico v svoji grofiji izvrševati sodno oblast in kovati denar. Po izumrlem rodu Or-tenburžanov je Herman II. podedoval še vsa njihova posestva in se" je odslej nazival grof Celjski, Ortenburški in Zagorski cesto tudi ban slovenskih dežel. Ugled Celjskih grofov se je razširil po vsem slovanskem jugu in daleč po Evropi. Odločni Herman II. pa je bil tudi zelo nasilen in trmast, kakor je razvidno iz postopanja s svojim prvorojencem Friderikom. Tega je Friderik in Veronika Herman oženil z Jelisavo, hčerjo najmogočnejšega hrvaškega kneza Frankopana, s katero je Friderik II. priženil več gradov v Hrvatskem Primorju. Friderik je z Jelisavo več let živel v Krškem, ki se je pod njegovo vlado lepo razvijalo. Toda njegov zakon z Jeli- : ::ko- pan ko ni bil srečen, kajti Friderik svoji ženi ni bil zvest. Jelisiva je iz obupa izvršila samomor, dolžili so celo Friderika; da je on ženi zavdal, natančno pa se ta stvar ni nikdar dognala. Grof Herman II. Celjan Friderik se je potem skrivoma poročil z lepo Veroniko Deseniško, hčerjo ubožnega plemiča z Desenic v Hrvaškem Zagorju, s katero je že prej vodil Ijubavno razmerje in ji je dal sezidati celo poseben grad na hribu v bližini mesta Kočevja. Friderikov vrli (Friedrichstein) nad Kočevjem s svojo razvalino je svi te p nej< tako nesrečne ljubezni Friderik ’ H. Ctlj.-.na. Zak ir« V ;n niko je n: i . p nega Friderikov ofa Hermana II. in že je nameraval svojega prvorojenca razdediniti ter ‘ proglasiti za svojega naslednika drugorojenega sina Hermana III. Tega r a je v Radovljici nenadoma vrgel pobesnel konj s sedla tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Da bi očuval rod, je stari Herman tedaj dovolil Frideriku zakon z Veroniko in mu hotel pokloniti vse pravice Celjskega grofa pod pogojem, da bo zakon z neimenitno Veroniko zatajil pred javnostjo. Toda Friderik ni na to privolil in tedaj je oče dal nepokornega sina zgrabiti in zapreti v celjski grad. Njegovo ženo Veroniko pa je dal vreči v temnico in jo obtožil kot čarovnico, češ da je s satanovo pomočjo osvojila srce njegovega sina. Zahteval je, da jo obsodijo v smrt, toda sodnik, ki je bil baje njegov nezakonski sin, je spoznal njeno nedolžnost in je bil toliko pogumen, da jo je oprostil. Toda svojevoljni Herman jo ni izpustil in jo je dal kmalu nato zavratno umoriti. Friderik se je pozneje spravil z očetom in prevzel po njegovi smrti grofijo, obsegajočo 70 graščin na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem. Cesar Sigmund je poklonil njemu in njegovemu sinu Ulriku, ki ga je imel iz zakona z Jelisavo, knežje dostojanstvo. Friderik je umrl star nad devetdeset let. Na stara leta je prepuščal vladarske posle sinu Ulriku, sam pa je podpiral samostane in sploh skušal z dobrimi deli popraviti pogreške svojih mlajših let. Nečloveško ravnanje grofa Hermana s snaho Veroniko se je bridko maščevalo nad njegovim ljubljencem in vnukom Ulrikom, ki je bil zadnji molki potomec celjske rodovine. Pred Belgradom so ga zavratno umorili ogrski zarotniki pod vodstvom ogrskega plemiča Hunjadija, ki je Oeljane sovražil zaradi njihovega velikega vpliva na Ogrskem. Prijatelji so Ulrika svarili naj ne hodi v Belgrad, ker so poznali spletke Ogrov, toda Celjan ni poznal strahu in to ga je stalo življenje. Njegovo truplo so prepeljali v minoritsko cerkev v Celju. Tukaj je ob glasnem ihtenju ljudstva klicar prelomil ščit s tremi zvezdami na sinjem polju, kar je predstavljalo celjski grb in trikrat zaklical: „Danes še grofje Celjski in nikdar več!" Tako je izumrl mogočni rod slovenskih knezov. kakor so se Celjani radi imenovali. Za celjske grofe je značilno tudi to, da so imeli vedno žive stike z raznimi slovanskimi plemiškimi rodbinami in se tudi v teh rodbinah najrajši ženili tako pri hrvaških Frankopanih, bosanskih Kotromaničih in srbskih Brankovičih. Brez dvoma jih moramo prištevati med.prve po-bornike jugoslovanstva v naši zgodovini. Zgodovinska dejstva celjskih; grofov in vso tragiko ljubezni med Friderikom in Veroniko Deseniško je zajel naš največji sodobni pesnik Oton Župančič v svoji najlepši dramatski pesnitvi, s katero je kronal vse svoje umetniško delovanje .Veroniki Deseniškiu. Delo se odlikuje po le- ■f Dekan Anton Skubic: 20 Zgodovina ribniške župnijo — pravda kmetov Pod cesarico Marijo Terezijo, še bolj pa za viadanja njenega sina cesarja Jožefami, pa so grajska sodišča korak za korakom izgubljala svoja tla. Leta 1781. je cesar Jožef odločil, da grajski sodniki za svoje sodbe niso več odgovorni graščaku, ampak državi. S tem je bil zadan smrtni udarec graščinski samovolji pri sodnem postopanju. Samo na upravnem področju so smeli grajski sodniki še nekaj časa tudi s kaznimi uporabljati in kazati" svojo moč. Tako sta bila dne 21. septembra 1707 po grajskem sodniku v Ribnici Gattererju obsojena Jernej Benčina iz Travnika in Matej Žagar, ki sta v Loškem potoku vikarju Antonu Mežanu nagajala v zakristiji in ko je isti zakristijo za prehod zaprl, sta mu v nedeljo postavila pred zakristijska vrata leseno kobilo, da sam ni mogel ven, in sta nad njim vpila. Bila sta obsojena, da morata pri popravi ribniškega župnišča delati 24 ur v okovih. Francozi pa so ob okupaciji odpravili vso pravico graščakov, ki so doslej sodili nad svojimi podložnimi kmeti in so vso sodno upravo podržavili. Pri tem je ostalo tudi po odhodu Francozov. Razumljivo je, da se zemljiški gospodje pem, bogatem jeziku in krasnih, vezanih dejanjih, v katerih nastopajo poleg že znanih, oseb Hermana, Friderika, J dišave, Veronike še lokavi Žid Bonaventura, ki je imel od grofa Hermana baje nalog zavdati Veroniki. Simpatični pojavi, Hermanovega nezakonskega sina sodnika Prav-dača, markantna oseba vojaškega poveljnika celjske grofije, zvestega Hermanovega zaupnika Jelisava Frankopanka in zvitega Friderikovega zasledovalca viteza Jošta Soteškega. V drami je jasno podana'težnja Celjanov po združitvi vseh Jugoslovanov, n. pr. stih: „ . . . Ulrik je moj in ga ne dam od sebe, on je moj vid, z njim gledam daleč, daleč, da Friderik, z . njim gledava na jug in kadar meni staro oko že opeša, njegovo se požene še naprej, on, vem, da bo prestavljal še mejnike, ki smo jih Ceiju doslej postavili, in jug zajel do koder gre naš jezik.u (Herman II. dejanje.) Tragedija, katere del se je dogajal baš tu na Kočevskem, in ki jo bodo velikolaski igralci podali v okviru Prosv. društva v Kočevju, zasluži vso pozornost slovenske javnosti. Poročajo Draga. Nedavno je nadzoroval ljudske šole v čabarskem okraju v. d. šolskega nadzornika g. Roman Milštaj ’ iz Delnic. Z nadzorovanjem je bil prav zadovoljen, kakor tudi naše učiteljstvo, ki složno sodeluje za splošni napredek šole. To je pokazala tudi polletna učiteljska konferenca in skupščina lirvatsko-slovenskega niso mogli takoj sprijazniti s tem, da jim je vlada odvzela sodno oblast nad podložniki. Stanovi so trdili, da je graščinsko sodstvo gojilo vzajemno blagostanje graščaka in podložnika. Priznavajo pač, da je bila zemljiškemu gospodu često lastna korist silnejši razlog kakor pa stroga nepri-stranost, ki je ne odrekajo državnim sodnijam. Le tako si moremo razlagati njihovo divjanje zoper „ccpernice", katerim so res verjeli, da delajo točo in jim tako poškodujejo pridelke in desetino. Stanovi so tudi potrdili, da res niso imele vse graščine izprašanih sodnikov, teh pa zato ne, ker bi biii zanje predragi, zato so si pomagali s sodnimi šušmarji, ki so sodili tako, kakor je bilo graščaku všeč. Graščak pa si je pri gorostasnih obsodbah umil roke in vso krivico pri šušmarskih sodbah zvalil na rovaš „sodnika". Vendar pa stanovi trdijo, "da je imel kmet zaupanje v svoje pospodstvo, iz zaupanja da se je rodila pokorščina, ta pa ga je obvarovala pogubnega pravdanja. Pravdal pa se kmet v resnici zato ni, ker ni zaupal grajski „pravdi". V resnici pa so bili vsi kmetje veseli, ko se je za njimi zaprla strašna graščinska ječa, kakršno smo videli v zgornjem procesu zoper čarovnice. Kmet je začel tudi v tem oziru prostejše dihati, ker je prišel sicer pod paragraf, vendar pa izpod krute samovolje graščaka, ki je bil često sam svoja postava. To osvobojenje pa so tudi po ribniškem kraju uporabili mnogi v to, da učiteljskega društva v Gabru. Hrvatsko-sloven-sko učiteljsko društvo. za čabarkiokraj je gotovo edini' primer v državi, kjer je sodelovanje ned učitelji Slovenci in Hrvati najtejsnejši in v popolni harmoniji za dobrobit šole in naroda. Učiteljsko društvo daje k temu viden izraz, kar ja nemala zasluga g. šolskega nadzornika Milštajna. Tako je prav 1 » Zadnje naše opozorilo za ureditev cen ni doseglo tistih, ki se jih to tiče. Cene živilom še vedno niso urejene; ponekod so sedanjim razmeram odgovarjajoče, drugod so zopet take, da se ti ježijo lasje. Gotovi trgovci imajo pa še posebne metode, s katerimi drže konzumenta kakor v kleščah. Potrošaei se opravičeno vprašujejo, če temu ni pomoči. Poklicani naj bi že kontrolirali poslovanje 'v vseh trgovinah, ker z odlašanjem se daje gotovim trgovcem le potuha, da se se še bolj objestno obnašajo do svojih odjemalcev. Zima se bliža in to nam daje precejšnih skrbi, kako se bomo prehranjevali, če pojde s cenami tako naprej. Reven sloj si že sedaj težko nabavlja najpotrebnejša živila; kaj bo pa sredi zime in na spomlad, če poklicani činitelji ne pokrenejo akcijo za čimprejšnjo oskrbo revnega sloja z najpotrebnejšim. Sedaj, ko je stiska resnična, so dejanja potrebna! Pri taki akciji naj sodelujejo vsi, ki so za to poklicani in sposobni. Prigorica. Dne 8. novembra mi je pogorel kozolec iz doslej nepojasnjenega vzroka. Pogorelo mi je vse do tal. V kozolcu je bilo polno sena in detelje, troje sani in vsa koruza, katero smo letos pridelali. Poleg tega še razni gospodarski predmeti, ki jih spravljamo pod kozolec. Ta nesreča tik pred zimo je zame hud gospodarski udarec. Imam sedmero otrok, vsi še nedorasli. Žena se je pri gašenju opekla in je itak bolehava. Ker je letina letos slaba vsled neprestane moče, zato mi kmetje ne morejo pomagati. Obračam se na p. n. za izdatno podporo. Cenjena škoda znaša 30.000 din. Ribnica. Tukajšnje Prosvetno društvo je vprizorilo v soboto 16. in v nedeljo 17. t. m. pomenljivo ljudsko dramo „Plavž". Igra je v vseh ozirih uspela, igralci so dobro rešili svoje vloge, posebno priznanje pa gre občinskemu tajniku g. Nandetu Češarku, ki je vodil režijo in obenem izborno podal Tomaža Celmarja. G. tajnik Češarek ima največ zaslug, da toliko' napredujemo na dramatskem polju. — Te dni smo položili k večnemu počitku f g. Antona Pelc. Pokojni je bil daleč po okraju znan kot dolgoletni načelnik cestnega odbora. Bil je lesni in vinski trgovec iu v gospodarskih krogih znan kot dober gospodarstvenik. Ribniški občini je načeloval več let kot njen župan. Po' svoji živahnosti in preudarnosti je bil priljubljen daleč okrog. N. v m. p. Velike Lašče. Tukaj se je sredi ceste nenadoma zgrudil in preminul neznan mladenič so postali tihotapci posebno s tobakom. Shajali so se v Mali gori pri neki hruški, ki še danes nosi ime „tobakova hruška". Ni jih pa več zasledoval graščak, ampak „leblajtar", ki se ga niso tako zelo bali, ker ga je znal pretkani Ribničan dobro ukanili. Neštetokrat so morali po nalogu gubernija duhovniki z leče svariti pred to obrtjo, kar pa ni dosti izdalo, saj^se tihotapcu ni zgodilo kaj hujšega, kvečjerrg da je bil vtaknjen v vojaško suknjo. Taki pa so navadno postali veseljaki, ki so po do-stani službi prepevali po svetu in popivali In uganjali svoje burke. Skoro vsi, ki so v maticah zapisani kot „miles" ali kot „ge-vvesener Soldat", so bili taki veseljaški postopači. Državno sodišče je bilo v Ribnici še tja do leta 1848. nastanjeno v gradu, pozneje pa se je namestilo v posebnih prostorih, kakor je še danes. Ker je graščaku odpadla tlaka in desetina, je hotel poiskati nov vir dohodkov. V ta namen je graščak Rudež sezidal poslopje, kjer je sedaj nastanjeno sodišče, da bi si tam uredil pivovarno, kakršnih je bila že dvojica v Ribnici (pri Prajerju in v Prajhavzu, sedaj št. 13). Velike kleti še sedaj kažejo ta namen. Da je dobil pripraven in obdelan materijal, je Rudež podrl grad na Bregu, ki je ime! z njegovim vzdrževanjem le stroške, in vzidal kamen v novo poslopje. Kjer naj bi se bilo ljudem delilo pivo, se jim danes deli pravica. Konec. vsled arčne oslabelosti. Človek res ne ve, kje preži nanj smrt. Stara cerkev. Prosvetno društvo je začelo živahno delovati. Imelo je že več lepih prireditev. Prvo amo posvetili slovenski zgodovini. Predavala je gdč. Peterlinova iz Kočevja. Dalje je društvo priredilo proslavo v čast Kristusu Kralju, kjer je sodeloval tudi novo ustanovljeni pevski odsek. Zadnjo nedeljo pa smo proslavili spomin velikega Slovenca Antona Slomška. Predavanje so spremljale krasne skioptične slike, ki se jim ljudje kar niso mogli dosti načuditi. Za dodatek smo videli sliko sedanje strašne vojne (London v plamenu) in za konec še slike grobov velikih Slovencev. — Ljudje so veseli •teh prireditev, društvo pa se zaveda, da s tem vrli veliko poslanstvo za podvigo prosvete med kočevskimi Slovenci. Slovenska Straža v Ljubljani nam je obljubila, da bo tudi k nam poslala potujoče knjižnice, da pride tako tudi med kočevske Slovence slovenska knjiga. Posebno v dolgih zimskih večerih naj ne bo nobene slovenske družine, kjer ne bi prebirali dobrih slovenskih knjig. Breg. Pri posestniku Bavdku na Bregu je neznan zlikovec streljal ponoči skozi okno. Vendar k sreči ni napravil druge škode, kot da je preluknjal šipo v oknu. Upamo, da se orož-nistvu posreči dognati, kdo je to storil. Gotenica. Vlom. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v hišo g. R. Loserja. Vlomilec je odprl štiri vrata, predno je prišel do notranjih prostorov. Pri treh vratih je izrezal ključavnice, da so iste kar odpadle, četrta vrata pa je odklenil vlomilec s ključi, ki jih je dobil v predsobi. Orožniki iz Kočevske reke so prišli v Gotenico takoj po vlomu ter po preiskavi aretirali V. L. iz Gotenice in ga odpeljali na okrajno sodišče v Kočevje, Preiskava na sodišču pa bo šele ugotovila točno krivca. Potrebno in dobro bi bilo, ds se pride tem vlomilcem že enkrat na sled, ker se vlomi par let še vedno, ponavljajo.- Gotovo so domačini, samo se dobro krijejo. Zapriseženi so bili sodni izvedenci cenilci iz občine Kočevske reke. Za sodnega izvedenca je bil sprejet tudi g. Čepin Pavel iz Gotenice za občino KočcVsko reko. ** .■ :r.: ,:v - - ^Taaara—«-.»y tiiG .. vi' J Fantovski odseki (FO) na Kočevskem so dobili svoje "okrožje. Upravičenosti in potrebe •>kc osrednje matice za vzgojno delo mladine na Kočevskem hi treba posebej dokazovati. Na prvem okrožnem sestanku so odborniki FO sprejeli važne sklepe o vzgojnem delu mladine na Kočevskem. Naš naraščaj. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je dne 5. septembra 1940 izdal odlok, po katerem je bilo naročeno vsem šolskim vodstvom in prosvetni upravi, da pripo-r°čajo ljudskošolski mladini delo pri našem na-r*ščaju. S tem je bilo rešeno vprašanje, ki je toliko časa oviralo razvoj naše organizacije ter neprijateljem ZFO dajalo možnost, da so šolsko mladino odvračali od naših vrst. Fantovski sestanki. Poleg telovadbe so fantovski sestanki najlepša prilika, da izvršujemo Baš program. Ko pride dan, na katerem se vrši fantovski sestanek, član FO ne sme strpeti doma Mi kje drugje. Ravno tako, kakor se gre vsako nede!jo v cerkev k maši in pridigi, ravno tako Biora iti vs,ak član na fantovski sestanek, če ni delu. V Kočevju je fantovski sestanek vsak f^tvtek v gimnaziji ob pol 8. uri zvečer. Ostali G imajo fantovske sestanke ob nedeljah. v proslavo 1. decembra priredita _____ Kočevju v soboto 30„ novembra 9-10 ob 20. uri v dvorani ljudske šole. Bog živil Akademijo > 0 in nK Jv. Koncert, ki ga je priredila 16. t. m. Narodna talnica v Kočevju, je nadvse dobro uspel ob Belo vanju ljublj. radijskega akademskega kvin-‘a- Kino dvorana je bila nabito polna slo-v®_Bi,!iega občinstva. Na koncert so prišli tudi jas predstavniki uradov in slovenske j ‘!°sti- Akademski kvintet je s svojim tenorom p basom navdušil poslušalce in žel velik aplavs. dr x. °ncevfu se je zbrala zbrana slovenska Bl01:^- še v gostilni Tschinkel in poglobila ob r ens*ti pesmi družabne stike, ki so v sedanjih nad vse .potrebni. A" nedeljo dopoldne p« ,.':. f"c kvintet poslovil od Kočevja s slovensko Dtsho^oi© begalo O, ta radovednost'. Koliko jo je na svetu, večkrat kar brez potrebe. Danes pa je radovednost kar na svojem pravem prostoru, ako skušamo pogledati malo za kulise sodnega dne, o katerem govori Gospod zadnjo nedeljo po binkoštih. Kaj vemo o sodnem dnevu? Vemo to, da gotovo pride. „Zbrali se bodo pred njim vsi narodi in ločil jih bo narazen, kakor loči pastir ovce od kozlov; in postavil bo ovce na svojo desnico, kozle pa na levico.u (Ht. 25,31.) Tako govori Gospod sam, pa naj to ugaja sprijenemu svetu ali ne. Kje se bomo zbrali? Prerok Joel misli na dolino Jozafat, da Gospod tam sodi svet, kjer je svet obsodil njega. Mogoče. Ko pa so apostoli vprašali po sodnem dnevu, je dejal Gospod: „Kjerkoli je mrtvo truplo, tam se bodo zbirali jastrebi.“ To bi pomenilo: Kjer bodo ljudje zreli za sodbo, tam bo. Kdaj pa pride dan jeze, dan plačila? Gospod odgovarja: „Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, niti angeli v nebesih, ampak le moj Oče.“ On noče nič napovedati, kakor store to razni Nostradamusi in slični preroki, ki hodijo okrog, pravijo, da napovedujejo bodočnost, pa sleparijo ljudi. Prišel bo ta dan, kdaj, .tega ne vemo. To pa vemo, da sodni dan ne bo ničesar spremenil na tem, kar je odločil dan posebne sodbe. Dan smrti je torej za nas pravi sodni dan, na katerega moramo biti vsi in vsak trenutek pripravljeni. Kaj sledi sodnemu dnevu?, radovedno vprašujemo naprej. Gospod pove: „Nebo in zemlja bosta prešla. : Sveti apostel Peter pa pripomni: „Sedanje nebo in zemlja sta prihranjena za ogenj, ohranjena za dan sodbe.“ (I. Petr. 3.7.) Mogoče, da bo Gospod vesoljstvo očistil z ognjem in da bo nastopilo, kar je videl sveti Janez: „In videl sem novo nebo in novo zemljo . . . Glej, vse delam novo.11 (Raz. 21.) Ali najvažnejše je vprašanje, kaj bo z nami. Tudi mi ostanemo večno. Večno boš ali v nebesih ali pa v peklu. Tretjega ni. Zato porabimo čas. Čas je zlato, je večkrat napisano na hranilnicah. V nebeški hranilnici pa stoji: „Čas je večnost.11 Zdaj vemo dovolj. Sodba pride. Mora priti. Že zaradi Boga. Vsak mora spoznati, kako pravičen je bil Gospod, pa so ga nekateri imenovali nepravičnega. Sodba mora priti zaradi Kristusa. Ves svet mora videti njegovo dobro, sveto srce in njegove svete rane. . Sodba mora priti zaradi ljudi. Tu na svetu ni pravice. Prave enakosti ni pri ljudeh, prave enakosti ni na grobeh, prava enakost je v grobu, še bolj pa pri sodbi. Tu pravični trpi preganjanje, preganjavec pa besni in zadeva nove udarce. Ali bo vedno tako ? Ne, sodba bo prinesla zadoščenje. Samo malo še potrpimo. Krinka hudobnih bo padla, zaničevana krepost pa pride do veljave in vsi bodo morali priznati: „Pravičen si, Gospod, in pravična je tvoja sodba. (?s. 118.137.) Slovensko kat. prosvetno društvo v Kočevju priredi dne 1. decembra na praznik Narodnega zedinjenja v dvorani hotela Trst ob vstopnini popoldne ob 15. uri igro: „Veronika Deseniška11. Kdo iste ne pozna iz zgodovine celjskih grofov in - ne ve, da se je ista pred stoletji skrivala na kočevskem Friedvichstein-u in v Kunčah. Zato vsi k igri! Sladkor za pitanje čebel je dospel, prijavljeni čebelarji naj pridejo po sladkor v prostore Nabavljalne zadruge državnih’ nameščencev ■— poleg g. Dorniga. Cena 9-25 Din za kilogram proti takojšnjemu plačilu. Izseljevanje. V smislu sporazuma nemške in romunske vlade se preseli v Nemčijo večje število Nemcev iz Dobrudže in Južne Bukovine. Krog 60.000 Nemcev je že prišlo v Nemčijo. Preseljevanje se zvrši, ko bo končano potovanje Nemcev iz Besarabije. Rusini v Jugoslaviji: V naši državi je veliko Rusinov, ki so imeli svojega voditelja v osebi nedavno umrlega škofa dr. Njaradi, katerega so imenovali očeta celokupne inteligence Rusinov v Jugoslaviji. Imajo svoje prosvetne organizacije in lastno šolstvo. Del časopisja in knjige pišejo v ukrajinskem jeziku, drugi del v rusinskem. Državna uprava naše države jim daje toli svobode v njihovem narodnem razvoju, da izražajo 0tć3iio*J2!!:a Katastrska (davčna) občina in kraj m: Župnija ! Ljudska šola 13. Občina Črnomelj-okolica Površina: 9.871 h Butoraj a 4 222 3 a 94 m3 — 3595 preb. Butoraj 92 Črnomelj Črnomelj Velika Lahinja . 9! * Zorence Dobliče 39 502 * - Dobliče 228 n Dobliče Doblička gora . 69 Jerneja vas . . . 98 ■ Kanižarica . . . 107 w Črnomelj Kleč 103 v •> Kleč 29 Planina Planina Konjski hrib . . 23 Lahinja 32 n Topličice .... 19 n Loka pri Črn. . . 760 Črnomelj Čudno selo . . 70 Črnomelj Dolenja vas . . 38 n Kočevje 82 n Loka pri Črn. . 346 „ , Svibnik 1U3 „ Vojna vas . . . 110 9 Žagarci Maverlen H 407 • » Bistrica 53 Maverlen ' Grič 64 Dobliče Jelševnik .... 93 1 Maverlen 80 n 'i Maverlen Miklarji 3 Snečji vrh . . . 81 Dobliče Stražni vrh . . . Petrova vas . . . 93 453 ” Maverlen Gorenja Paka . 65 . Petrova vas Mihelja vas . . 61 „ Petrova vas . . 111 „ Rožanec .... 103 » „ Ručetna vas . . 113 n „ Planina 274 Mirna gora . . . 2 Planina Planina Planina 152 » r Ponikve 37 n Sredgora .... 53 n Skrilj Talčji vrh .... 30 734 " - Dolenja Paka . 57 Črnomelj Talčji vrh Lokve 57 Naklo 67 „ Otovec 119 „ Rodine 139 „ Rožič-vrh .... 58 „ Sela pri Otovcu 69 „ , Talčji vrh . . . 57 „ p Tušev dol ... 87 Zajčji vrh . . . Zastava 21 143 ” ” Desinec 63 Črnomelj Pavičiči 62 Zastava 18 (Dalje prihodnjič.) Rusini sami svoje zadovoljstvo. Tudi druge narodne manjšine uživajo pri nas velike pravice, a niso nikdar zadovoljne. Naj si vzamejo vzgled na Rusinih, da bodo pravične napram državi, ki jih redi. "j cv>-yi:?~N '1“ i P) rca ---1 & -