Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Z% celo lito predplataa 16 rld., ia pol leti 4 fld., ta četrt !*<» 1 $14., *a |»d»R meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji projeman »Iji: Z* *«le l«to 13 gid., is pol leta в fld., s« četrt leta 3 fld., ia jeden nesec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. vać na leto. Ромвм Btevilke po 7 kr. Naročnino in osnanila (laaerate) »»prejema upravništvo ia ekepedlei]* v „Katol. Tlikarni", Kopitarjeve ulice It. 2. &okoplai «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. iihaja Tiak dan, iivzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. ©v. 140. У Ljubljani, v sredo 23. junija 1897. Imetnik Х1У.. Kako smešno! Kadarkoli „Slovenski Narod" iztakne kje v dunajskih antisemitskih listih kako stvarco zoper klerikalizem, vselej jo s srčnim veseljem in s prečudno dobrovoljščino ponatisne svojim zvestim bralcem, češ, glejte, ti pišejo tako, kakor mi, ali so torej tudi brezverci ? Tako tudi v predzadnji številki. „Deutsches Volksblatt" je pisal nekaj proti nemški katoliški ljudski stranki, češ, da „zlorabijo vero v jako človeške egoistične namene", in „Slov. Narod" je vse lepo ponatisnil ter dodejal: „Ko smo mi zastopali take nazore, bili smo slovesno proglašeni za brezverce in sovražnike vere — se li to zgodi tudi dunajskim krščanskim socijalistom ?" Kako je to tmešno! Kakor da bi mi vse odobravali, kar pišejo in počeujajo dunajski krščanski socijalisti, ali bolje dunajski — antisemitjel Ali nismo že večkrat poudarjali, da krščanski socijalizem na Dunaju ima še mnogo balasta, še mnogo neočiščenih elementov, ki jih druži samo negacija, samo opozicija proti Židom, ki jim ne gre ime krščanski socijalisti, ampak le — antisemitjel Ali nismo obsojali njih postopanje v narodnih vprašanjih ter je ožigosali za — n e k r -ščansko? Prav tako sedaj pravimo, da je pisava nemškega antisemitskega lista o cerkveni oblasti ne-katoliška I Amicus Plato, magis amica veritas — to načelo nam bo vodilo vedno in povsod ! Bralec naj sam sodi I „Deutsches Volksblatt" piše: „Kdo naj veruje, ali o kom naj se misli, da bo verjel, da imajo škofje določevati politiko?" No, tega tudi mi ne verujemo. Škofom ne gre določevati politike, samo da je res državna politika in ne cerkvena politika (zakaj tudi cerkev je „polis"), pa da je nravna (sicer državljanom kar katoličanom cerkev mora prepovedati tako politiko). Dalje: „Kristus je dal v cerkvi cerkvenim očetom nalogo, kazati pot v nebesa." Gotovo, a dal jim je tudi oblast in dolžnost, voditi vernike v nebesa. „Kako se na zemlji vredita politika in gospodarstvo, je pred vsem popolnoma človeška zadeva, katero je rešiti po pameti, ne po razodetju." Zopet res, gospodarstvo in politika (da le ni cerkvena) na zemlji je pred vsem človeška zadeva. Torej jo ima rešiti državna oblast in ne cerkev (sicer se pa „Deutsches Volksblatt" vrlo moti, če misli, da ima država vso pamet v zakupu 1). A ker istega človeka cerkev mora voditi k pravi in zadnji blaginji, paziti mora, da se ne zamota, ne spodtakne ob svetne zadeve, da vredba svetnih zadev ni v oporeki, v nasprotju s teženjem po zadnjem cilju. To je menda jasno. Ce pa je politika libe-ralno-krivična in gospodarstvo tiransko kapitalistično, je taka politika iD tako gospodarstvo po svoji vredbi človeku na peti v nebesa kamen spodtike, zato ima cerkev pač pravico, po svojih škofih tirjati, da država poravna pot in odstrani tako kamenje. - Kar pa še naprej piše „Deutsches Volksblatt", to ni baš razborito I „Kadar spoznajo kmetje v alpskih deželah, da je njih stranka postavljala pred nje ščit vere, ko je šlo za zgolj človeške interese, kadar spoznajo, da so bili ljudski interesi žrtvovani interesom visokega plemstva in visoke duhovščine — nižja duhovščina menda niti ne sluti, da sama duševno tlačani, da pa dobi tako malo ovsa, kakor konj, kateri goni vital — tedaj nemška klerikalna stranka spozna, da je cerkvi izkazala slabo uslugo. Vse se bo veri in cerkvi podtikalo, kar je provzročila kratkovidnost na jedni strani, ničvrednost pa na drugi. Radi tega se moramo zavzeti za cerkev..." Taki ljudje očitajo katoliški ljudski stranki „hinavstvo in zvijačnost" I Ali ni že iz zadnjega stavka razvidno, da sta pri njih hinavstvo in zvijačnost! To hinavstvo! Za cerkev se mora ta gospoda zavzeti, iz samega sočutja, „da nižja duhovščina ne sluti, da sama duševno tlačani" in bi se utegnilo zaradi tega cerkvi očitati, kar je zakrivila „ničvrednost" višje in „kratkovidnost" nižje duhovščine! No, nižja duhovščina se dostojno zahvalja za tak kompliment, katoliška cerkev pa bo bržčas tudi še preživela take čase, če se tudi ne zavzemata zanjo „Deutsches Volksblatt", pa „Slov. Narod" I „Kiiltnrkampf" na Hrvatskem. i. Iz Z a g r e b a , IS. junija. Kako zadovoljni so bili naši liberalci z javnimi odnošaji na Hrvatskem, celi čas vladanja bana Khuen Hedervara! Po njihovi trditvi je vladal na celi zemlji mir in red in vse je bilo zadovoljno, pa si niso želeli nobene spremembe. Protipostavna mažarizacija je bila le narodna ravnopravnoat za Mažare na Hrvatskem, a verska indeferentnost pa plod krščanske strpljivosti naproti židovstvu in framasonstvu. Proti katoliški cerkvi se je smelo pisati prav zaničljivo celo v obeh uradnih časopisih, a učenjaki (!), ki so tajili božanstvo Kristusovo javno v svojih predavanjih, so se branili, češ, da so te njihove trditve zopet le plod njihovega umnega raziskovanja: Ko je človek premišljeval, kaj se je počenjalo na Hrvatskem z verskimi in narodnimi pravicami hrvatskega naroda, moral je že skoraj zdvojiti o rešitvi iz tega propada. Neki indeferentizem v verskih stvareh se je bil lotil že vseh slojev prebivalstva, pa se je bilo bati, da zaduši plemenito mišljenje boljih slojev. V „Slovencu" sem večkrat svaril narodne kroge ravno radi indeferentizma, ki more le škoditi posebno še narodu, ki se ima boriti tudi še za narodni obstanek. LISTEK, Cvetke s polja modeme znanstvenosti? Priobčil Burjan. (Konec.) Da se res vrši ta proces, kaže nam dejstvo, da od leta do leta raste število drobnoglavcev (Mikro-scephalos) in kretinov, katere je proglasil slavni C. Vogt za prehodno obliko med opico in človekom. Takim ljudem, če jih še sploh smemo imenovati ljudi, so možgani v navadnem razvoju zaostali, zelo majhni so in podobni opičnim možganom ; taki ljudje ne znajo govoriti, sploh se kaj močno približujejo opicam. Ker se Število takih ljudij množi, brez strahu lahko sklepamo, da pride celo človeštvo s časom do tega stanja, da si pridobi celo človeštvo možgane, opičjim podobne. Ce se bodo pa možgani pomanjšali, izgubili bomo najbrže tudi svoj tako razviti govor, tudi čre-pinja se nam bo zmanjšala, čelo se bo stisnilo in nazaj nagnilo, dolenji del obraza bo stopil na prvo mesto, lični kot se bo zmanjšal, s kratka, dobili bomo obrat, kakoršnega imajo opice. Da so ljudje skoro povsod goli, pomeni velik nedostatek v borbi za obstanek. Koliko lažje bi izhajal siromašni težak, da mu ni treba oblačiti nagih črvičev 1 Koliko manj gospode bi mrlo, če bi bili ljudje čez in čez z dlako porasteni! Marsikatero pre-hlajenje, ki se včasih konča s smrtjo, bi se na ta način odvrnilo. Vidimo torej, da bi bila porastenost za človeka neprecenljive važnosti v borbi za obstanek. Darvinizem nas uči, da si vsako organično bitje skuša pridobiti vsako ugodnost, ki bi mu koristila v boju za obstanek. Da si bo človeštvo prej ko prej pridobilo prvotno dlakavost, pomagal bo in že pomaga plemenski izbor, saj vendar vidimo, da naše cenjene dame prezirajo golobradce in si najrajše volijo može s krepko, gosto brado. Tekom tisočletij torej se bo človeški rod spet pokosmatil in s to ve-levažno pridobitvijo kakor tudi z onimi, katere smo že našteli, stopil spet v kolo živalij. Najbolj bo brez dvoma podoben opici. Toda tudi v tem stanju mu ne bo prestati. Vidimo namreč, da se živali v opičjem stanju hranijo večinoma s sadeži. Odkod naj se vzame toliko hrane, ki bo našim potomcem primerna, ko se izpremeni toliko in toliko milijonov ljudij v opice I Po zakonu, ki ga uči darvinizem, da vsaka živa stvar teži po onem stanju, v katerem se najlažje ohrani, v katerem za svoj obstanek najmanj potrebuje, izpremenjali se bodo naši srečni potomci i nadalje, iz opičnega stanja v stanje polopic, od tega do stanja najnižjih sesavcev, vrečarjev in kljunačev in tako naprej, oziroma nazaj do črvov in do jednostaničnih praživalij. Jasno je, da se priprosta žival kakor je monera veliko lažje ohrani v boju za obstanek, nego višje razvita žival, recimo črv, ker za svoj obstanek ne potrebuje razun mokrote skoro nič. Tudi to stanje še ni popolno. Staniča sestoji iz različnih ogljikovodikov. Umevno je, da se vsaka anorganska sestavina lažje ohrani nego organska, ker za svoj obstanek ne potrebuje prav ničesar. Po Darvinovem nauku torej se bodo tudi jednostanične živali razkrojile v neživo tvarino. Najvišja stopinja popolnosti ki je v stvarstvu mogoča, je torej stanje mrtve, anorganske tvarine, ki si je v boju za obstanek pridobila neodvisnost od drugih stvarij. Kaj ne, lepo prihodnost nam slika darvinizem, največja pridobitev Človeškega uma! Ko se bo stanica razkrojila v nežive snovi, razpade tudi duševno delovanje v nič, v nirvano, po kateri tako hrepeni utrujeno in zmučeno človeštvo 1 Oprostite, da sem Vam podal tako na kratko obris naše bodočnosti, ki se bo tako gotovo izvršila, kakor je darvinizem resničen. Rad bi Vam obširneje razkjadal, a prišla sva do mojega doma. Ker ste razsoden akademik, sestavite si lahko sam podrobnosti, kako se bo človek razvijal od opice dalje v mrtvo snov. Trdno se držite Dirvinovih in Hackel-jevih načel, in poti ne morete izgrešiti! Hvala Bogu, da je narod sprevidel svoj žalostni položaj, sprevidel, da mu preti nevarnost v verskem in narodnem pogledu. Streznil ee je in pri zadnjih volitvah je pokazal, da ga ni nič več volja prenašati samovolje svojih dosedanjih liberalnih prijateljev (!), ki so mu kopali grob — verski in narodni. Svečenstvo hrvatsko, ki se je v vseh časih odlikovalo v borbi za vero in dom, je storilo tudi zdaj svojo dolžnost. In ravno radi tega se je vzdignil proti njemu ves domači in tuji liberalno-framasonski tabor, češ da je treba radi tega vse svečenstvo od nadškofa pa do zadnjega kapelana prisiliti, da ostanejo pokorni vladi mažarsko-hrvatskej in da se ne mešajo v politiko. Kako so obrekovali našega nadškofa pri samem cesarja in kako jim je to kovarstvo spodletelo, sem že sporočil. Ali s tem še stvar ni končana. Liberalci so bezstidni, pa pognani skozi jedna vrata ven, silijo čez druga noter. Ce niso vspeli prvikrat, mislijo s svojim obrekovanjem doseči svojo svrho drugikrat. Vse, kar je le mogoče, izmišljujejo proti duhovnikom, ter jih obrekujejo po svojih časopisih. „Narodne Novine" uradni list ni našel dosti prostora, da ga napolni s psovkami proti duhovniškemu stanu, in ravno ta list je pred nedavnim pozival duhovščino, da naj ona gleda in skrbi, da se v narodu vzdrži ugled do javnih oblasti. Kdo bode čuval ugled, ko ga javne oblasti same kršijo s tem, da nedolžne duhovne uklenjene kot kake razbojnike vodijo v temnice samo radi tega, ker mislijo, da so oni krivi, propada mažaronskih kandidatov. Naši okrajni predstojniki so se v tem pogledu tako surovo obnašali, da človek skoraj ne bi mogel verjeti, živimo li zares v ustavni državi ali na Turškem. Le turški paše morejo tako samovoljno postopati v svojem pašaliku, kakor delajo mnogi naši okrajni predstojniki. Pa mislite li, da jim bodo radi tega zamerili na merodajnem mestu? Gotovo ne, če ostane še ta zistem, ki se more vzdržati še nekaj časa le s takimi nasilstvi. Čudno je, da zagrebškega nadškofa do zdaj niso napadali. Mislili so morda, da se bodo z njegovo popustljivostjo ukoristili, pa da bode morda še celo svečenstvu prepovedal mešati se v politiko, kajti po njihovih nazorih duhovnik ne bi smel imeti nič opraviti a politiko, njim pa mora biti slobodno mešati se v cerkvene zadeve. Ali prevarili so se. Nadškof dr. Posilović je ostal v politiki pasiven, duhovnikom pa ni hotel zabraniti, da pomorejo narodu do zmage v volilni borbi. Duhovščina je razumela svojega nadpastirja, pa se je ravnala tako, kakor zahteva njega dolžnost do verskih in narodnih vprašanj. Nam bi bilo sicer mileje, kakor smo že omenili v jednem dopisu, da so tudi hrvatski škofje kakor avstrijski izdali pismo svojemu svečenstvu glede volitev, kajti tako bi imeli liberalci vidljivo tarčo, v katero bi mogli streljati, seveda brez vspeha, dočim zdaj obrekujejo in izmišljajo stvari, kakoršnih ni bilo pri tej priložnosti. Vsi mažarski časopisi razun jednega in oba uradna lista naše vlade, ter ostali židovski časopisi Tako sem Vam, dragi gospod, osvetlil darvinizem tudi od druge strani. Upam, da sem s svojim razkladanjem v Vaših očeh podvojil vednost geni-jalne Darvinove teorije, ki ima to redko posebnost, da vedno trdno stoji, naj jo postavimo na noge ali na glavo. Kakor se da ž njo dokazati postanek človeka po dolgotrajnem razvijanju iz nežive tvarine, ravno tako se da na podlagi iste teorije z vso gotovostjo sklepati, da se človeštvo tekom tisočletij povrne zopet v prah, v neživo tvar 1 Nikar me ne glejte tako debelo! Moji sklepi so popolnoma resnični, ker sem v formalnem oziru kakor tudi materijalnem dokazovanju nepremično stal na podlagi darvinizma, največje pridobitve moderne znanosti. Ne čudite se, če ne morete vsega umeti! Tega dandanes ni treba več, ko sta veda in umetnost zamenili svoja predmeta. Namesto razuma rabijo moderni znanstveniki i v opazovanju i razlaganju rajši domišljijo, moderni umetniki pa se ponašajo s tem, da so se srečno iznebili domišljije in nam slikajo samo to, kar je resnično. S tema ve-levažnima pridobitvama pride človeštvo gotovo do — nirvane I Hvala Vam iskrena za spremljevanje! Z Bogom!" Rekši je izginil skozi visoki port&I v samostan usmiljenih bratov. Nemo sem zrl za njim, pobit sem odšel in začel njegove besede premišljevati. so se v zadnjem časa zjedinili v napadanju Baših najvišjih duhovnih pastirjev dr. Poeilovića, Strose-majerja in dr. Stadlerja I Zmaga hrvatske opozicije jim ne da mira, а da se hrvatski narod vzdiguje, to so krivi ti trije škofje. Posebno Mažari rohnć proti njim na čela „Pester Lyoyd", kajti dobro ved6, da z osloboje-njem hrvatskega naroda pada njihov lažiliberalizem, pada tudi hegemonija mažarska in židovska. Zatoraj toliko vpitja v mažarskem Izraelu po „kulturkampfu", a hrvatski mažaroni so složni v tem vpitja, ker tadi njim se približuje zadnja ura njihovega gospodstva mastnih složb, ugodnega brezskrbnega življenja in samovoljnega vladanja. Vsaka sila do vremena, to velja tadi za mažaronstvo, katero je začelo že giniti. Politični pregled. V L j u b 1 j a ni, 23. junija. Badeni pri Sisifovem delu. Dolgo časa so listi slepe miši lovili, poročajoč danes, da prevzame nalogo posredovalca mej Cehi in Nemci konservativno veleposestvo, jutri zopet, da jo prevzame nemškoliberalno veleposestvo. Sedaj je znano, d» iz tega ne bo nič, ker konservativni veleposestniki ne-čejo prevzeti ponujene jim naloge, nemško-liberalni veleposestniki pa je ne morejo, zato ker jih v to nikdo naprosil ni. Sedaj bo Badeni sam v roke vzel vso stvar. Dunajski časniki pišejo, da se poda Badeni začetkom julija na počitnice za kakih štirinajst dnij, potem pa okrepčan po svežem zraku prične poskušati narodno spravo na češkem. Badeni gotovo sam najbolje ve, da je njegovo delo v tem ozira prazno, toda on se čuti dolžnega, da dožene do konca delo, katero je tako nesrečno pričel. Da na Češkem ni najti nobenega razpoloženja za tako spravo, je najznačilnejši dokaz govor vodje konservativnih čeških državnih poslancev veleposestnikov, kajti ako v najzmernejših krogih vlada tako jasna misel, da z nameravano spravo ne bo nič, tedaj je lahko umevno, kako še le v dragih bolj radikalnih krogih sodijo o tem. Zato ima pa „N. F. Presse" tudi svoje določne vzroke da z vso židovsko-liberalno srditostjo napada grofa Deyma zaradi njegovega go vora na shodu v Tabora. Ta list čuti, da je češki narod pri avojih sedanjih zahtevah nepremagljiv, ako so v tem Mladočehi jedini s konservativnim ve-leposestvom. Kakor so namreč Mažari le vsled tega dosegli take predpravice v Avstriji, ker so ljudske zastopnike povsod in z vsemi silami podpirali tudi magnatje, tako bodo tudi sedaj v tej borbi Cehi zmagali, ako se vzdrži jedinost, katero je omenjal grof Deym v svojem govoru. Poljaka gimnazija v Tešinu. Poljska poslanca iz Slezije Swiezy in dr. Michejda sta prišla te dni na Dunaj prosit vlado, naj podeli pravico javnosti poljski gimnaziji v Tešinu. Ta zadeva se vleče že dolgo časa in Poljaki v Sleziji so zelo nejevoljni, ker se vlada tako malo ozira na njih opravičene želje, nejevoljni so pa tudi na poljsko kolo v državnem zboru, ker ne porabi svojega vpliva pri vladi v to, da bi se Poljakom v Sleziji naklonila vsaj ta drobtina. Imenovanima poslancema iz Slezije je grof Badeni, katerega sta tudi prosila podpore, obljubil, da se ta stvar reši takoj, ko se vrne naučni minister Gautsch s počitnic in sicer kakor on upa za šlezijske Poljake ugodno. Obstrukcija v ogerski zbornici. Opozicija v ogerski zbornici posnema prav marljivo tostransko državnozborske nemško-liberalno opozicijo v obstrukciji, seveda v surovosti je ne dosega, ker so kajpada tudi Mažari v primeri z liberalnimi Nemci „manjvreden narod", ki glede surovosti gotovo ni na tako visoki stopinji, kakor so to kazali nemško-liberalni zastopniki v dunajski državni zbornici. Povod obstrukciji je načrt zakona o kazenskem pravdnem redu in vzlasti določba § 16., po katerem se pregrešek razžaljenja časti glede zasebnikov, ako ga zadolže po časnikih, odtegne kompe-tenci porotnih sodb ter je izročiti rednim sodiščem. Opozicija očita načrtu zakona, da se s to določbo omejuje časnikarska prostost. Vlada in večina hočeta vstrajati nasproti obstrukciji; predsedstvo zbornice vvede namesto štiriurnih sej osemurne in vlada ne bo zborovanja preložila tudi v najhujši vročini in največjem delu na polju, kar bi posebno opozicijo zadelo, ker ima mnogo kmetskih veleposestnikov v evoji sredi. Sploh pa se na Ogerskem vsled te pričete obstrukcije poje ista pesem, kakor se sliši pri nas. Govori se na Ogerskem o razpustu zbor- niee, o kvari, ki se dela parlamentarizma s tem, da bo nemogoče dognati kako nagodbo in tadi ob ustavni krizi. — Kakor se zdi, delujejo jako malenkostni povodi na to, da se izvedejo v Avstriji bistvene državno pravne spremembe. Slovenci mirno gledamo v prihodnjost, ker se nam slabše goditi ne more v novih državnopravnih razmerah, kakor se nam godi v sedanjih. Mirovna pogajanja se baje bližajo svojemu koncu, vsaj kar se tiče dogovorov mej Turčijo in evropskimi vladami. Listi omenjajo, da se konečno dovrši ti dogovori vsaj do srede meseca julija. Toda drugo je vprašanje, kako se bodo ti dogovori gledd pogojev za mir praktično skazali. Dve stvari bodeta pri tem delali največ ovir. Turki namreč po nobeni ceni ne bodo hoteli zapustiti Tesalije in Grki ne bodo voljni plačati nobene vojne odškodnine. Turkom ne gre v glavo, zakaj bi ne smeli kot dobiček ohraniti deželo, katero so si v vojski priborili, in Grki pravijo, da so njih državne finance take, da jim nikakor ni mogoče plačati kako vojno odškodnino; ker so Turki vojsko pričeli, torej naj tudi Turčija sama trpi troške za to in pa, ker Grška že sedaj vsled turške vojske, bivajoče v Tesaliji, toliko trpi, da bi bilo krivično, ji za zgubljeno vojsko sploh še nakladati kaka bremena. Bati se je torej, da se prične po teoretično sklenjenem miru nova vojska zato, ker se dogovorjeni pogoji praktično ne bodo dali lahko izvesti. Spletke bodo potem še večje in evropska diplomacija, ki si je v teku zadnjih ho-matij na vzhoda pridobila toliko slave, bo zopet za nekaj lavorik bogatejša. Bivši Švicarski zvezni predsednik Droz — guverner na Kreti. Angleški list „Tempe" poroča, da so se vlade dogovorile naprositi bivšega švicarskega zveznega predsednika Droza, naj prevzame posle guvernerja na Kreti. — Bil je Droz v ta namen poklican v Pariz, kjer mu je francoska vlada o tem sporočila. Droz je prosil za-se časa za premislek in pa dovoljenja, da prevzame ta posel pričetkoma le začasno. Vlade so tudi tema pritrdile. Zadnja poročila pa pravijo, da seje Droz, ki ima kot direktor mejnarodnega železniškega odbora jako prijetno službo in lepe dohodke, premislil, ter da ne vsprejme mesto guvernerja na Kreti. Srednja Amerika. Zadnje dni se je osnovala nova država z imenom: republika Srednja Amerika. Pet prostih držav je 15. t. m. v Guate-maii podpisalo dotično pogodbo. Te države so : Hon-duras, Nicaragua, San Salvador, C istarica in Gaate-mala. Nova država meri blizo 444.010 kvadr. kilometrov, torej je približno za tretjino manjša, nego Avstrija, ter broji prebivalcev nekaj čez tri milijone. Zbornice posameznih dosedanjih teh dižav bodo to pogodbo odobrile dne 15. septembra in potem nova država prične skupno opravljati svoje državne posle. Ker je bilo dosedaj mej temi državicami mnogo konfliktov, zato se je nadejati, da sedaj zavlada mej njimi trajni mir, ker so se našli pogoji za tako tesno spojitev posameznih držav, ki vsled tega tudi na zunaj veliko pridobć na svoji veljavi. Dnevne novice. V L j a b 1 j a n i, 23. junija. (Sklep šolskega leta) na ljubljanskih srednjih in ljudskih šolah je letos radi velikega števila maturantov zelo različen. Šolsko leto se sklene na realki duć 1. julija in na učiteljišču dnć 3. julija in na višji gimnaziji dnć 6. julija, na nižji gimnaziji in na ljudskih šolah ljubljanskih pa dnć 15. julija. — Zrelostne poskušnje se prično na realki dnć 2. julija, na učiteljišču dnć 5. julija in na gimnaziji dnć 7. julija ter bodo na tem zavoda trajale blizo do 20. julija. (Glas iz občinstva: Kje je nravstvena pofp"^ cija?) Odločno smo obsodili zakotno nakano neke ženske, ko je hotela v Ljubljani „monopolizirati" vlačugarstvo. A naš glae se je razšel brez uspeha. Postavna oblast je vkljab glasnemu protestu velikega dela ljubljanskega prebivalstva o protipostavnem početju — molčala. Deželni predsednik baron Hein in mestni župan Hribar sta pa z moralno resnobo zatrjevala, da ima nameravana hiša le namen omejiti vlačugarstvo v določen ograd, kjer bi je bila lažje nadzorovati. Nas taka zatrdila zarad drugih tehtnih vzrokov že izpočetka niso čisto nič prepričala in smo take „eksperimente" že naprej ostro obsojali. Nekaj pa smo — da odkrito povemo — vendar upali. Mislili smo, da bota sedaj vlada in magistrat vse storila, da zaprečita pocestno vlačugarstvo. A bridko -smo se mali. Ono hišo pač policija čuva, da ne bi kdo zinil kake rezke besede proti „častnim poha-jalcem" modernega zabavišča, a drugje je vstalo vse, kakor je bilo, d& pravijo, da je mnogo slabše. Tisti policaji, ki jih je magistrat nastavil ob zloglasni hiSi, bi bili pač mnogo bolj potrebni zvečer na gradu in za gradom. Tam se vlačugarstvo veseli izrednih svobodščin, in gorje poštenemu človeku, če misli, da bi bil na grad lep večern izprehod. Zašel bo med tolpe brezsramaih pohajačev, ki se ubogo malo menijo za „moralne" eksperimente mestnega magistrata. — Kje je v Ljubljani nravstvena policija ? (Iz Novega mesta) se nam poroča, da je novomeški prošt preč. gosp. Peter U r h prav nevarno obolel. Priporočamo ga znancem in vzlasti p. n. duhovnom v molitev. (Enketa za povzdigo konjereje) se bo v smislu naročila poljedelskega ministra vršila v Ljubljani dnć 23. avgusta t. I. (Telefon t Ljubljani.) C. kr. trgovinsko ministerstvo odobrilo je upeljavo telefona v Ljubljani. Dotična dela prično se začetkom meseca julija in upati je, da se dovršć do srede septembra t. 1. (Ponesrečili) so se pri streljanji z možnarji v St. Vido nad Ljubljano mladeniči Tom. Štrukelj in Tal. Sever prav nevarno, Earol Bonča pa bolj lahko. Vsi trije so v deželni bolnišnici. (Iz Janeževega Brda,) 22. junija. Čudil se bodeš morda, dragi čitatelj, zagledavši po tolikem Času dopis iz Brkinov. A tudi danes ti ne poročam o slabi letini, ki nam preti, marveč povedal ti bodem resnični dogodek, iz kojega se lahko poučiš, kako se pri nas delajo sodbe. Marija Kalnža iz Janeževga Brda odorala je majnika meseca Francetu Candek nekoliko meje. Le-ta ji je napravil tožbo zaradi motenja posesti ter zahteval, naj se vrši sodni ogled. Sodni pristav — mož pravičnega mišljenja — priiel je na lice mesta, kamor je pripeljala toženka tudi prizadetega orača. S pomočjo orača se je konstato-valo, da je bilo nekoliko tožiteljeve meje odoranein da j i bil celo mejnik izruvan. S sporazumom strank vredila se je meja ter sklenila sodna poravnava, v kojej je mladi Janez Kaluža — tožitelj je bil namreč pri tožbi pozabil povedati, da je toženka vdova — zastopan po materi in navzočem sovaruhu stvarnim razmeram in pravičnosti doslovno pripoznal motenje Ćandekove posesti ter se zavezal, plačati le komisijske stroške, kajti povračila svojih stroškov tožitelj ni zahteval. Dragi čitatelj, sodil bodeš, da mora vsaka pravična človeška duša tako poravnavo odobriti, in vendar liberalni okrajni sodnik v Ilirski Bistrici tega iz neopravičene formalnosti ni storil, in sicer vkljub temu, da je hotela Marija Ealuža pozneje iz lastnega komisijske stroške plačati. On je razpisal marveč novo obravnavo in je indirektno prisilil pri le-tej tožitelja, dasi se je Marija Ealuža zopet k plačilu polovice stroškov ponudila, da je od tožbe odstopil ter prevzel na-se vse stroške. Istega dne pripetila se je pa pri našem sodišču še druga zanimiva, drastična dogodbica, ki je neka ilustracija prve. Štefan Nadoh in Marija Kaluža iz Janeževega Brda pristopila sta k okrajnemu sodniku, proseč ga, naj jima nek spis pregleda. Sodnik jima doslovno odvrne: „Veste kaj, jaz ne pometam, tje pojte, kjer pometajo, jaz imam svoje hlapce." Kaj misliš, dragi čitatelj, kaj sta reveža storila. Cuj in strmi! Sla sta naravnost k c. k r. sodne m u p r i s t a v u ter se mu predstavila v navzočnosti več strank sledeče: „Bila sva pri gospodu sodniku, ki naju je sem poslal, rekoč, da on ne pometa, naj greva sem, ker on ima svoje hlapce." Sodni pristav, ki najbrž dobro pozna svojega šefa, je nenavadno zarudel ter, da bi rešil uradno čast, prositelja umestno energično odstranil, rekoč nekako: „če tam ne pometajo, jaz tudi ne pometam, jaz nisem nikak hlapec." — Ko se nam je to pri košnji pripovedovalo, vprašali smo začudeno, kako sta pa vendar mogla Kaluža in Nadoh sodnikove besede tako čudno razumeti, saj vendar sodni pristavi so ravno tako sodniki, kakor okrajni sodnik sam. Na to smo bili poučeni, da sta Kaluža in Candek najbrž učenca okrajnega sodnika, koji baje o uradnih dnevih svojim slušateljem razven o svoji nezmotljivosti v ma-lotnih stvareh tudi o tem p r i d g a, da njemu ni treba vsega dela samemu opravljati, ker ima svoje hlapce, pomagače itd. Povedali so nam tudi, da zabavlja čestokrat čez svojega prednika „Jureta" in da svoje pristave in sluge pred svetom na odgovor po- stavlja. Komentara povedanemu menda ni potreba pridejati, k prvemu slučaju ga je pa kritičnega dne baje France CandeV z vzklikom napravil: „Tukaj se več pravice ne dobi, jaz bom šel k prezidentu!" Br ki n. * * * (Iz Celovca,) dne 22. junija. Naši Nemci eo v zadnjem času vneto pri delu. Svoje pristaše zbirajo in naudušujejo z raznimi slavnostmi. Vpeljali so nove slavnosti „S o n n e n w e n d f e i e r", pri katerih žgd kresove in napravljajo šumne veselice z govori itd. Take slavnosti so priredili v Beljaku dne 17. t. m. in minulo nedeljo v Smartnu ob Celovcu. Prirejajo jih podružnice „Sildmark-e". To pov6 vse. Jako čudno je zato, da sodeluje tudi c. k r. vojaška godba!! Komentara ni treba! — Odgovor z naše strani bodi ta, da prižgd slovenski rojaki po vseh naših hribih in gorah prav obilno kresov na predvečer godu sv. Cirila in Metoda. („Dentscher Volkstag".) Iz Celovoa, dne 22. jun. Nekaj posebnega se zopet obeta Celovča-nom. Dne 11. julija skl.čejo nemški nacijonalci semkaj velik shod svojih pristašev v alpskih deželah, da bodo skupno protestovali jezikovnim naredbam, zagovarjali in proslavljali obstrukcijo, povzdigovali v deveta nebesa jedino zveličavno nemštvo ter brusili nemške Miheljne. S shodom hočejo razdražiti ljudstvo še bolj in ga nahujskati zopei vlado, jezikovne naredbe, ter Slovane. Smemo torej pričakovati, da bodo nasprotniki, združeni liberalci in nacijonalci zopet kar rjoveli zoper nas. Nemški listi to že sami napovedujejo. Zakaj so si za ta shod izvolili baš Celovec? Omenjeni listi navajajo tudi za to poseben, in kakor poudarjajo, prav imeniten razlog. Pravijo namreč, da se je odločil Celovec „kot glavno mesto dežele, ki je po vseh (? ? !) svojih meščanih in kmetih (?) pod nemškonacijonalno zastavo, in da bode shod tu posebno sijajen. Koroška, kteri gr6 danes med vsemi nemškimi deželami Avstrije venec, je, razun jednega, odposlala vse svoje poslance v nemškonacijonalni tabor". Hm, hm! To že davno vćmo, da smatrajo naši nasprotniki Koroško za svoj „Musterland", in res je Koroška pravi eldo-rado nemškega liberalizma in nacijonalizma. Zato nas je doletela sedaj velika „čast", da bodo Nemci „tagovali" v Celovcu. Kam je neomejeno liberalno gospodarstvo privedlo našo deželo, je obče znano. Liberalno-nacijonalna gospoda je spravila deželo že daleč — navzdol, blagostanje hira vedno bolj, denarno stanje dežele je obupno, kakor se je opetovano pondarjalo v deželnem zboru in v listih! To je „napredek" naše najbolj „napredne" dežele. In tega napredka se veselijo, s tem se bahajo naši ljubi Nemci! Zat6 napravljajo hrupne shode, zat6 bodo pozvali semkaj razne nemške velikane, da bodo s pretiravanji budili v ljudstvu politične strasti, zvo-dili ga na polzka pota obstrukcije in praznega krika, mu metali pesek v oči. Ljudstvo hoče kruha, stranka pa, kateri so na čelu milijonarji, dobro oskrbljeni dohtarji in profesorji, daje mu kamenje, hoče ga nasititi s tem, da mu z raznimi pretvezami in izmišljotinami zbuja strasti 1 Žalostno! Nehote se ob tej priliki spominjamo „parteitaga", katerega so bili naši nasprotniki sklicali zoper nas novembra meseca 1. 1892. Takrat so se ga dejanski udeleževali, kolikor se spominjamo, tudi c. k r. uradni k i in drugi javni funkcijonarji. Bode-li tudi letos tako ? Vederemo ! —rn— (Novice iz Rima.) Pri sv. Očetu je bil v avdi-jenciji vsprejet patrijarh katoliških Koptov Ciril Ma-karij, kateremu je papež priporočal skrbeti za vsta-novljenje cerkva, kapel, šol in dobrodelnih zavodov. Gre se za to, da se povrnejo polagoma tudi vsi raz-kolni Kopti v kat. cerkev, da se stem krona postavi delu, za katero se toliko trudita papež Leon XIII. in pa cesar Franc Jožef I., ki je pokrovitelj koptske narodnosti. Zaradi tega se je odločil tudi Leon XIII. pozvati avstrijske škofe, da podpirajo zlasti to misijonsko delo, ki stoji pod pokroviteljstvom avstrijskega cesarja, da se dobe potrebni pripomočki v dosego namenov, katere s toliko silo priporoča Leon XIII. Zato papež odpošlje kot posebno odposlanstvo, kakor piše „L' Univers" škofa Sogaro in Berzija do avstrijskih škofov in sicer najprej h kardinalu Schonbornu v Prago, da se v tem oziru dožene kaj povoljnega. (Časniki na Francoskem.) Pisatelj Henri Ave-nel je v „L' Annuaire de la presse" objavil nekatere podatke o časopisih na Francoskem. Iz tega poročila posnamemo da izhaja letos v Parizu 2327 časnikov, od teh je 130 dnevnikov, 651 tednikov, 776 mesečnikov, 331 dvemesečnikov in 260 listov ki izhajajo „irrlgulierement", kaderkoli se jim poljubi. Nabožnih katoliških listov je 70. — Po deželi zunaj Pariza je na Francoskem časnikov 3493, od teh jih izhaja 318 vsaki dan in 1527 je tednikov, 479 je listov, ki izhajajo enkrat ali dvakrat na teden, drugi pa na mesec ali redkeje. — Zal da je večina časopisja v rokah framat>onov in brezvercev, ki delajo javno mnenje in neomejeno vladajo na Francoskem. (Glediške igre brez igralcev.) Edison izdeluje iznajdbo, da bi lahko ponavljal in predstavljal kako igro brez igralcev, pevcev, muzikov; brez vodja in suflerja. Za glasove bi izpopolnil evoj fonograf. Sedaj fonograf še nekoliko noslja, a Edison upa, da se mu bode posrečilo, dati mu čist glas. Potem bo za belo zaveso na glediškem odru postavil toliko fonografov, kolikor bi imelo biti pevcev in igralcev. Vsak fonograf bo pel ali muziciral ali govoril, kar bi sicer moral pevec, muzik, govornik. Zadaj bo skrit kinetoskop, priprava, ki kaže žive fotografije, t. j. ki tako hitro meče slike fotografij na platno, da se več fotografij jedne osebe v zaporednih pozicijah spoji v jedno gibajočo se in delujočo. S ki-netoskopom bo torej kazal delujoče igralce. Fonograf in kinetoskop pa bo zvezal z električnim tokom, da bota harmonično delovala. Tako se bodo vjemali glasovi z gibanjem, petje in muiika z delovanjem in predstavljanjem. Pravijo, da ima Edison mnogo upanja, da se mu stvar posreči. Misel gotovo ni nemogoča, saj imamo že fonograf in kinetoskop. Svet napreduje. Društva. (Katoliško društvo za mladeniče) je dobilo za društvene namene 1 gold. 20 kr. kot preostanek pobiranja pri neki priliki. (Občni shod kranjske zdravniške zbornice) se vrši v četrtek, na kar se gospodje zdravniki opetovano opozarjajo. Številno vdeležbo priporoča odbor. (Dobitki pri erečkanju) 26. decembra 1897. Vsled odloka c. kr. fin. ministerstva i dne 21. decembra 1896, št. 63912 je srečkanje preloženo na 26. decembra 1897 zato, ker je bilo lani še malo srečk razprodanih. Dobitki: 1. Konj z opravo in s pol pokrito kočijo vred; 1000 kron vrednosti. 2. Sobna oprava, 300 kron vrednosti. 8. Valvazor, štirje lepo vezani zvezki, 200 kron vrednosti. 4. Polovnjak vina, 100 kron vrednosti. 5. Brana za travnike, 50 kron vrednosti. 6. Tele, 40 kron vrednosti. 7. Vedro starega vina, 30 kron vrednosti. 8.—12. Slomšek, Zadnja večerja, žepna ura, dve mizni opravi, a 20 kron vrednosti. 13.—24. Stenska ura, dežnik, platno, samokres, viseča svetilnica, miza, par svečnikov, par čevljev, umivalnik, stojalo za obleko, brušena steklenica z garnituro, service za kavo, š, 10—16 kron vrednosti. 25—100. Reči a. 4—6 kron vrednosti. 101—300. Reči a 2 kron vrednosti. 301—500. Reči različne vrednosti. — Srečkanje se bo vršilo v sejini dvorani „Narodnega doma". — Zaradi dobrodelnega namena se obračamo do vseh blagih rojakov in jih najuljudnejše prosimo, da obdržijo poslane jim srečke, ter jih po možnosti tudi med druge razpečajo. Odbor za kat. podp. društvo v Celju. Narodno gospodarstvo. Dobava oblačilnih in opravnih predmetov sa c. kr. deželno brambo. C. kr. ministerstvo za deželno brambo namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih predmetov za 1. 1897 zagotoviti potom javne konkurence. Mej predmeti, katere je dobaviti, so mej drugim: klobuki, konjski repovi, jopice, spodnje hlače, ovratniki, ostroge, podkovice z žeblji, roko-vice, kuhinjsko posodje, sekire, Sotorni količi, krampi, žage, lopate, verige, sedla, konjska česala, krtače, konjske odeje, napojne golide, poveznice itd. Ponudbe je vložiti pri c. kr. deželno-brambe-nem ministerstvu do 12. julija t. 1. Razglas o tej dobavi, obsegajoč splošne pogoje in seznam do-bavljajočih predmetov se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Telegrami. Praga, 23. junija. Na shodu katoliško-političnega društva za Češko v Vlasimu je predsednik grof Schonborn odobraval postopanje združenih čeških strank. Kot katoličani je dejal smo dolžni skrbeti zato, da nas tudi v javnem življenju vodijo verska načela. V političnem oziru stojimo na stališču zgodo- vinskega državnega prava in popolne jednakopravnosti vseh narodov v državi in smo zato v tem oziru s sedanjimi zastopniki češkega naroda jedini. Zato pozdravlja složno delovanje čeških zastopnikov in večino desnice v državnem zboru. Bim, 23- junija. Papež je vsprejel novega ruskega poslanika Čarikova, ki mu je izročil svoja poverilna pisma. Novi ruski zastopnik pri Vatikanu je zagotavljal sv. Očeta o najboljših namerah ruskega carja za ruske katoličane. Berolin, 23. junija. Državni tajnik Bot-ticher je izjavil v državnem zboru, da on ni vložil nobene ostavke in da so vsa poročila o ministerski krizi neosnovana. Pariz, 23. junija. Minister zunanjih stvarij je naznanil v ministerskem svetu, da je iz pogajanj za mir pričakovati kmalu vsestranskega sporazumljenja. London, 23. junija. У dvornih krogih se govori, da se namerava angleška kraljica Viktorija po dovršeni slavnosti svojega šest-desetletnega vladanja odpovedati kroni na korist princa velskega. London, 23. junija. Slovesni obhod in slavnosti v stolnici sv. Pavla so se izvršile točno po vsporedu, ob lepem vremenu in ob navzočnosti brezštevilno zbranega naroda. Predno se je kraljica Viktorija odpeljala v cerkev, je izdala oklic na podložne, v katerem se iz srca zahvaljuje svojemu ljubljenemu narodu za izraze udanosti ter prosi zanj blagoslova božjega. Atene, 23. junija. Listi poročajo, da se Delyanis umakne iz političnega življenja. Ponarejena črna svila. Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spozna bodel takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kmalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi, ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodriči) kot pri pristni svili, marveč upogne. Pepel pristne svile se spremeni v prab, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za «vilo O. HENNEBERG-a (c. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poštnine in carine prosto na dom. 35 6-3 5 Melusiiie- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in g^jilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz uet. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga (23> 1 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, Besljeva oesta Stev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v LJubljani. Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei compoeita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dnć 2. februvarija 1897. Provincijal brat Emanuel Leitner. 232 100—25 nadzdravnik. Umrli eo: 21. junija. Janez Štrukelj, zidar, 53 let, Poljanska cesta št. 60, morbus Grigbtii. 22. junija, Jožef Šgang, postrešček, 67 let, Poljanska cesta 17, carcinoma. V hiralnici: 20. junija. Marija Omrež, gostija, 80 let, ostarelost. Tnjci. 21. junija. Pri Slonu : Meir iz Monakovega. — Herz, Langen in Pfeifer z Dunaja. — Gender iz Pforzheim-a. — Robitsehek, Hock iz Prage. — Hauptmann iz Steinschonau-a. — Zauster iz Sterzing-a. — Schinko iz Maribora. — Legat iz Lipice.— Koritnik iz Blok. — Dumičič iz Zagreba. — Cramhout iz Liittich-a. — Topf iz Erfurt-a. Pri Maliču: Hoff iz Toplic. — Billieh iz Celovca. — Thaller, Glaser iz Zagreba. — Glas, Weckher, Falk, Eichhorn, Pekarek z Dunaja. — Kuppers iz Gradca. Pri Lloydu : Sauli iz Gorice. — Tančič od Sv. Martina. — Kunstelj z Vrhnike. — Sehlemel iz Šopronja. — Watzek iz Linca. — Gastro z Reke. Pri Juinem kolodvoru: Krašovec iz Maribora. — Lilek s Sv. Gore. — Stritof iz Starega Trga. — Panek iz Trsta. Pri avstrijskem caru-. Lovrenčič iz Sodražice. Pri Bavarskem dvoru: Klein z Dunaja. Meteorologično porodilo. a & 3 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo S S • .h s a s9* ► > 22| 9. zvečer] 739 9 15-9 sr. sever del. oblač. 00 2g| 7 zjutraj j 2. popol. 740-7 739-4 109 23 2 ',sl. svzh. sr. jjzah. megla del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 16 6°, za 1-9° pod normalom. Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem začel izvrševati ključavničarsko obrt ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo štedilnih ognjišč, ograj itd. po kolikor le mogoče najnižjih cenah. Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu. Z najodličnejšim spoštovanjem Janez Sniol&t (859) 10-5 ključavničar Opekarska oesta št. U v Ljubljani. Ла prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 „ visok, ve'ja „ 250-— pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 426 6-1 100 kron nagrade dobi tisti, kateri mi pravočasno pove ime in bivališče onega, kateri je z zatožbo, pod izmišljenim imenom, primoral državno pravdništvo k zatožbi hudodelstva, radi katerega sem bil dne 2. t. m. pri c. kr. preiskovalnem sodišču v Postojini zaslišan. Ni mi za maščevanje nad dotičnikom, če tudi to v polni meri zasluži, pač pa imam namen in željo, da se pri nas za-preči škodoželjno strankarstvo, katero presega, tudi pri nekaterih izobražencih, res že vse meje. V S t. Petru, dnž 21. junija 1897. 429 1-1 Val. Krašovec, občinski svetovalec. St. 20.694 409 3-3 Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. 0 Podpisani magistrat naznanja, da velja od I. julija 1897 naprej v Ljubljani sledeča prevožniška tarifa: Maksimalna vozna tarifa za prevoznike v Ljubljani, § i. I. Za vožnjo po mestu in predmestjih plača se: za prvo četrt ure: z jednim konjem.....30 kr. z dvema konjema.....40 „ za vsako daljno četrt ure: z jednim konjem.....25 „ z dvema konjema.....30 „ II. Za vožnjo s kolodvorov od vlakov v mesto in predmestje brez ozira na dobo vožnje se plača: a) po dnevi: z jednim konjem.........40 kr. z dvema konjema.........60 „ b) po noči: z jednim konjem.........50 „ z dvema konjfma.........80 „ Za prtljago, katere voženec noče ali ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozlu, plačati je 15 kr. § 2. Ta vozna odredbina velja jednako za vse dni, tudi za nedelje in praznike, za vsako vreme in ne gledć na to, se li vozi več ali manj oseb. § 3. Vsaka začeta četrt ure se šteje za celo, če še tudi ni pretekla. Pri naročenih vožnjah velja vožnja za pričeto s tistim časom, za kateri je voznik naročen in tudi pride na odmenjeni kraj. Ako pride pozneje, kakor je naročen, računati je voznino od časa prihoda. § 4. Ce je pri kaki vožnji plačati mitnino, plačati jo mora voznik, toda na račun voženčev. § 5. K dnevu se štejejo v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od 6. zjutraj do 9. zvečer, v drugih mesecih pa od 7. zjutraj do 6. zvečer. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, due 19. maja 1897. D u n a j s k a borza. Dn6 23. junija. 15 ki. Sknpni držami dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta 4 %..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... Nemški dri. bankovci sa 100 m. nem. dri. vi 10 mark........... Italijanski bankovci O. kr. cekini . . , . 102 10 . . 123 20 . . 100 85 . . 123 15 „ . 100 . 956 . 367 50 . . 119 65 . j. 58 * 70 . 11 7* . 52'/,. . 45 60 . 5 ■ 66 , Dn6 22. junija. 4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ...... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4# Prijoritetne obveznice driavne železnice . . n , jntne ielezniee 3% . a . južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4 % 155 gld. 50 kr. 169 . 75 1S9 99 . 50 140 . 50 128 108 . 50 112 . 50 98 . 75 99 . «o 225 179 . 80 » 126 . 45 99 , 60 n Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 k srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 154 , — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 , — Rudolfove srečke, 10 gld.......26 . 25 Salmove srečke, 40 gld........72 . 50 St. Genćis srečke, 40 gld.......75 . 75 Waldsteinoye srečke, 20 gld......69 . — Ljubljanske srečke............., 25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 159 , 25 Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl.st.v. 3545 . — Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ... 393 . — Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . 88 , — Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — . — Montanska družba avstr. plan.....99 , 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 162 , — Papirnih rubljev 100 ................126 , 75 W Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd. |КатаготапЈ« za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanji najmanjšega dobitka. K«lan t na izvršitev naročil na borsl. Menjarnićna delniška družba „M E H C U B" f ollzeili it. 10 Dunaj, Miriihilfirstruii 74 B. Pojasnila t» v vseh gospodarskih in Inanćnlk stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulael|sklli vrednesta.'fe papir|sv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega «brestovanja pri popolni varnosti naloženih gjlarnlc.