Št. 84.________ ._______ V Izhaja trikrat na teden r Šestih Iidaajlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje izda nje opoldne, Tečemo izdanje pa ob 3. ari po- poldne, in stene % uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jVmana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. fi-fil) pol leta........6 , 60 , , „ 330 četrt leta ....... 3 , 40 » , , 1-70 PosamiCne Številke stanejo. 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki nliol Str. 11 v Gorici vcGoriški Tiskarni* A. Gabršfiek vsak ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o& 9. do 12. ure. Na naročila bre* doposlsse naročnine m ne oziramo. Oglasi In poslanic« se nčunijo po petitfvrsjgji., Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Voclrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. - Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v sredo dne 23. julija 1902. Tečaj XXXII. »Vse za omiko, svobod) in napredek!< Dr. K. Lavri«. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 3. do 12. dop. UpravniStvc ?e nahaja v Gosposki ulici St, 11. " - KsroBnlno ta oglase Je plačati loco Gorlea. »opisi naj se pošiljajo le uredništva. « Naročnina, reklamacije in druge reči, katere w spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upramifitvu. „FRIMOREC" izhaja neodvisno od tSoče« vsak pttek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. tSoča» in cFrimoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Scwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenčiB na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra, »Gor. Tisl^mac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Vprašanje poslanca Alojzija Štreklja in tov, na Nj. Vzvišenost gospoda nauč-nega ministra zastran c. kr. vad-nice na ženskem učiteljišču v Gorici. Učna uprava je ustanovila na dekliški vadnici c. k. ženskega učiteljilča v Gorici za prihodnje Šolsko leto čisto nemške razrede z nemškim učnim jezikom in v ta namen imenovala že nemške učne moči, Proti temu novemu in mnogopomemb-nemu koraku germanizacije nalih Šolskih zavodov, sedaj ce!6 elementarne Šole v goriški deželi, moramo odločno protestovati. C. kr. žensko učiteljišče je namenjeno vzgoji slovenskih in italijanskih — nikakor pa ne nemških učiteljic za goriško kronovino, kjer kakor na Primorskem sploh nemščina niti ni deželni jezik. — Temu namenu bi morala odgovarjati šolska uredba c. kr, dekliške vadnice, ki naj bi pripravljala deklice za vstop na slovenski ali italijanski oddelek učiteljišča, zajedno pa bi bila kundidatinjam prva in najboljša praktična šola za šolski nastop. Popolnoma napačna je torej že sedanja uredba, da se v vadnici slovensko-iialijan-skega učiteljišča deklice podtičujejo že od 1. razreda dalje večinoma, od lil. razreda dalje pa izključno v nemškem jeziku in da se na tej vadnici smatra materini jezik deklic le kot pastorka. Da doseže c. kr. dekliška vadnica svoj namen, morala bi se ta dosedanja pedago-gično slaba ureditev spremeniti na ta način, da bi se uvedel za poduk od I.—IV. razreda vadnice za deklice slovenskega oddelka slovenski jezik, italijanskega oddelka pa italijanski jezik kot učni jezik. In razume se samo ob sebi, da bi ob taki ureditvi, ki je naravna, logična in pe-.dagogična, nikdo ne ugovarjal proti intenzivnemu poduku nemškega jezika v obeh oddelkih, kakor se ne ugovarja proti poduku v drugem deželnem jeziku. Namesto take naravne spremembe v tem smislu pa je šla učna uprava — aH s pritrdilom ali brez pritrdila strokovnjakov nam ni znano — na tej slabi poti še korak TA TRETJA. Kratkočasna povest. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje} Čudno l Vsi si domišljujejo, da je Eva bila kriva, da sem se preoblekel, in vsega, kar se je zgodilo, — a resnica, še le tega, kar pride sedaj, bode kriva Eva. Zmečkam pismo, spravim ga v žep tor grem spat... Švjatecki dvigne oči od dela ter me gleda, pričakujoč, da mu kaj poročeni, toda jaz le molčim. »Zvečer po teatru je bil tu ta podli Ostrtnski,« omeni Švjatecki. XVIII. Drugi dan ob desetih sem hotel zdirjati k Evi, toda ni mogoče, ker imam goste. Prišel je baron Kartofler ter naroČil drugo sliko (posnetek) mojih Židov. Ponuja mi tisoč in pet sto rubljev, .jaz dalje in je ustanovila čisto nemško vadnico z izključno nemškim podučnim jezikom in nemškimi učnimi močmi. To postopanje učne uprave je ali ne-Cuvena pedogogična provokacija obeh v deželi hivajocih narodnosti in obeh deželnih I jezikov ali pa narodno pristranska in nepo- j stavna prevzema nemške ljudske šole v dr- i žavno oskrbo, do katere prevzeme nemška narodnost na Goriškem vkljub naravne in umetno gojene ekspanzivnosti do sedaj nima nobene v ustavi in učni upravi utemeljene pravice, Mislimo vsaj, da bi se bila stotinam otrok slovenske ali kake druge narodnosti v Gorici in drugih mestih od učne uprave morale dati že davno prav iste dobrote, kar pa do sedaj živo pogrešamo. Bodi si eno aH drugo, gotovo je to, da nemška elementarna šola z nemškim učnim jezikom in nemškimi učnimi močmi ne spada na c. kr. učiteljišče goriške kronovine, ki ima namen vzgojali učenke kot učiteljice slovenskih in italijanskih otrok na slovenskih in italijanskih ljudskih Šolah. Z ozirom na vse to vprašamo: 1. Kako opraviči učna uprava nemške razrede c. kr, vadnice na zavodu, ki nima naloge, skrbeti za nemško učiteljice, — kjer so torej ne le nepotrebni, marveč jih mora prebivalstvo smatrati le za postojanke ger-manizacijc ? I 2, Ali hoče visoka učna uprava c. kr. vadnico na c. kr. ženskem učiteljišču pre-osnovati pedagogično v tej smeri, katero zahteva jasno in očitno namen tega zavoda? V Gorici, dne 17. julija 1902. Slede podpisi. Predlog deželnega poslanca dr. Dragotina Treo in tovarišev. Oziraje se na žrtve, katero bode prevzelo prebivalstvo goriške dežele vsled regulacije učiteljskih plač, in oziraje se na oči-vidni nedostatek poduka na naših ljudskih šolah v kmetijski široki, predlagamo: Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se poživlja, da pre-osnuje obligatoričen poduk iz kmetijstva za učiteljske pripravnike; pa zahtevam dva tisoča. To jo tudi obveljalo. Po njegovem odhodu dobim naroČilo na dva svetlopisa od Tanzenberga. Švjatecki, ki jo antisemit, norčuje se z menoj, češ, da sem postal židovski slikar, toda radoveden sem, kdo pri nas kupuje umetniška dola, ako ne ^finance*. Ako se pa »finance* boje" trupel Švjateckega, tega nisem jaz kriv. Še le ob jedni popoludne dospem k Evi, dam ji prstan ter ji najavim, da po poroki od'x>Uijeva v Rim. Eva se strinja z načrtom in — čim več sva včeraj obfi molčala, tem urneje nama danes teče jezik... Pripovedoval sem ji o naročilih, katera imam, in oba sva tega vesela. Svetlopisec moram izgotoviti pred odhodom, a »Žide« za Kartoflerja hočem slikati v Rimu. Potem se vrneva v Varšavo, kjer osnujem delavnico in živela bova kakor v nebesih... Pripoveduje o teh načrtih pravim še Evi, da hočeva vse življenje slovesno praznovati obletnico včerajšnjega dneva... Toda ona mi skrije glavo na rame ter prosi, naj ji ne govorim o tem. Na 2. da uvede v višjih razredih ljudskih šol, kakor v nadaljevalnih tečajih ljudskih šol buetijslvo z ozirom na krajevne razmere kot učni predmet. V Gorici, dne 17. julija 1902. Slede podpisi, i Utemeljevanje tega predloga se glasi: Visoki zbor! Svoj predlog hočem utemeljiti pred vsem iz življensko - p r a k -tičnoga stališča, pedagogična izvršitev istega bodi stvar strokovnjakov, — Nedvomno je, da naš kmetijski stan propada, da se kmet dolži in da zaostaja v svojem gospodarstvu daleč za gospodarsko evolucijo, ki se je izvršila v zadnjih desetletjih po naših deželah. — Nedvomno je pa tudi, da mora ta propad temeljnega stanu imeti najslabejše posledice za splošni gospodarski položaj naše dežele, Skupna dolžnost naša je, temu stanu pomagati tam, kjer si sam pomagati ne more* in to je na t e h n i č n c m polj u, — Naš kmet mora v svojem gospodarstvu tehnično napredovati, ako se hoče vzdržati, in za ta tehnični napredek potrebuje — poleg materijelnih podpor, ki bi jih morala bolj ženerozno dali na razpolago dežela — praktično šolo. Ni treba se mi pomišljati, ako trdim, da naš kmet nima praktičnih učiteljev. — O svojem času bil mu je učitelj ta ali oni posameznik — in danes je isto tako: orga-ničnega poduka iz njegove stroke pogrešamo pa popolnoma. — V tej zadevi gre lo en glas po deželi — da naše učileljstvo tukaj ni kos svoji nalogi in da bi poklicano ali iz proste volje moralo doseči v drugih odnosa jih Čist t. druge vspehe. Mi potrebujemo vkmetski stroki — osobito v stroki za nas merodajni -— v vinarstvu spojeni s kletarstvom in sadjereji — praktično izšolanih učiteljev. Prigovarjalo se mi bode morda, da že nekaj enakega obstoji v Kopru. —- Res in zopet ne res, kajti resnica je, da je po-dučevanje učiteljev v kmetijstvu na učiteljišču v Kopru skrajno pomanjkljivo in tudi v zistemu pogrešeno. Neizpodbitna resnica je, da se naši učitelji tam malo ali recimo ni-česrr ne nauče. Kdor se pa sam nekaj ni naučil, ta tudi drugih učiti ne bode mogel. to me objame z rokami okrog vratu ter me imenuje svojega velikega člo- , veka... Je nekoliko bledejša nego na- J vadno, oči ima bolj zamodrele nego navadno, toda lice se ji žari veselja. Oh, kak bedak sem bil, imajoč poleg sebe tako žensko, sem iskal drugje sreče, med stanovi, v katerih sem bil popolnoma tuj in kateri so bili tuji meni... Kaka umetniška narava je ta Eva! Moja zaročnica je, torej se takoj poprime to uloge kot mlada, srečna zaročnica. Toda ne hudujem se radi tega na ljubljeno bitje, ki je toliko let bilo v gledišču. Po obedu greva k Heleni Kolča-novski. V hipu, ko me je Eva predstavila tovarišici kot svojega zaročnika, spremeni se včerajšnji prihod z beračem v nedolžno šalo, ki ne more provzročiti nesporazumljenj med tema ženskama. In res, Helena naju sprejme z razprostrtimi rokami ter je vsa srečna vsled Evine sreče. Pa so vsi trije smejemo temu, kaj vse je moral poslušati berač o slikarju Magorskem. Včeraj sem se hotel dvobejevati z Ostrinskim, danes pa ga le občudujem... Predpogoj je torej: v kmetijstvu praktično podučeno učiteljstvo, ki bi moralo pozneje v kolikor je na deželi, popolniti svoj poduk s praktičnimi ferijalnimi kurzi, Ako bodo učit. plače po tolikih porodnih težavan, kjer so bili učitelji sami najboljše babice — regulirane — bode smela dežela od njih ta povišek njihovega znanja tudi terjati, Drugi predpogoj je to, da pride moško učiteljišče v Gorico, kjer bode kmetijska šola najboljše vplivala na ta napredek učiteljstva — in morebiti tudi vi-ceversa! V tej zadevi si dovoljujem apelovati na čast. navzoče zastopnike goriškega mesta! — Vlada je kakor bo za-gotovlja naklonjena preselitvi In gre več ali manj zopet le za stavb, prostor. — Upam, da ne bodo ostali zastopniki goriškega mesta na tistem stališču kot pri juslični palači, ki so je seveda morala zidati, — Tukaj gre za »do ut des* — in goriško mesto bode indirektno Jako dobro investovalovred-iio hI. stavbenega prostora, tudi oko ga dd zastonj. Mesto, ki je središče dežele, bode koristilo sebi in ob enem — steklo si hvaležnost cele dežele, iz katere vendar Živi in raste. Končujem: Ako bedemo imeli, gospodje, tako praktično vzgojeno učiteljstvo, potem pride kmalu čas, da se bode tehnični napredek razvil med kmečko mladino ne le po nadaljevalnih tečajih, ki so danes večinoma le na papirju, temveč duh in želja za njim žr v višjih razredih ljudske šole, kjer naj se kmetijski poduk pri 12—Ulelnih dečkih uvede s primerno razdelitvijo učnega gradiva. Na ta način bodemo spravili naš temeljni in vendar zanemarjeni stan do potrebne gospodarske izobrazbe in s tem do novih virov njegovih dohodkov. Formalno predlagani, da se predlog odkaže šolskemu odseku. DOPISI. Iz Črnlč. -— Veselica našega mladega bralnega društva se je obnesla Se precej dobro. Privlačna sila k nji je bilo »pevnko in glasbeno društvo* iz Gorice. Res, zaslu- Helena se smeje, da se ji prozorne oči kar zalivajo s solzami. Mimogrede rečeno, prekrasna je. Ko pri slovesu skloni glavico, ne morem odtrgati očij od nje in tudi Eva je tako prevzeta od tega čara, da potem ves dan posnema nevedoma ta poklon .a pogled... Dogovorimo se, da po vrnitvi izza meje naslikam Helenin portret, toda poprej v Rimu naslikam svojo Evo, ako bom sploh zmožen, zadeti te nežne črte, to ganljivo ličice, na katerem se odbija vsako ganutje, kakor oblaček v jasni vodi... Toda zadenem jih, čemu bi jih ne zadel? Večerni »Letavec« razglaša neču-veno zgodovino o naročilih, katera sem prejel. Moji dohodki so preračunjeni na tisoče. Nemara je bilo nekoliko krivo, da sem dobil drugo jutro pismo od Katrice, v katerem mi piše, da%e le vsled jeze in ljubosumnosti vrnila mi prstan; toda naj le pridem, da padeva starišem k nogam, pa se dad6 oni nemara še pre-prositi. (Dajje pride.) B?8B gara priznanje! Srčna hvala vrlim goriškim gg. pevcem, da se niso strašili ne vročine, ne truda ter so prihiteli k nam, da navdušijo za lepo petje tudi nase Črničane. Naš domači pevski zbor nas je kar iz-nenadii. Peli so dobro in pričakovati je vse-kako, da se še bolj izurijo v lepem narodnem petju v ponos svoji domači vasi. Le tako dalje in hvaležnost vseh razumnih Črničanov vam bode v plačilo! Vstrajajte v tem zapričetem delu, katero Vam je najlepše razvedrilo po težkem vsakdanjem delu! V zahvalo in podporo se pa gotovo vsi boljši gospodarji oklenejo skromnega našega društva, da se boderao skupno v najlepši složnosti navduševali za ljudsko izomiko in gospodarski napredek. Tudi šaloigro ,Blaznic? v prvem nadstropju" m je da': - ogo .abave in veselja. Nifc jr ne L rsi lili, da se morejo tudi priproste domače osebe toliko naučiti, da nas tako lepo zabavajo, kakor so nas pogumna Tinka, smešni Ivan ter zdravnika Jaroslav in Vladimir. Vsa čast jim 1 Le njih pridnosti se imamo zahvaliti, da smo imeli v Črničah po kakih 30 letih zopet jedno veselico. Umljivo, da je tudi »Olga« dobro rešila svojo nalogo. Lepo Krilanovo »Stara mater" je prav dobro v prijetno iznenadenje vseh domačinov in v občo zadovoljnost navzočih boljših gostov deklamovala priprosta domačinka Viktorija Rjaveč. Pričakujemo, da pridna dekla-movalka in njena ssstra Amalija (Tinka) še večkrat nastopita pri naših veselicah, katere se bodo redno ponavljale, ako vstraja naše društvo v pričetem delovanju. Vsi zavednejši Črničani pa se morajo okleniti bralnega društva, da bodo vsi deželni njegovih dobrot, katere širi s čitanjem, omiko in lepim petjem med naše ljudstvo. Konečno si štejemo v prijetno dolžnost, da izrazimo svojo zahvalo našemu gospodu županu za prepustitev njegove lepe veže, vsi vrli požrtvovalni goriški gospodi in našemu okoličanskemu razumništvu, da so nas počastili s svojo navzočnostjo. Posebno pa moramo omeniti vrle pevce šmarnskega bralnega društva »Skolj", kateri so se skoraj polnoštevilno vdeležili naše veselice, in vrle Dornberžane, kateri hite v svojem čilem društvu »Naprej* — naprej k omiki, slobodi in napredku! Društvenik. *z Brd. — V nedeljo 13. t. m. po-. poldan je napravilo izlet v Brda nekoliko slovenskih mladeničev iz Gorice. Ko pridejo na Sovenco, tam se malo društvo razdeli v dva oddelka; nekoliko jih je šlo v Eojsko, a ostali so se peljali v Cerovo, kjer so se udeležili plesa. O tem poročajo: Eo se pripeljemo v vas, smo slišali godbo ter izvedeli, da se vrši tu plesna veselica, radi česar smo bili prav veseli ter se plesa tudi udeželili; biio je vse lepo napravljeno, tudi ljudi je bilo mnogo, in prav krasna dekleta, a žalibog ko smo se prepričali kmalu, da tu ne svira slovenska godba temuč poznali smo več laških godcev zadnje vrste, kateri so bili zbrani od vseh vetrov. V tej zadevi moramo resno opozoriti naše slovenske brate Brice, da bi se vender enkrat uvrstili z drugimi slovenskimi okoli« čani ter se zanimali za svoj narod, pa ne se smešili z laškimi kruleži zadnje vrste. Ker pa mladenči te naodne politike, v kateri je zapopadena čast in korist, ne poznajo, poživljamo v prvi vrsti vse gg. župane, da preprečijo take narodne škandale. To se stori z dovoljenjem pod pogodbo. Govori se, da Eojščanskt godci so prav izvrstni, kateri hodijo gost celo na Kanalsko ter na mejo idrijsko itd. Čudno je torej, da | nekatere vasi v Brdih prezirajo domače godce. Tega so krive bržkone domače razmere, ali kar se tiče dela za čast in korist svojega naroda, bi se ne smelo na domače razmere ozirati. Le s podpiranjem domačih I godeb dobimo dobre godce ter se število I istih pomnoži tako, da ne bo treba hoditi drugam po nje! Podpirajmo se med seboj, ! ako hočemo kaj veljati ter kaj doseči. | Domače in razne novice. Poroka. — Poročil se je g. Avgust j Žgur, posestnik na Gočah, z g.cao Anico Lampetovo iz črnega vrha. Mnogo sreče! I Premeščena je učiteljica in voditeljica na čipkarski šoli v Idriji, g.čna Amalija* Korbar, v Bovec; na njeno dosedanje J mesto pride g.čna Ivana Jereb iz Bovca. Promocija. — Včeraj je bil na du- I najskem vseučilišču promoviran doktorjem ' i prava g. Ivan Benko vič, odvetniški kan-I didat v Trstu. Gosp. Benkovič je doma iz Kamnika. Konsekraelja nadškofa In kneza. — j V soboto zvečer smo imeli nevihto, vsled I česar je bila razsvečava, namenjena prem. I nadškofu in knezu, klaverna. Veter in dež, I sta jo onemogočila, kakor tudi je mestna I rodba pri obhodu vzela krajšo pot. Deževalo i» tudi v nedeljo dopoludne. Ceremonija v Veliki cerkvi je pričela ob 9. uri dop. ter je I trajala 3 ure. Navzoči so bili poleg obilice I radovednega občinstva škofje Flapp, ki je vodil konsekracijo, Jeglič in Nagi. Izmed po-I svetnih dostojanstvenikov so bili navzoči i namestnik grof Grcess, naraestništveni svetnik in voditelj tuk. glavarstva grof Attems, župan, I dež, odborniki in zastopniki drugih civilnih in vojaških oblaslij. Skončalo je vse v redu. Popoludne ob 2. je bil banket v nadškofijski palači, ki je trajal do 5. ure. Svirala I je mestna godba. Govori se, da ostane nadškof in knez j na svojem novem mestu v tisti priprostosti, I ki ga je dičila doslej, ter da je vzel nazaj v I službo vse tiste še živeče služabnike, ki so I služili škofu Zornu ali so bili odstranjeni s I prihodom kardinali Missije. I Monslgnor Jordan je deveti poglavar I naše nadškofije. Prvi je bil grof Mihael Attems, 1 ki je umrl 15. febr. 1774. Nadškof je bit 22 I let. Drugi je bil grof Rudolf Edling, ki je I škofoval 10 let. Tretji je bil grof Insaghi, ki i je umrl 1.1816. Njemu je sledil Josip Valant, j (Balant) s Kranjskega. Leta 1835. je posta! j nadškof Fr. Ks. Lušin, sloveč po dobrem i srcu in usmiljenju do bližnjega. L. 1854. mu J je sledil Golmajer, ki je umrl 17. marca I 1883. Za njim je prišel Zorn, ki je umrl 1. J 1897. Škof je bil 14 let. Za njim je prišel I Missia, ki je dosegel čast kardinala, in ker j je ta letos nagloma umrl, je bil imenovan | i monsignor Jordan. Novi nadškof in knez je I rojen v Gorici 1. 1845. dne 29. nov., prost je bi! od 1. 1886. Deželni zbor. — Predlogi glede na | načrt zakona o pogozdovanju Krasa v poli-| Učnem okraju tolminskem ter v nekaterih j občinah kanalskega sodnega okraja, sprejeti J v seji 17. t. m., se glasijo: J Visoki deželni zbor naj sklene: I 1. Vladni načt zakona zastran raz- | širjenja veljave zakona z dne 9. dec. 1883. J o pogozdovanju Krasa na Goriškem na poli-I tični okraj tolminski ter na nekatere občine j sodnega okraja kanalskega se odstopi dežel- j i nemu odboru z naročilom, da popolni sta-] tistične podatke in poizvedbe, na postavi J katerih bo mogoče soditi o potrebi in uroest-I nosti predloženega zakona in o obsežnosti, j ki naj se mu da, ter da poroča o tem v I prihodnjem zasedanju. j II. C. kr. vladi se naroča: J 1. da predloži deželnemu zboru načrt I zakona, po katerem se uredi kozoreja in I kozja paša na Goriškem; I 2. da ukrene, kar treba, na podlagi j obstoječih zakonov v prospeh gozdarstva na j Goriškem, z vednim oziram na eminentno I važnost živinoreje v tej deželi; f 3. da predloži deželnemu zboru načrt J zakona, po katerem se odškodujejo živino-I rejci za travnike in pašnike, ki bi se morda J odločili za gozdno kulturo, ter da postavi v J državni proračun podrobne zneske za neob-I hodno potrebno zboljšanje travnikov, pašni- I I kov in planin; I 4. da se poprime z vso resnostjo in I I odločnostjo uravnave hudournikov in rek I I v deželi; I I 5. da predloži načt zakona za pogoz- j J denje proda, lagun in močvirjev v političnem I I okraju gradiškem; da prispeva že zdaj v to i I svrho z enakim zneskom, kakor dežela, j I 6. da ustanovi mesto c. kr. gozdnega I čuvaja v svrho gozdne policije za ta okraj; I I 7. da odloči vsako leto primeren znesek J j za pogozdenje zemljišč v strugah Soče in i j Tera v namen uravnave teh rek. I V zadnji seji je utemeljeval poslanec I Holzer svoj predlog glede upeljanja telefon- I | ske zveze med Trstom in Gorico ter Krmi- I j nom in med drugimi važnejšimi mesti in trgi j i v naši deželi; ob jednem naj stopi vlada v I j dogovor z italijansko vlado, da se ta zveza j podaljša do Vidma. Predlog je bil nujnim I I potom sprejet. Posl. Lapanja je utemeljeval j svoj predlog o uravnavi hudournika Šjaka; dež. zbor naj dovoli 17.000 K s pogojem, I da tudi vlada prispeva z jednakim zneskom. I Opisal je škode, katere provzroča ta hudo- I urnik. So posestniki, ki nimajo niti za kvintal 1 sena, kjer se je prej pridelalo do 18 vozov. I i Tla travnikov gnjijejo, alge rastejo, nastaja j I vedno večja nevarnost za mrzlico itd. Pred-[ lagal je nujnost, sprejet pa je bil predlog I dr. Gregorčiča in dr. Maranija, da naj dež. j zbor pooblasti dež. odbor, da dovoli dogo-I vorno s kobariškim cestnim odborom iztreb-I ljenje struge Idrijce, vlada pa se pozove, da I dež. odbora odstopi načrte o uravnavi Sjaka. I Na to je bil odobren sklepni deželni račun | za leto 1901. Pri proračunu za tekoče leto j I so bSe sprejete vse točke predloga fin. od- I j seka. Poročal je dr. Verzegnassi. Predlog se I glasi: i Visoki deželni zbor skleni: I T. Potrjuje se proračun deželnega za- I klada in kmetijske^šole za ieto^ 1902. z^iia- j slednjimi konečnimi izidi: j H. Potrebščine: K 998.054, pokritje K 369.C14, torej primanjkljaj K 628.440. V pokritje se vpeljejo doklade in davščine, in I sicer: I 1. doklada na izravni davek, namreč: j I a) po 18 od sto na zemljarino, ki da približno I K 91.000, b) po 20 od sto na hišno razreda- I rino in najemarino, ki dd približno K 113.000, I I c) po 25 od sto na pridobnino in dohodarino, I na koji dojde K 90.000; 3. doklada po 80 od sto na erarsko I užitnino vina, mošta in mesa, na koji dojde K 313.552; 3. deželno davščino 1 K za vsaki hI [ na drobno potočenega piva, ki naj se nobira j na način kakor določeno provizorično v de- | želnozborskem sklepu z dne 27. dec. 1901., i ki da kakih K 18.025, skupaj torej K 625.577, dočim se pokrije ostali primanjkljaj od K 2.860 z blagajniškim prebitkom. III. Podaljšujejo se definitivno do konca l decembra 1902. krediti, koje je dovolil visoki zbor v letih 1900. in 1901., podrobno navedeni pod odb. št. 7300/0!,. in ki so se I provizorično podaljšali z deželnozborskim skle- J pom z dne 27. decembra 1901. j IV. Nalaga se deželnemu odboru, da I izposluje pri visoki vladi povišek prispevka J za nakup učnih predmetov pri obeh oddelkih j deželne kmetijske šolo od 1000 K na 4000 K. V. Nalaga se nadalje deželnemu od- j boru, da pozove cesarsko vlado, naj skliče I deželno zastopstvo v zbor v prvih mesecih leta, da se pravočasno zamore rešiti deželni proračun v svrho, da se dežela ne spravi v j denarne zadrege, v koje bi zamogla priti j vsled prepozno potrjenega proračuna. I Poleg teh resolucij vsprejel je finančni j odsek še dve prof. Berbuča: I 1. Naroča se deželnemu odboru, da se I obrne do cesarske vlade z nujno in podkrep- I Ijrfio prošnjo, da nakloni naši deželi za po- j vzdigo ljudskega šolstva letno podporo v J znesku 100.000 K. j 2. Nalaga se deželnemu odboru, da se | obrne na cesarsko vlado s podkrepljeno | prošnjo, naj nakaže deželi v delno pokritje j lastne potrebščine dohodek realnih davkov. J Sprejet je bil dalje načrt pravil dežel- j nega zavoda za zavarovanje goveje živine. I Govorila sta Faidatti in Grča, kateri je hotel J nekaj sprememb. Dalo se je 2800 K kot pri- J spevek c. kr. vladi za akcijo proti malariji. Odseku pomorskega zdravišča v Gradežu se I je dovolilo 800 K. Koncem seje je interpaliral Naglos radi I hudega policijskega postopanja krminskega J županstva ter kaznovanja prestopkov potom I okr. glavarstva, ki pa spadajo županstvu, j Lapanja je interpeliral radi .slabega stanja I drž. ceste, ki pelje skozi Kobarid. I •Predujem*. — Poslanec Marani je trdil pri proračunski razpravi nasproti posl. I Streklju, ki je zahteval v pomoč vinograd- J nikora povišek na 50.000 K, da onih 25.000 j K, katere je dež. zbor v zadnji seji dovoli! 1 za regulacijska dela pri Bersi ter je poslana i štrekelj rekel, da so darovane — le predujem, i Ko je pa šlo za podporo vinogradnikom, pa J ta dr. Marani ni hotel nič vedeti o kakih J predujmih, marveč je kar trdil, da so ona j brezobrestna posojila, dana slov. vinograd- j nikom, darilo. i Poznamo tisto dvojno mero, s katero j '• merijo Lahi v našem deželnem zboru, po- J ' znamo tisto ozkosrčnost, s katero se postopa I ' proti Slovencem ter se hoče za vsako ma- j lenkost, in če tudi še tako nujna, protiteže, I ! navadno v izdatniši meri, poznamo vse te, I : zato se pa prav nič ne čudimo dvojnemu I pojmovanju dr. Maranija o predujmih. — I Ako bi bili laški vinogradniki na takem sta- I lišču kakor slovenski, potem bi dr. Marani I sigurno prav pojmil »predujme* in »darove", in storilo bi se tudi za Lahe kar največ mo- I goče. Ali za Slovence je stvar drugače. Smo I j pač v deželi neverjetnosti. Sicer pa o tej j stvari še spregovorimo. Delavska stanovanja. — V seji dež. I zbora 17. t. m. je naznanil dež. glavar, da j je predložila vlada načrt zakona glede opro- I stitve delavskih stanovanj od davščin in doklad. j „Wiener Zeitung* je priobčila v nedeljo sankcijoniran zakon (8. julija 1902.), obse- I gajoč olajšave poslopjem z delavskimi sta- I novanji, ki so zdrava in cena. Zakon stopi I v veljavo z dnevom razglasa. I Nevihta. — V ponedeljek zvečer smo I imeli nevihto, kakoršne še ni bilo kmalu. I Lilo je: kakor Jz_škafa,_temno_ jebilo na mah, strele pa so švigale in se je bliskalo, da je I kar vid jemalo. V Gorici igra ob takih prilikah glavno vlogo hudournik Koren, katerega i bodo menda vendarle končno regulirali sedaj, ko prisopiha železnica iz Soške doline, katera regulacija pa je bila potrebna že zdavnaj. Koren je divjal in spravil pod vodo, kar je mogel. Ognjegasci so imeli mnogo opravila, da so pumpali vodo. Več stanovanj je bilo pod vodo, tudi na potu proti pokopališču. — V okolici je, kakor čujemo, napravila nevihta mnogo škode. Pri St. Petru je bila voda čez cesto, v Bukovici so bili pod vodo, Vipava in Soča sta šli čez bregove ter pri-zadjali mnogo škode. V Sovodnjah je nevihta j trgala drevesa. — Po noči pa se je zjasnilo i in zvezde so sijale, ali lepo vreme* se pa le še noče ustanoviti. — Med nevihto je padala tudi toča. Kakor čujemo, je naredila voda škodo po raznih delih mesta. Vreme, suša, dež. — Iz gorske naše Švice nam pišejo: ,Imeli smo že.suso, ki je uničila večino pridelka na fižolu, krompirju itd. — V soboto pa je prišla huda ploda, toda brez toče. V nedeljo in ponedeljek je še pridno deževalo, da jo narava zdaj dovolj namočena in poživljena. Ponekod je bila že povodenj,* Vipavska železnica. — Pišejo nam iz Ajdovščine: Dne 18. julija ocl ll*/t pred-poldnem so srečno privlekli, pripahali in pripeljali železnični stroj pod imenom ,Lo-calbahn Gorz-Iljvidenschiift N. 29707*, kateri naj bi pihal po lepi Vipavski dolini. Stroj, izdelan na Češkem po najnovejšem sistemu lokalnih železnic, teh oli 30-000 kg. Ni Čuda torej, ako st potrebovalo celih 8 dnij, da so spravili tako kolosalno težo po cesti, kakor je iz Gorice v Ajdovščino; ali četudi se je, da se sploh kaj takega dovoli. — Kaj več drugikrat! {Prosimo. Ur.) Opust dela za Vipavsko železnico. — Iz Ajdovščine nam pišejo 21. t. m.: Danes opustilo je okoli sto domačih delavcev delo pri nakladanju gramoza na vagone iz hudournika Lokavšček za nasipanje proge iz Ajdovščine proti Gorici. Isti pri res napornem In težavnem'delu -so zahtevali na splošno dnevno plačo 3 K; ker pa podjetnik ni hotel jasno plače delavcem priznati ter le mimogrede obljubil dnevno plačo K 240 do 3 K, kakor je plačal do sedaj, ter je bil slučaj, da najboljši in naj-pridnejši delavec je dobil najslabšo plačo pri mesečnem izplačevanju, je plačal torej navadno sam kakor je hotel; ugovor naj si bodi ta ali oni, je bil vsak zaman. Enako britkih skušenj so imeli tudi že zunanji delavci, katerih je bilo že vse polno od vseh vetrov, ter delo po večini prvih 14 dni že opustilo. Sedaj se govori, da domačih delavcev se sploh na celi črti ne bo več sprejelo, ter da se naroči več zunanjih delavcev, kateri dojdejo še le po treh dneh, ali isti, ako bodo previdni, zahtevali bodo gotovo, da se jim jasno določi dnevno plačo, katera bo morala biti gotovo večja ko domačinov, kajti ako ne more shajati domačin, kako bode shajal tujec -s plačo večina 2 K na dan. Zadnji čas se bliža, ko bi morala biti proga gotova. Lokomotiva je tu za razvažanje gramoza; več vozov, kateri tudi nekaj stanejo, alt mesto da bi se z delom napredovalo in delavcem njih skromno opravičeno zahtevo vpoštevalo, ter kolikor mogoče ugodilo, se pa iste razpusti in delo zavlačuje. Da nekaterim gospodom to dobro nese, se razume, kajti sličnih slučajev je bilo že prav veliko. Pač žalostno! Opazovalec. Štrajk r Nabvežlnl? — Poročajo nam, da klesarski delavci v Nabrežini pretijo s štrajkora. Predložili so svojim gospodarjem spomenico, v kateri zahtevajo 9-urni delavnik, ki se ravni po letnem času. Glede plačila so sestavili poseben cenik, po katerem določajo cene za vsak posamičen izdelek. Gospodarji so zahtevam delavcev baje pro-tivni. Nekateri so se celo izjavili, da rajši opustijo vse delo nego bi se udali stavljenim zahtevam. Ne liberalna blamaža ampak sveta prlsmojenost. ¦— »Slovenec* piše: »Liberalna blamaža. Iz Štjaka se piše, da se je vršila plitev v starešinstvo,' katero so-maloštevilni liberalci ovrgli, dne 10. in 11. t. m., tako sijajno, da se niso upali liberalci niti poleg priti; vsi možje so izvoljenci kato-liško-narodne stranke. Zastonj so agitirali liberalni stiskovci, narod je govoril in dovolj je.* _____Takomorejo pisati le možjeT4ii stojijo pod vplivom svete prismojenosti. Ko so pa zmagali n. pr. v Rihembergu na vsej črti napredni možje, pa ni hotel »Sloy.* nič vedeti o zmagi narodno-napredne stranke, ampak pobožni žurnalisti krog .Slovenca" so pisali, da je izid volitev le posledica domačih razprtij ter da dvomi, da bi bili naši pristali novi obe. možje v riheraberško - brejski občini.. .. Pa nekaj drugega hočemo zapisati! V štjaku torej so izvoljeni .katoliški* možje. PravI Ali v deželnem zboru so njihovi »katoliški* poslanci molčali, ko je poslanec Stre-kelj predlagal povišanje kredita v pomoč vinogradnikom, ter kazal prav na Štjak, k« toliko trpi radi filoksere. .Katoliški* poslanci so lepo molčali in se niso toliko zmenili za svoje katoliške može v Štjaku, da bi bili glasovali za povišanje po poslancu Štreklju predlaganega kredita. Glejte, »liberalec* štrekelj je kazal srce za te katoliške Štjačane, »krščanski* poslanci pa so jim zaprli srce in dlan ter se pridružili Lahom, kateri Slovencem nikdar nič ne privoščijo. Pričakujemo, da pošljejo »katoliški* možje v Štjaku zihvalnico svojim »katoliškim* poslancem, ker so se tako pobrigali za nje. Tu vidite, koliko je vredno tisto krščanstvo in katoličanstvo, katerega imajo vedno polna usta, ki se pa raztopi v prazno peno, kadar bi trebalo uveljaviti to k» 'janstvo! Ni ga večjega sleparja in narodovega škodljivca na svetu od onega, ki se skriva za katoliški plašč 1 — Ako imajo tisti »katoliški* možje v Štjaku sploh kaj razuma, menda sprevidijo po le«'-, kdo jih slepari in kdo je njim na-¦.'•¦;.jen. Ako to sprevidijo, potem se morajo najprvo lepo zahvaliti »Slovencu* za pridevek ,katoliki* l Rajši manj »katoliški*, pa bolj pametni J! Štrajk v tukajšnji IIHarlJauskl tiskarni je končan. Končal je tako, da se ne zgodi štrajkujočim črkostavcem nič; kar se tiče črkostavca Juga, radi katerega je bil šlrajk nastal, so se domenili, da ga ne smejo odpustiti pred jednim mesecem. Baje ima že zagotovljeno mesto drugje. Treba pribiti, da faktotum Ililarijanske (irikarne je don Faidutti, semeniški profesor in dt-žclni poslanec, ki hoče biti tudi velik sccijntist. »La Patria* v Gradišču namigava, da mu že povedo, kar mu gre, kadar pride zopet med Kurlane s svojim socialističnim evangelijem, ki se glasi joko lepo v teoriji, aH v praksi pa je trd in neusmiljen, kakor more biti le v rokah po!itiku;očega duhovnika! Sv. Hilarij v tem štrajku bržčas ni bil | jKšebno vesel svojih pozemskih »palronov !* Kdo Ima prav? —- »Gorica* pravi, da bo »Soča* izhajala le še dvakrat, »Slovenec* pa je mnenja, da bo še prevečkrat izhajala. Vidi se torej, da v več in manj posvečenih glavah okrog teh dveh farovških listov vladajo prav nasprotni si nazori glede izhajanja »Soče*. Mogoče razpišejo tudi nagrado za najboljšo rešitev vprašanja: Kdo :::u prav, ali »Gorica", ki pravi, da bo izhajala »Soča* le še dvakrat, ali »Slovenec*, ki pravi, da bo izhajala še prevečkrat?! Pa imajo »vprašanje* za »mrtvo sezono*! Pomagati si znajo iz zadrege. — No, »Soča* pa bo izhajala naprej, kljubu vsemu ro-goviljenju po naših farovških listih, katerih - pa stojita tako na slabih nogah, da preti — kakor govorijo — kljubu vsem »skladom*, enemu pogin, drugega pa rešuje sedaj še odvetniška pomoč! »Soča* pa ne mara za njima iti v pogin, zato je ubrala pot, katera jej je kazala, da je prava! In to peče tisto gospodo, ki bi nas radi potopili v žlici vode. Za regulacijo Berse. — 17. t, m. so imeli v Krminu občinsko sejo, v kateri so sklenili ob navzočnosti vladnega zastopnika deležiti se regulacije Berse s prispevki, ki se določijo na temelju svote 20*, kolikor je od skupnega zneska, ki bo potreben za regulacijo Berse, določen prispevek v omenjeno svrho. Treba bo, kakor že znano, okoli 350.000 K; 60% plača vlada, 20$ dežela, 20% pa drizadetih 11 občin. Tudi občinski svet v Medani je storil soglasno tak sklep. Obesil se je v Krminu kovaški delavec Jakob Makorič. Zopustil je ženo in več otrok. Dolgovi so spravili baje nesrečneža do tega koraka. ' •• v^^*lMgo»t ajgetrolejem. — Krčmar Kodermac v Flejanf je prim" v svetmto, ki je bila že prižg-uia, petroleja. Svetilka se je raz-počila ter ranila tri goste, jednega celo tako nevarno, da se je bati, da umre. Neprevidnost pri ravnanju s smodnikom.-------V--soboto---iJOT^nob"^ruK-se"|e" ponesrečil neki Giglič iz Št. Perjana, ko je hotel streljati proti toči. Smodnik je imel v steklenici, 12 katere ga je vsul v še gorak možnar. Smodnik se je unel v možnarju in v steklenici, katera se je razletela na drobne kosce. Gigliča je zadelo v vrat tako nevarno, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo bolnišnico. Iz Gabrovlce pri Komnu nam poročajo, da je dne 30. pr. m. odšla z doma neka S3-letna ženska. Pa se ne ve nič, kam je odšla. Pravijo, da je šla od doma zato, ker je bil večni nemir v hiši. Orožniki pridno poizvedujejo, kam da bi bila izginila. Iz Št. An d reža nam poročajo, da so tam preteklo nedeljo 13. t. m. blagoslovili nove orgije. Veliko hrupa je bilo radi teh °fgelj, predno so se poskušale. Orgije so prav izvrstne, to se mora priznati, Tudi se I je pokazalo, da je kos orgljanju oni, o katerem so nekateri dvomili. Pri pevcih manjka še mnogo, zalo želi dopisnik, da se tudi to popravi. »rultvo sv, Cirila In Metoda vabi k XVII. redni veliki skupščini, ki bo v Ilirski Bistrici četrtek, dne 7. avgusta 1902. — Vspored: I. Sv, maša ob V« 10. uri v deka-niski cerkvi; II, Zborovanje ob 11. uri v hotelu »Ilirija*; 1. Prvomestnikov nagovor, % Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo po-\ ročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev jodne tretjine družbinega vodstva. 6. Volitev nsdzornista (5 članov). 7. Volitev razaodnišlva (5. članov). — Pristavek: Po zborovanju skupni obed v hotelu »Ilirija* ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 5. avgusta z naslovom: Tvrdka Žnidereič & Valenčič v Ilirski Bistrici. Kuvert brez vina stane 3 krone. Društvo sv. Cirila In Metoda je dobila doslej iz kupčije z družbeno kavo svoto 3400 K. Te dni je vročil g. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani, zopet svoto 200 K. Svoji k svojim ! Ponesrečil. — Miha Marinič iz Ko-zane se je peljal v nedeljo s svojim konjem čez vodotok hudournika Tera v Furlaniji. Naenkrat se je baje privalila proti njemu voda s tako silo, da je vzela njega, voz in konja. Marinič je tržil s sadjem. Po vozu in konju, katera so dobili, so sr ^znali, da je ponesrečil on. Sodijo tudi, da bf bil Marinič zaspal ter bi ga bil konj zavedel v vodo. S kratka: kako je pravzaprav prišlo do nesreče, se ne ve natanko. Marinič je ostavil ženo in tri otroke, ki tržijo sedaj v Celovcu s sadjem, kamor se jim je hitro sporočila nesreča. Pevsko-bralno društvo »Kraški vrh* v Avbcru vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 27. julija 1902. v prostorih gosp. Maksa Ukmarja. Petje vodi pevovodja gosp. Alf. Grmek. Začetek točno ob 3Ya uri po-poludne. Cisti dobiček je namenjen pevskim potrebščinam. K obilni udeležbi uljudno vabi odsek, — Vspored cbaega govor, deklamacijo, petje, godbo, igro „. Jcavi snubač* in ples. Javni ples priredijo fantje v Prvačini dne 27, t. m. v prostorih g. Andreja Pahorja. Pri plesu bo sviral oddelek domače godbe. Sokolska slavnost t Idriji povodom razvitja prapora »Idr. Sokola* v nedeljo se je izvršila lepo kljubu neugodnemu vremenu. Udeležili so se slavnosti Sokoli iz Ljubljane, Trsta, z Gorenjskega, Celja, iz Varaždina in iz Pulja. Pri telovadbi so odnesli prvenstvo Tržačani. Spretnega raznašalea iščemo za svoje liste. Poleg tega bi opravljal druge posle ter imel stalno službo v'naši tiskarni. —' Ponudbe sprejema »Goriška Tiskarna* A. Ga-bršček. bil imenovan nadškofom za Poznanj in Gnezdno. S prva je krčil rabo poljščine pri službi božji, pozneje je baje podpiral stremljenja Poljakov, in Bismark ga je bil vrgel 1. 1874. celo v ječo v Ostrovu. Papež ga je imenoval kardinalom in 1. 1876. se je nastanil v Rimu. Gallškl deželni zbor. — Kakor poročajo poljsM listi, se poteguje dežeteLmaršaL grof Potočki pri Kčrberju za to, da bi se določil čas, v katerem bo zopet klican ga-liški dežlni zbor, ki je bil pred kratkim odgoden. _____Slovenski gimnazij v Celjur— Za | vsprejem v slovensko-nemški gimnazij v C Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. den. 1901. tako: Hranilno vloge se obrestujejo po 4V« %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo &%, na menice 6#, s l/2% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stan jo 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K =^ 158.040. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 03.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. pristna bala in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vsa kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi tizorce, C*n* zmtrni Postraib. poltena Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnieo jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdieevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Motodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v ,,.<>moiilski ulici M. I v lastni hiši, kjer jo »Trgovska obrtna zadruga«. JAkA\AAA*kkkkAkkAAkkkAkAAk\AAA\ Samo 5 kron stane 41/« klg najflnejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju aH naprej poslanim zneskom A. Felth. Dunaj, V/2 Matzlelns-doferstrasse 76. &Mmmmmmmmm^mmmmMmmmwmLt TTTITTTTTTTTTfTTTTTTTTTTTITTrf Švicarska urarska obrt. Trgovina z železnino „MERKUR" PETEi MAJDlC t Oeljix3 Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe,, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete, pa^* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. 'TPl * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev. & Postrežba točna. Cene nizke. 8amo 18 K. Naznanjamo vsem veščakom, častnikom postnim, železniikim in radarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprijeli ediro razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro - pla-; srebrna ura Rem. fl 5-80; srebrna verižica fl. t 20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. — Ilustrovan cenik zastonj! E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦»•- Apollo-*«