-----   21   -----
Slovenske humoreske.
Po ndrodnih pravlicah spisal Vicko Draga¦.
L
Ze  so   culi  bravci   5,Novic*',  da Verbovec   kraj Mure leži.
Sicer slovenski jezikoslovci pravijo, da izraz : „v e s leži, mesto 1 e ž i'% ni po duhu slovenskega jezika, akoravno Nemec tudi reče; ,5Das Dorf 1 i e g t am linken Ufer der Donau.'' Navlašč sem hodil vasi gledat, in sem jih ravno tako našel, kakor naše vasi, ktere kraj Mure jjStojijo." Ali od Verbovca se svobodno reče, da 5,1 e ž i" kraj Mure, ali pa če mi toga. ne date veljati, bote vendar dali veljati, da ^^č e p i/'
Hrami imajo vsi sključene noge, kakor stoletni starci, čemur se ni čuditi, ako premislimo, da je Verbovec že v starem testamentu postavljen bil. Verbovca ni imajo ribo za gerb, in to znamenje, da so hitro po občem potopu, ko se je še tu pa tam voda našla, ljudi Verbovec naselili.
Tudi pravlica pravi, da so Verbovčani prišli od p 1 a v e g a morja in da so njihove oči bile tako navajene plave barve, da so enkrat nekteri, ko so do njive, na kteri je ravno lan lepo plavo cvetel, si korito privlekli in hotli prek sinjega morja — cvetečega lana se peljati.
Na „r o t e ž i" se hranijo stare pisma, ljudi celo pravijo, da jih je napisal sv. Mihal arhangel, — ali kdo bode tako srečen, da bode smel va-nje pogledati. Skrite so v železni skrinji, in zaklenjene z debelo ključanco, ktero je napravil sam peklenski kovač. Ključ je hranjen pri županu, pravijo, da ga ima zmirom pod pragom zakopanega.
V ti skrinji je pre tudi dosti starih pisem, ktere poter-jujejo posebne pravice ali „privilegij e'^ Verbovčanov.
Med drugimi pravicami imajo na s vinski koži zapisano tole: Celo leto so smeli Verbovčani gornjo štajersko sol predavati.
Marsikdo bo mislil, da je to majhna pravica. Ali Bog obvari I Okoli in okoli ni smel nihče drug soli predavati; vse je je moglo v Verbovec kupovat hoditi.
Po takem je prišlo dosti dnarjev v Verbovec, in dokler so Verbovčani ta ,,privilegium'' se vživali, so si klobase in koline s srebernimi klinčki špilili, ne pa s lesenimi , kakor sadaj, kjer je celo svikovec težko dobiti. Poštene ženke verbovske so povijale svoje sinčke in hče-rice s svilnatimi povoji, sadaj večkrat povresla nemajo.
Pa kako so ta privilegium zgubili?
Sosedje njihovi pravijo, da takole: Pred mnogimi leti jih je obiskala velika cesarica Maria Terezija. Župan in priseženi možje so noč in dan si glavo terli, kako bi jo najlepše sprejeli. Varoške ulice so bile zelo pokvarjene, ker vsakidan ljuba čredica ima skoz njo svojo procesjo. Pred hrami poštenih Varaščanov so bile sicer celo koristne, ali tudi ne sladko dišeče gnojne mlake. Na cerkvenem turnu je petelin ali kokot (sosedje pravijo, da je kovač kokos namesto kokota napravil) edno perot polamano. Rotežu je falilo pet polk, varoški zidi niso bili zapleteni, in več ta-košnih nadlog je močilo ljube naše Verbovčane. V kaši pa je malo penez bilo, ker se je v pretočenem letu malo žrebet iz tikev izvalilo; zato niso mogli ničesa prodati.
Kaj, ali Verbovčani iz tikev (buč) žrebeta valijo ? — bo me marsikteri vprašal.   Tako pravijo.
Nekdaj niso imeli konj. Pervo kobilo jim je daroval kralj Matjaš, ko so mu v vogerskem boji pomagali lesice postreljati. Prepozno so naimre bili prišli na boj, zato jim je kralj Matjaš, da niso zastonj tako daleč prišli, ukazal, naj po bakonjskih logih lesice postreljajo. Tukaj so vidili dosti divjih kobil. Zupan Marko Zijakovič, kteri je bil r tem boji njihov vojvoda,  je vidil kako vogerski vojvodi ja-
------   22   -—
šejo na bistrih konjih, kadar vojsko komandirajo. Prosil je zato kralja Matjaša, naj mu divjo kobilo pokloni. Pripeljali so jo na debelem vozu domu. Ker pa prek Mure niso imeli mosta pa tudi ne takeg^a velikega broda za tako bistro žival, so tedaj mogli kobilo do virov Mure gnati, da so na desno pobrežje Mure prišli, kraj kterega Verbovec stoji, sloni, čepi in leži.
Srečno pridejo s kobilo domu, in jo dobro redijo; eden priseženih mož je hodil vsaki teden po cukier v Gradec in po kafe v Terst, da je ljuba živalica se dobro redila.
Ali, kakor se V^erbovčani in Verbovčanke postarajo, čeravno hroščovo salo (8peck) v majniku ližejo, da bi dolgo mladi ostali, tako je tudi kobila začela ginjati. „Kaj je to, da mladih nima? — reče župan Zijakovič — kralj Matjaš nam ne bode druge dal, že slednjikrat nas je pisano gledal, ker smo prepozno prišli, — jaz in vsi Ver-bovčani smo sicer veseli tega zakasnjenja bili, ali Bogme — slava naša ne bode tako velika, kakor naših očakov, kteri so v babjem klancu Turke z otikami poklali."
Nekega dne pride tuj človek v Verbovec. Pod paj-zdiho je nesel dolgo cev, in ponoči je zmiraj gledal na zvezde. Podnevi pa je pod varoško lipo na trati ležal in sicer na lampi, in gledal v mišjo luknico.
v
Zupanova babica so pravili, da je černe šole dijak, in da je na lintvortu prijahal v varoš. Ta čuje, da bi Verbov-čani iz svoje stare kobile radi mlado žrebe imeli. „Kaj mi daste pošteni „purgarji'% ako Vam povem „kUnšt'', kako se kobila zaplodi ?*' Tako enega dneva ptujec reče županu.
Zupan poklice vse Verb.ovčane skupaj, in vsi mu nekaj obljubijo. Eden obljubi ogon repe, drugi ogon krompirja, tretji sto tikev ali buč, četerti pet korcov graha, gospodinje obljubijo mu napraviti cvertje iz g-osjih jajc .speči pogačo iz banaške pšenične moke, skuhati na lakat dolgo klobaso itd.
Ptujec reče: „Ženile kobile iz varoša do bližnje gošče." Storijo tako. „Prinesite četiri tikve." — Prinesejo. „Odse-kajte kobili vse četiri noge do beder." — Odsekajo. „]Va-sadite jo Jtia buče." — Nasadijo. „Sadaj pa malo čakajte. Jaz bodem strelll iz svojega pištola, — in pok, pok, pok zadoni po gošči. Iz bližnjega germa skoči zaje, in prestrašen beži proti Muri. Verbovčani, mislijo da je mlado žrebe, ktero je njihova kobila iz buč izvalila, bežijo za njim in iz vsega glasa kričijo : „Cuze, cuze, cuzika, cuzika! ostani pri nas na Štajerskem in ne beži nazaj na Vogersko!" Ali zajec ne čuje, marveč skoči v Muro in plava čez vodo na vogersko stran.
Tako niso imeli ne kobile ne žrebeta.
Kako so solni privilegium zgubili, bom drugikrat povedal, tudi od verbovskega gostovanja; saj še predpust ali fašenk dolgo terpi, pa tudi na pepelniqo se še Ver-bovške lahko berejo.