21. številka. Ljubljana, ? petek 26. janavarja 1900._XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vraCaJo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvu naj se bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85. %' I Jiihljuni. 26. januvarja K položaju. Kakor poroča „Neue Freie Presse", razpošlje ministrski predsednik dr. Korber te dni pismena vabila na stranke radi spravnih konferenc. Stranke bodo potem izvolile svoje zaupnike izmed državnih in deželnih poslancev. Vlada je stopila na stran Nemcev glede vprašanja, ali se naj vrše konference za Češko in Moravsko skupno ali ne. Vlada je za ločitev konferenc, in Čehi se menda tudi temu nič več ne upirajo, ker nočejo, da bi bili krivi oni, ako se izjalovijo spravne konference. Vlada ima sedaj dosti opravka s posredovanjem med štrajkujočimi delavci in podjetniki na Češkem in v Šleziji. Do 5. -februvarja se menda štrajki poležejo, in takrat se začno spravne konference. Nemci sicer zahtevajo, da se mora sklicati državni zbor še predno se začno te konference, a desnica je proti temu. Prej se mora pokazati, ali more parlament še poslovati. Ako se spravne konference izjalovijo, žele desničarske stranke, da se skličejo deželni zbori. Splošni utisk sedanjih razmer je tak, da plavamo vedno in vedno hitrejše v naročje absolutizma. Morda ne mineta dva meseca, ko se začne regime absolutizma. — Posl. Prade je po-Nreial dopisniku nemškonacionalne „Deut. Volks-Ztg., izhajajoče v Libercah, da je dobila nemškonarodna stranka zagotovilo, da se skliče državni zbor med 15. in 20. febr. in da se bo vsled tega zagotovila udeležila tudi nemškonarodna stranka, ki jim je bila doslej protivna ter je stavila pogoj, da se državni zbor skliče sočasno s spravnimi konferencami. Volitev praškega župana. V Pragi imajo že tri dni volitev župana. MladočeŠki kandidat je dosedanji, Slovencem velesimpatični in vsikdar izredno naklonjeni dr. Jan P o d 1 i p n y, staro-češki kandidat pa je dosedanji podžupan dr. Srb. Pri prvi volitvi je dobil Podlipnv 42, Srb 43 glasov; pri drugi pa Podlipny 41, Srb 43 glasov; pri tretji pa Podlipnv 42, Srb 43 glasov. Vseh obč. svetnikov je 90 Volitev se je udeležilo obakrat le 87; Podlipnv in Srb nista volila. Danes se voli zadnjič, absolutna večina glasov odloči. Podlipnemu so priredili včeraj Mladočehi iskrene ovacije. „Narodni Listy" pišejo, da bi bila neizvolitev Podlipnega — kapitulacija Prage. Njega izvolitev pa bi bila najlepši odgovor na vse, kar se je prizadelo v zadnjem času češkemu narodu. Poroča se, da so se začela med Staro- in Mladočehi radi današnje volitve kompromisna pogajanja. Obravnava proti asumpcionistom. V Parizu imajo sedaj že tri dni priliko seznanjati se z umetnostjo „beraškega" reda asumpcionistov, na lahak način nago-militi v svojih blagajnah milijone. Pred sodnikom stoji 12 teh redovnikov, ki so prikrili vladi ogromne svote ter se s sleparskim utajevanjem odtegnili plačevanju davkov Da so si kupili velikansko tiskarno z denarjem bivše metrese, da so si prislužili s prirejanjem romanj v sveto deželo in s špekulacijami z odpustki, mašami i. t. d. toliko, da so mogli nakupiti celo vrsto hiš, je že znano. Policijski komisar Pesfhard je izpovedal, da je pri preiskavi samostana našel cele skladalnice zlatnikov, srebrnjakov in vrednostnih papirjev. In tiste blagajne so bile pokrite s prahom tako, da je bilo očitno, da imajo asumpcionisti toliko denarja, d;» jim leži neporabljen več mesecev. In vendar so asumpcionisti izsesavali francoski narod ter kot berači prosjačili za mile darove, dasi so milijonarji. V francoski zbornici so imeli radi te obravnave že škandal. Nacionalističnemu poslancu Bernardu je očital justični minister, da so tudi njega spravili asumpcionisti v komoro. Bernard je postal na to surov, zategadelj je bil začasno izključen, in ker ni hotel zapustiti zbornice, so ga redarji odvedli šiloma. A tudi drugi nacionalistični in antisemitski poslanci so obdolženi, da so napravili kariero s priberačenim in z ^ljubeznijo" lepe Mvriam prisluženim denarjem. Našlo se je v samostanu več pisem poslancev, ki pa trdijo, da so njihovi podpisi ponarejeni. Začela se bo radi tega preiskava. Nova Kdo je prizadet? Od Drave, 12. januvarja. Na Kranjskem povzročilo je precej nejevolje, da je premeščen notar Makso Koser iz Ptuja v Mokronog. Bodite uverjeni, da nas ta premestitev naravnost jezi. Mož je že bil na Kranjskem, imel je po naši sodbi v Idriji dober notarijat, toda zadovoljen ni bil! Tudi na Štajerskem ni bil zadovoljen in se je v zadnjem času skušal, da bi se mu bilo dovolilo zamenjati mesto z notarjem Strafello v Rogatci, tedaj z Nemcem. Ker to ni šlo, vrne se v tem kritičnem času na Kranjsko nazaj. Kaj briga nas Slovence sedanja neugodna politična konstelacija? Da se le ugodi osebam, osebnim željam, to zadostuje! Stvar naj trpi! Nemški notar bi na svojem mestu ostal, ko vidi, da se gre za večino v notarski zbornici, da merodajni faktorji v Mariboru, v Gradcu in na Dunaju vsako priliko porabijo, da na Spodnjem Štajerskem spodrinejo Slovence pri notarijatu in v vseh državnih službah. Po premestitvi notarja iz Ptuja na Kranjsko smo v prvi vrsti in najbolje prizadeti Slovenci na Spodnjem Štajerskem. Nam nikakor ni po volji, da se je to zgodilo; mi čutimo to izgubo in vsako enako. Mi iskreno želimo, da bi imeli vse Slovence, kateri so notarji, justični ali finančni uradniki, profesorji itd. na Kranjskem, a so na Štajerskem rojeni, tu v domačiji! Krvavo bi jih potrebovali na mestu, kjer se sedaj šopirijo okoli tujci, nevešči našega jezika, najhujši činitelji prusijanstva! Toda slovenske uradnike porivajo od tod na Kranjsko, notarji pa se selijo prostovoljno. Narod zapuščeni pa si pomagaj sam! Pri tej priliki moramo spat vprašati: kaj pa je s slovenskim dijaštvom s Kranjskega? Zakaj pa to ne zavzema prvih mest v domovini? Ali ne prihaja s Kranjske več dijakov na vseučilišče, nego s Štajerske? Zadnjič smo čitali poročilo podpornega društva na Dunaji. To društvo je podpiralo minolo LISTEK. „Večni mornar". (K jutrišnji premijeri.) Vihar, ki ga je doživel Wagner na morji, vozeč se iz Rige in pa povest o zakletem holandskem kapitanu, katero je čul od mornarjev, sta mu dala povod svoji operi, katera je nekoliko let pred „Lohengrinom" prišla na svetlo. Glavna misel dejanja je izražena v II- kitici Sentine balade, ki poje o Holandcu: „Vihar nekdaj strašno besnel, odpluti htel je morski nos, zarotil se je in zaklel: Ne neham prej, da sem mu kos! Huj, ž njim je Satan plul, huj, Satan je besede čul, zaklet, da blodi zdaj od morja do morja". Kakor zakleti večni Žid Ahasver po kopnem, tako blodi zakleti Holandec brez miru po morju, dokler ga ne reši zvesto žensko srce, kateri pogoj mu je izprosil angelj nebes. Dejanje opere pa je razvrščeno tako le: Prvodejanje. Skalnata obal norveška, kamor je vihar vrgel Dalandovo ladijo. Vihar pojema in mornarji pojo veselo, da so našli zavetišče. Daland stopi na kopno in spozna, da ga je vihar vrgel več milj od domovja. Utrujenim mornarjem veli, da gredo k počitku, samo krmar ostane za stražo na krovu. V pesmici spominja se ljubice, h šolsko leto nad 70 dijakov Slovencev s Kranjske in niti 10 s Štajerske! Ker mora s Kranjske biti na Dunaju več dijakov, kateri ne potrebujejo podpore sploh, ali vsaj ne od podpornega društva, je jasno, da bi moralo leto za letom pri hajati toliko dijakov, kranjskih rojakov z univerze, da bi naraščaj zadostoval za Kranjsko, in da bi nekaj odpalo tudi še za Štajersko! Ali se ta naraščaj izgubi? Tudi tu smo prizadeti v prvi vrsti Slovenci štajerski in koroški, ker se podpore porabijo, uspeh pa se nikjer ne vidi. Slovenski juristi morajo na Kranjsko. V Mariboru se šopirijo nemški juristi pri okrožni sodniji. Ker brez znanja slovenskega jezika ne morejo izhajati, na gimnaziji in univerzi se ga učiti niso hoteli, — plačuje njim država učitelja. To pa še ni dovolj. Za trud morajo dobiti ti nemški korenjaki tudi nagrado! Plača se vsakemu po 100 gld.! Za službo niso sposobni, ker jezika ne znajo; delo naj opravljajo slovenski juristi, katerim pa podpora ne gre, ker so Slovenci! V Ptuji je izpraznjenih več mest ad-junktov. Te se ne razpišejo, ker jih dobijo le nemški adjunkti brez razpisa, slovenskim kompetentom pa se prihranijo stroški brezuspešnih prošenj! Dr. Glas je sodnik v Ptuji. Do tega mu je pripomogla gotovo interpelacija drja. Gregorca v državnem zboru, sposobnost in znanje slovenščine gotovo ne! Par nemških adjunktov še sedi v Ptuji, kateri za službo niso sposobni, ker ne znajo slovenski. Pa to nič ne de! Službo in plačo le imajo! Vivant secjuentes ! Kaj bi neki ptujski Slovenci državnima poslancema drju. Gregorcu in Žičkarju na uho povedali, ako bi se slučajno enkrat v Ptuju prikazala? Hvale bi njima gotovo ne vedeli! V Haloze se voziti, tovariše obiskovati, svoje delovanje opisovati na drobno v mariborskih listih, je tudi nekaj ; pa Slovencev pogina ne bode obvarovalo! Treba bode taktiko premeniti! kateri ga povede južni veter. Mej tem zaspi. Vihar se ponovi in mej bliskom prijadra Holandčeva zakleta ladija, črna, z rude-čimi jadri, ter se vsidra nasproti Dalandove. V dolgi, karakteristični ariji razklada za kleti mornar svojo usodo, da ga je čez sedem let morje zopet vrglo na kopno, ter da najde obljubljeno rešitev, če se mu posreči pridobiti si zvesto žensko srce Zaman je iskal smrti in groba v morskih valovih, v boji s pomorskimi roparji in divjimi gusarji, a tudi „barbarski sin morja, prekriža se in odjadra", ko je spoznal zakleto ladjo blo-dečega Holandca. Le jedna nada ga navdaja: „Ko vsem se mrtvim grob odpre, tud' moje bitje v nič se stre, tud' jaz umrem". Ker torej ne upa več rešitve najti, bolestno vsklikne: „ Končajte skor svetovi se, večno uničenje sprejmi me!"—nakar odgovarja nevidni zbor zakletih mornarjev z Holand-čeve ladije, ponavljajoč te besede obupa. Daland pride na krov in zagleda novo prišlo tujo ladijo, katere speči krmar ni opazil. Ko vidi na kopnem Holandca, se mu približa in ga vprašuje od kod je in je li ladija mu kaj trpela? „Ne, trdna je, ne more se zdrobiti", odgovori pomembno Holandec, in ko izve, da ima Daland hčerko, jo zasnubi, kazoč mu zaklade svoje ladije v nadi, da mu bode Senta angelj rešitelj. V lepem, efektnem dvospevu se domenita, da Daland tujca predstavi svoji hčerki, ki mu je najdražji zaklad, kot snubca, in mu izroči nekaj dragocenih stvari z bogato obložene ladje. Ko se je zdanilo, zakliče krmar z Dalandove ladje, da veje jug in vse se pripravlja za odhod Holandec prosi Dalanda, naj jadra naprej, češ: „Moštvo mi potrebno je miru, ko se spočijejo, takoj sledim, moja ladja, hej, ko blisk te dohiti." Drugo dejanje nam kaže dom Da-landov. Dekleta so zbrana ter predejo, pojoč krasni prediški zbor; mej njimi sta tudi Senta in njena stara dojilja Mary. Na splošno željo zapoje Senta karakteristično balado o zakletem večnem mornarju, čegar podoba visi nad glavnimi vrati in čegar ladija kot blisk križa morje, dokler ne najde rešitve po ženski, ki mu bode zvesta do smrti, kakor mu je angel nebes obljubil. Zamak njeno vsklikne Senta, da ona hoče biti angelj rešitelj bledemu mornarju, da najde pokoj. Prestrašena čujejo to dekleta, Mary in tudi lovec Erik, zaročenec Sente, ki naznanja, da je videl bližati se očetovo ladjo. Očita Senti, da vedno tako zamaknjeno ogleduje podobo bledega mornarja, da jo je Satan ujel v svoje mreže, kajti v sanjah videl je njo in bledega zakletega mornarja bežati na morje. Mej tem sta vstopila Daland in Holandec. Ko Senta zagleda tujca zakriči in oba ostaneta kakor okamenela, zroč drug druzega. Daland ji kaže bisere, ki mu jih je tujec dal za gostoljubno streho in ji pove, da jo je pri njem zasnabil za ženo ter ju pusti sama, da se dogovorita. Krasen, dolg dvospev razodene nam duševno stanje po rešitvi hrepenečega Holandca in fantastične Sente, katere „duh podobo to od nekdaj je že gledal" in ki konča s prisego, „da zvesta mu do smrti bo". Navdušeno vsklikne Holandec v nadi bližajoče se rešitve: „0 angelji v višavah jasnih, ohranite dekle zvesto!" Oče nastopi zopet in z veseljem začuje besede Sentine: »Nebo, za pričo kličem Te, do smrti zvesto bo srce", Holandec pa pritrdi: „Premagalo pekla strašne zapreke vse zvesto bo dekle". Tretje dejanje je zopet na morski obali blizu Dalandovega domovja. Njegovi mornarji veselo praznujejo srečno vrnitev. Ladija je razsvitljena in na kopnem je veselo petje mornarjev; tem se pozneje pridružijo dekleta, ki so donesla jedil in pijač. Na Holandčevi ladij) pa je vse tiho, mrtvo in temno. Mornarji Dalandovi in dekleta se norčujejo, da „ sosedi gotovo so mrtvi, jedi, pijač jim treba ni", dekleta pa v šali dostavljajo : „Strahovi so, čemu jih kličemo!" Ko so Dalandovi mornarji najbolj veseli, prikažejo se na Holandčevi ladiji zakleti mornarji in opazivši strah Norve- Panama visi nad Francijo. Ker je doka zano, da so asumpcionisti podpirali vse rogovileže proti sedanji ustavi ter so imeli politične shode, so bili obsojeni obtoženi patri na denarne globe ter na razpust družbe asumpcionistov. Ta obravnava je razkrila, da so antisemitske, nacionalistične in monarhistične gonje in spletke delo klerikalcev, sad mnihov in tercijalk, dosluženih metres ter da so dobivali sovražniki vsega svobodnega gibanja na Francoskem plačo iz blagajn asumpcionistov in drugih takih pobožnih redov. Vojna v Južni Afriki. Angleži zmagali! Ta vest je napolnila včeraj London z nepopisnim veseljem in izbruhi zmagovitosti, v kateri se solnčijo sedaj Londonci, so naravnost neverjetni. General \Varren je nenadoma zgrabil v torek ponoči Spionskop, presenetil ondotno majhno posadko ter jo prepodil. Buri so bežali, Angleži pa so Spionskop zasedli ter ga ohranili vzlic opetovanim, sila hudim napadom Burov in vzlic deževanju granat. Toda izgube so imeli velike. General Woodgate je smrtno ranjen. Tako je poročal v London general Buller. Spionskop je ključ do Lady-smitha. S tega najvišjega hriba je možno ustrahovati daleč naokoli vse posadke na drugih gričih. Londonci mislijo, da je z zmago Warrena odločena usoda Ladysmitha in morda celo vse vojne. V kratkem mora biti Ladysmith oproščen in Buri razpodeni na vse vetrove. Toda Londonci se zopet hudo motijo. Ako so tudi Angleži zasedli Spionskop. še davno niso pred Ladysmithom. Še dve vrsti pozicij jim bo treba vzeti, še dve vrsti naravnih utrdb porušiti, da dospo do glavne pozicije vrhovnega burskega generala Jouberta. In sami londonski listi pišejo — na čelu „Times" —, da so te utrdbe Burov pred Ladvsmithom tako močne in nepremagljive, da more trajati boj zanje brezkončno. Ladysmith torej še ne bo tako kmalu svoboden, in \Vhite menda že šiva — belo zastavo! Sicer pa listi tudi resno dvomijo, da je Warrenova zmaga res toli sijajna. Da bi bili Buri Spionskop, to najvažnejšo strategično točko, zasedli le z majhno posadko, in da bi se dala ta ponoči presenetiti in prepoditi, to je neverjetno in pri znani previdnosti in ostroumni taktiki Burov skratka nemožno. Bržčas se je posrečilo Angležem vzeti le skrajni odrastek Spion-skopa,ne pa celega hriba. A tudi čega odrastka nimajo Angleži še docela v svoji oblasti, kajti londonske brzojavke poročajo, da se Buri in Angleži še bore za Spionskop, da Buri še hudo naskakujejo, da gra nate kar dežujejo, in da imajo Angleži velike izgube. Boj se torej še nadaljuje in še ni odločen. Počakati treba torej konca! ■Uopisi^ V^lz Radomelj pri Kamniku/)24. januvarja. Nase rjralno društvo imelo je koj pri krstu težave. Kamniški dekan Oblak, ka- žanov zginejo, zopet z grohotnim smehom. Dalandovi mornarji se prekrižajo in se izgube na vse strani na kopnem in na ladiji. Erik nastopi in bolestno očita Senti, da s°i je očetovi želji udala in hoče tujcu slediti, ki je komaj nje prag prestopil. Spominja jo srečnih dni njiju ljubezni in vpraša: „Mar to ljubezni prisega ni bila?" Holandec, ki je slišal vse to, vsklikne obupno: »Zgubljeno, večno izgubljeno vse! Senta zdrav-stvuj, na morje za večne čase! Ob Tvojo sem zvestobo tudi, rešitev moja proč je proč!" Zapiska svojim mornarjem kličoč: „Z Bogom za večno kopnemu recite!" A Sente neče pogubiti, četudi je zapadla osodi onih, ki so mu zvestobo prelomile in bile večno pogubljene. „Zdravstvuj! Rešitve zame ni vekomaj!", ji zakliče in odbeži prot; svoji ladiji. Senta pa hiti za njim kličoč, da ga pozna in ga hoče rešiti. „Ti me ne poznaš, ne veš kedo da sem", ji odgovori: „Le vprašaj morja zemlje cele, mornarje vprašaj, ki čez morje plovejo, vsi ladjo mojo, strah morja poznajo, blodečega Holandca me zovejo!", zabrlizga in zakleta ladija se odpelje. Senta pa se iztrga iz rok Dalanda in Erika z vsklikom: „Angela hvali in njegov ukaz, do smrti z\esta sem ti jaz!" skoči za odšlo ladijo v morje. V daljavi se zagleda Holandčeva ladija, ki se razruši in se potopi, iz valov pa se dviga v čarobni luči rešeni zakleti Holandec objemajoč rešiteljico Sento. A. plan Janez in nazadnje Se celo Škof — so se zavezali, — da nam je uničijo. Ta preklicani .Slov. Narod" je vsega tega kriv! Gospod urednik, to ni prav od vas, da čez farovške gospode pišete, in to vselej le samo resnico! AH ne veste, da ti gospodje nečejo slišati resnice? Laži se jim, pa jim bodeš všeč! Naj preidem k stvari. Ustanovili smo si bralno društvo ter kot pošteni Slovenci in verni kristjani (bolje, ko pa oni, ki se štulijo v to) naročili dva lista in sicer „Narod" in »Slovenca". Našim črnim gospodom pa to ni po volji. „Narod" ne sme zahajati v našo vas, so si mislili, in hajd na lov. Prvi je kaplan Janez Kalan (varuh devičnikov in devic) staknil, da je to velik greh, če »Narod" beremo, in komandiral, — da se mora ta list opustiti. Ne boš, Janez ! smo si mislili, pa smo brali »Narod" še nadalje. Na to pride še dekan s svojo prepovedjo. Toda brezuspešno. Kar pridrdra dne 15. t. m. od Kamnika doli kočija in v njej sam naš prevzvišeni škof. Ali tudi ta ni nič opravil, samo g. učitelju odvzel je, ker je mož kremenitega značaja in blaga duša, pouk veronauka, in zdaj bodemo imeli novega učitelja-kateheta, administratorja rovskega. Ali se sploh splača, da se naš premilostlivi škof zaradi tacih malenkosti maže pred svetom? Ljudem s tem ni ustregel, da je marljivemu učitelju, pojedel košček kruha. Lepo pač ni to za škofa in za vse tiste, ki ga v take zanjke napeljujejo. Ne jemljite narodu vere, ker žal vam bode enkrat. Ljudstvo se sicer le smeje in zmajuje z ramami, posebno pa še našemu penzijonistu, ki radi čitanja „Naroda" ne da sicer zelo poštenim dekletom odveze. Pač vse eno! Radomljam smo poštenjaki, in- se ne vklonimo takim komandam. Pač sta se dva zbala in odstopila, toda upamo, da se zopet vrneta in spoznata, da je v naši sredi dovolj mož, ki vedo braniti pravico. Gospodje Kalan, Oblak in škof, naj pa vzamejo blagovoljno na znanje, da mi še vedno beremo »Narod". Toliko za danes! Ako pa ne bode miru, bomo pa prihodnjič jasneje govorili. Iz Bovca, 21. januvarja. V 16. številki »Slovenca" je g kaplan kar dvakrat na krščanski podlagi vedoma neresnico napisal. Prvič to, da niso čitalnični udje sploh vedeli, zakaj se glasuje, ko so obsedeli (vsi) na predsedujočega uda stavljeni predlog: »Kdor je za predlog g. kaplana, da se »Slovenski Narod" izbacne iz čitalnice — naj vstane!" — Oh, mladi gospod, pomilujem Vas, da Vaši ljudje niti vstati ne znajo na povelje, koliko truda Vas bode stalo, predno jih naučite le usta odpirati po Vašem taktu, in kaj pa še celo misliti po Vaši Krekovski glavi! Trda kost. Ivane Odežev Vam bode trdna opora, podpredsedniški stolec mu lahko odločite, ker mož veliko misli, največ kadar spi. Kdo bi se ne namuznil Vaši drugi trditvi, da so Vas naslednjega dne prišli prosit, da jim ustanovite delavsko društvo? Ves Bovec ve, da se že davno kuha novo društvo še prt 1 čitalničnim občnim zborom se je to vedelo in tudi da mu bo-dete Vi — novinec kaplan kumovali in oče val i. Poset bil je le pro forma. Torej ste iskali le ugodne prilike, da se razkoračite nad »Slovenskim Narodom" in se otresete čitalničnega prahu, kakor sta storila Vaša sobra'a pomladi iz malenkostnih vzrokov, ker je Bovec poslal zaupnico dr. Tumi. Tu se torej zrcali duhovska ošabnost — gospodstva nad vsemi drugimi stanovi — pravi klerikalizem. V dopisu trdite, da bere »Slovenski Narod" le 5 čitalničnih udov, čemu torej tak strah? Znano Vam je, da čitalnica skrbi za raznovrstne liste, da ima liste obeh barv goriške in kranjske. In v tej lepi slogi živelo se je v Bovcu do današnjih dni. Tudi po Vašem odstopu beremo še »Slovenca". Ustanovil se je pred letom tamburaški zbor, ki vrlo napreduje, a tudi temu ne daste miru. Odgovorni ste edino le Vi za vse posledice, to je danes sodba celega inteligentnejšega Bovca. Pregovor: »Kamor hudič sam ne more, tja pošlje —" se mora torej tudi v prijaznem Bovcu uresničiti. Krekovci niso nikjer dobro došli. A vedite, da smo slutili nesrečo že pred Vašim prihodom, ker sodba o Vašem značaji nam je pred Vami došla. Cvetke „neomikanec in baraba" proti neljubim Vam osebam Vas dovolj označijo. | Enacih izrazov se gotovo niste naučili v čitalnici Da ste na ustanovnem zboru katol. delavskega društva res navdušeno govorili, a tudi netaktno, svedoči dejstvo, da so istega večera ob polnoči hoteli Vaši nahuj-skanci , žuljavih rok" tamburaška glasila skozi zaprta vrata odnesti — šiloma, a načeloval je temu Vaš oproda. Na pravi poti ste, da vzgojite anarhiste. Duhovna, ki se izpostavlja svetu kakor Vi, cenimo le pred oltarjem in pri sv. zakramentih, drugače pa boste že dovolili, da bomo ocenjevali Vaše delovanje kakor zasebnika, tudi če bi kdaj škof postali. Kako morete opravičiti svoje zborovanje pri zaprtih vratih, in da niste povabili rokodelcev in obrtnikov, ki so se prejšnje leto mnogo in tudi gmotno žrtvovali, da ustanove enako društvo, a slednjič uvideli nepotrebo? čitalničarji so v bratski ljubezni Vašim sobratom, prednikom prezirali pohujšanja. Vprašajte Bovčana: kdo seje prepir, kdo daje najslabše vzglede, kdo spodkopuje vero? — in odgovor Vam gotovo ne bo všeč — torej: čevljar pri svojem kopitu! Dopisnik II. Od Slemensko-Urhovske strani, 23. januvarja. Nismo tako daleč od sveta, da ne bi poznali politike. V hribih smo, a to nič ne de. Za narod delamo tudi tukaj. Dokaz temu je sijajna zmaga pri včerajšnji občinski volitvi. Nasprotovali sta si strastno obe stranki. A kadar pravi »Slemenec": Zmaga mora biti naša, tedaj ne pomaga nič, če pride sam peklenšček, ne pa tisti laški pisarček. Ta politični »pajac" je prijezdil na političnem zmaju, pa kaj pravim — na klerikalnem zmaju je priromal na prijazna slemena. Menil sem, da je to kak „komedi-jontar!" V močeradastih nogavicah, do kolen havelok za preganjanje vročine, menda zlat „cviker" — da, fant kar od fare je bil, da sem se ga komaj nagledal. In to človeče je hotelo zbegati naše ljudi. Ni mu dovolj, da vodi za nos svojo hinavsko stranko. Z zvijačo si je pridobil toliko pristašev. Ako bi jim delal res za blagor, bi jim ne bil delal tacih pooblastil. Tako so zaslepljeni, da niti tega ne pogledajo, da jim dela „ta učeni" pisarček pooblastila, ki so tiskana za Štajersko. Sedaj pa naj kdo reče, da si ne izkorišča to politično Človeče nevednosti svoje stranke. Toda naša država — tako se sama nazivlje nasprotna stranka — noče spoznati, da mečejo s takim početjem pesek v oči. Kar jim „bene" stori, je vse malo! In prav to ga veseli, zakaj njihov „male" je njegov „bene". Vsak berač za svojo malho. Kakor rečeno, zmaga naša, dasi je hotel ta učeni pisarček štreno zmešati pri naši stranki. Toda Slemenec z Urhovcem vred se ne zmeni za take zvijačne, politične komedi-jontarje. Malo manj kot jednoglasno so volili može iz svoje srede. No, samo g. župan je izvolil v volilno komisijo moža »naše države" in sicer gosp. „štev. 12". Da bi videli, g. urednik, kako je ta mož »luftal" ajdovo slamo. Vse postave je vedel, tako učena je vsa »naša država" po neumornem delovanju učenega pisarčka, celo g okrajnega komisarja je hotel v rog ugnati. Veste kaj, g. „štev. 12'' je bil vsestransko puhel, a prav zaradi tega so se kratkočasili naši zavedni volilci. Kmalo bi si mislil, da sem v cirkusu, kadar izvaja svoje umetelnosti „der dumme Avgust", ne pa na volišču. Zakaj v prvi vrsti je za to skrbel g. „št. 12", kot ud volilne komisije. Sploh pa ni vredno, da bi še kaj omenjal o tem duhovitem g. „št. 12". Povem naj raje, da smo se zbrali zvečer v gostilni pri »Frencetu". Vse vprek je bilo veselo sijajne zmage. Nekaj mož „naše države" je bilo tudi notri, toda ti so iskali prepira pa tudi poboja, tako prodajajo skoro povsod svojo omiko. Toda naši mirni, zavedni volilci so se raje razšli, nego bi si blatili čast v družbi take „nahujskane garde". Naše druži zavest, da v slogi je moč. Po tem geslu bomo ravnali vedno, in zmaga bo naša, dasi spravijo zaslepljeni nasprotniki zadnjega moža na volišče. Slava zavednim volilcem, nasprotnikom pa obilo sreče pri bodoči agitaciji 1 Slemenec. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. O seji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko dne 29. decembra 1899., katere so se pod predsedstvom podpredsed- nika g. Anton Kl e i na in ob navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. deželnovladnega svetnika g. dr. pl. Riilinga udeležili naslednji zbornični členi: Ivan Baumgart-ner, Oroslav Dolenc, Franc Hren, Josip Kušar, Josip Lenarčič, Karol Luck-m a n n, Andrej Meja č, Fran 0 m e r s a. Friderik Pauer, Josip Rebek, Feliks Stare, Feliks Urbane, in Jem. Žitnik* poročamo sledeče: Podpredsednik otvori sejo, imenuje overovateljema sejnega zapisnika zbornična člena Frana O mer so in Feliksa Stareta ter pripomni, da so gospodje Gassner, Kollmann, Krajec in Supančič svojo odsotnost opravičili z neodložljivimi opravki. Podpredsednik se na to s toplimi besedami spominja dne 4. decembra 1899. v starosti 62 let umrlega zborničnega predsednika Ivana Perdana. Od zadnje javne seje dne 28. nov. 1899. je zbornico zadel hud udarec ; nemila smrt je nam vzela preblagega predsednika in jaz nimam dovolj tolažilnih besed za to veliko izgubo. Zbornica žaluje za predragim rajnkim, kateri je bil nje vestni člen skoro 20 let in ji predsedoval 9 let Naj mu toraj ohrani najboljši spomin! S svojim ljubeznivim občevanjem si je pridobil mnogo prijateljev in trditi smem, da pokojni ni imel sovražnika. Da je bil obče spoštovan in priljubljen, dokazuje izredno mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku in izjave odkritosrčnega sožalja, ki so zbornici došle: Od gospoda vodje trgovinskega ministrstva, gospoda c. kr. deželnega predsednika barona Heina, od gospoda vladnega zastopnika c. kr. deželnovladnega svetnica dr. pl. Riilinga, od gosp. župana deželnega stolnega mesta Ljubljane Ivana Hribarja, od trgovskih in obrtniških zbornic avstro-ogerskih in hrvatskih, od mnogih deželnih poslancev kranjskih, od mnogih c. kr. okrajnih glavarstev, od odvetniške zbornice in mnogih tvrdk. Vsem onim, ki so se pokojnega spomnili, izrekam v imenu zbornice najtoplejšo zahvalo. Naj mu bode zemljica lahka! Ker ste se s sedežev vzdignili, sem prepričan, da ste z menoj istih misli. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Zbornični svetnik Friderik Pauer poroča, da je glasom dopisov deželnega predsednika Nj. ces. in kralj. Apostolsko Veličanstvo najmilostlivejše dovolilo, da se ustanove, katere je zbornica povodom smrti Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete ustanovila, imenujejo „ Cesarice Elizabete ustanove za onemogle in uboge vdove kranjskih obrtnikov", dalje, da se v zborničnem dopisu z dne 26. novembra 1898, št. 2321 imenovane ustanove smejo imenovati »Cesar Franc Jožefove ustanove za učence in učenke na c. kr. obrtnih šolah v Ljubljani", oziroma »Cesar Franc Jožefove ustanove za onemogle obrtnike*. Zbornica je razpisala osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov za onemogle kranjske obrtnike in sicer osem po 25 gld. in deset po 10 gld. in pet cesarice Elizabete ustanov za onemogle in ubožne vdove kranjskih obrtnikov po 20 gld. Došlo je 29 prošenj od obrtnikov in 16 prošenj od vdov obrtnikov. Ko je poročevalec o vseh prošnjah poročal in povdarjal, da je 15 obrtnikov že v prejšnjih letih dobilo ustanove po 25 gld. in sicer 1 trikrat, dva po dvakrat in 12 po enkrat, je omenil, da se na 6 prosilcev zato ni moglo ozirati, ker se ti ne morejo prištevati k onim, ki imajo pravico do razpisanih ustanov. Ker so vsi drugi obrtniki, kakor tudi vdove vredne podpore, se je cdsek potrudil najbolj vredne za dovolitev predlagati, pri čemur se je v prvi visti na one oziral, kateri še dozdaj niso dobili nobene podpore. Odsek torej predlaga: I. Zbornica naj povodom 401etnega vladanja Njega c. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ustanovljene „ Cesar Franc Jožefove ustanove za onemogle kranjske obrtnike" po 25 gld. podeli: 1.) 60 let staremu čevljarju Antonu Grošelju, 2.) klobučarju Francu Hafnerju, 3.) 60 let staremu ključavničarju Francu Kavčiču, 4) 83 let staremu tesarju Jakobu Krašovicu, 5.) 90 let staremu izdelovalcu orgelj Jakobu Maziju, 6.) 86 let staremu krojaču Antonu Pušu, 7.) 80 let staremu pleskarju Gašparju Škrabarju, 8) 66 let staremu krojaču Martinu Slamnikarju. (Dalje prih). Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 januvarja. — Osebne vesti. Zdravnik gosp. dr. Leon Kreft se naseli s 1. februvarjem v Gorenji Radgoni. — Kancelistom v Cerknem je imenovan g. Ant. R u z z i e r. — Za častna občana občine Vrh-polje pri Vipavi izvoljena sta g. državni poslanec dr. Andrej Ferjančič in rodo« ljubni župan vipavski, g. Anton Hrovatin. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 3TJT-j^arrnvarja t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo, na koje dnevnem redu je več važnih točk. — Ljubljanske ulične tablice. Kakor smo že včeraj poroČalT^^e ministrstvo notranjih del razveljavilo sklep obč. sveta glede naprave samoslovenskih uličnih tablic. Deželna vlada je dotično pritožbo odbila. Ministrstvo se sklicuje na § 84. ljubljan skega občinskega reda, češ, da je po županu zaukazano nabitje samoslovenskih tablic in to odobrujoči sklep občinskega sveta „eine Ueberschreitung des Wirkungskreises des zur Beachtung und Durchfuhrung der \Vei-sungen der vorgesetzten autonomen Landes-behorde berufenen und verpflichteten Biirger-meisters, beziehungs\veise des Gemeinde-rathes darstellen". Zajedno je vlada zauka-zala nabiti dvojezične tablice in o izvršitvi tega ukaza poročati tekom treh tednov. Občinski svet se bo s to zadevo pečal v prihodnji seji, to je v torek. — Državnozborska volitev na Goriškem. Piše se nam: Gospod grof Alfred Coronini hoče biti zopet poslanec kmetskih občin goriških. Kako je v preteklih letih v obče zastopal kmetske svoje volilce, o tem se v goriških listih dovolj piše. Opozoriti pa je volilce na slučaj, ki je pokazal, da visokorodni gospod grof ni v stiski, kadar se gre za odločitev mej njegovimi interesi in mej interesi kmetov. Pred nekaj leti je v državnem zboru poznejši finančni minister dr. Kaizl pri razpravi o znižanju zemljiškega davka predlagal, naj bodo tega znižanja deležni samo kmetje, ne pa tudi posestniki latifundij. Če bi bil ta predlog obveljal, bi bili kmetje imeli resnično korist. Toda predlog je propadel. Vsled tega so posestniki velikih latifundij vtaknili v svoje, že itak polne žepe lepe sto take, v tem ko se je kmetom komaj nekaj krajcarjev odpustilo. Mej tistimi, ki so glasovali v korist grajščakom in proti koristi kmetov, sta bila tudi grof Alfred Coronini in pa gospod dr. Gregorčič. Slednji je jako nerad glasoval proti Kaizlovemu predlogu in se je sam izrazil, da je glasoval proti svojemu prepričanju in samo na ljubav grofu Coroniniju, češ, ta je silno občutljiv in bi zameril dr. Gregorčiču, če bi bil glasoval proti temu, da bi davčni popust po-basali grofje in drugi magnatje. — Deželnozborske in občinske volitve v Trstu se bodo vršile v nekaterih tednih. Lahi so razdeljeni na več strank in se bodo v mestu samem hudo lasali, vender je verjetno, da zmagajo progresovci. Glede okolice so pa vsi jedini. Tako je te dni neki vplivni obč. svetnik laške stranke — kakor se nam piše iz Trsta — na kolodvoru pripovedoval raznim gospodom, da mora laška stranka v okolici na vsak način solidarno postopati in dostavil, da upajo Lahi na zmago v dveh okrajih, zlasti v drugem. Kakor čitamo v „Naši Slogi", se politično društvo „Edinost" že pripravlja na volilni boj in upamo, da bodo vsaj v okolici izvoljeni sami Slovenci. — Občinske volitve v Tržiču niso tako iztekle, kakor so želelil in pričakovali slovenski rodoljubi. Izvoljeni so bili: dr. M. Jagodiz, L. Bortolotti, V. Svoboda in V. Eg-genberger v I. razredu; inžener V. Pollak, Belher, L. Pollak in Bathelt v II. razredu; St. Pollak, Ruech, Jeglič in Globotschnegg v III. razredu. Ko bi bila neodvisna inteligenca tako postopala, kakor so postopali kolikor toliko odvisni obrtniki volilci III. razreda, bi bil izid volitve drugačen. — Slovensko gledališče. Razen nekaterih lož je bilo tudi pri sinočnji predstavi „Rokovnjačev" gledališče polno. Da bi napolnila gledališče sedemkrat — tega ni učakala še nobena izvirna igra! Sinoči smo videli med občinstvom več tujih obrazov, kar znači, da je prešlo zanimanje za „Rokovnjače" v najširše kroge: visoke in nizke. Po primernem presledku ponovljeni bodo „Rokovnjači" še napolnili gleda- lišče, zlasti če se to stori v nedeljo. Igrali pa niso splošno tako ugodno, kakor smo bili vajeni pri .Rokovnjačih". Opazili smo neko površnost in smo čuli precej takega, česar ni napisal pisatelj. „Konjski lišaj" je pozabil konja Morda so mu ga .poku-mali" rokomavhi. Prav dobra sta bila gosp. Verovšek, ki je žel mnogo priznanja, in g. Inemann, ki je v svoji ulogi vedno simpatičnejši. Nova je bila gdč. Vračko v ulogi Rezike. Prav všeč nam je bila Svetovali bi ji, da se naj odvadi onega otroškonaivnega tona in naglasa, kadar bo igrala take in enake uloge. Sicer je gdč. Vračko prav simpatične zunanjosti in utegne biti ob pridnem učenju porabna in dobra naša igralka za mladostne uloge. Nov je bil tudi g. Veble kot France, ki je iz neznatne uloge napravil lepo in originalno figuro. Tudi g. P u š je dobro pogodil ulogo Urha. Gospa Polakova pa je zaman pela: „Zora vstaja." Pri nas ne poznamo prehoda iz noči v dan Mesto zore beli dan, mesto mesečne noči grobna tema, to je pri nas nekaj navadnega. In kako se pri nas dani! To je kar hipom* bleščeče svetlo, kakor bi vlil svetlobo iz škafa na oder. Prosimo, skrbite vendar, da bo vsaj z lučjo enkrat mir in red! — a — — „11 Corriere dei Teatri" piše v 2. štev. tekočega letnika o gosp. basistu Pestkowskem takole: Gospod Lev Pest-k o w s k i, plemeniti basist z mogočnim zvonkim glasom, katerega smo imeli veselje slišati to poletje v Milanu, je sedaj angažiran pri deželnem gledališču v Ljubljani, kjer ostane do prihodnjega marca Tam si pridobiva vsak večer nove lovorike, katere dodeva k onim, ki jih si je pridobil doslej. Navdušenost občinstva ne more priznati dovelj njegovih mogočnih pevskih sredstev, njegovega polnega glasu, njegovega korektnega petja in dobrega okusa. Končno dostavlja „Corriere", da bi bil g. Pestkowski na čast vsaki operi. — ,.Narodna čitalnica." Plesna zabava, katero je priredila .Čitalnica" v sredo v veliki dvorani „Narodnega doma", je bila izredno živahna in izvrstno obiskana. Pri vseh Četvorkah šteli smo 32 parov, plesalo se je neumorno skoro do 4. ure zjutraj. Na občno zahtevo je sklenil odbor, da priredi še tri zabave v veliki dvorani z vojaško godbo v nadi bo obisk prihodnjič še mnogo večji in zabava tem živahnejša. Pogrešali smo mnogo dam, katere so vedno rade zahajale k čir al niš ki m plesom in od katerih se pričakuje, da v bodoče ne iz ostanejo. — Predavanje notarja gospoda Iv. Plantana o izletu na severni rtič bode danes na večeru „Planinskega društva" v „ Narndnpf^d^r;:,,,,,.......... , — Odbor ,.Ruskeea Kružka*y vabi člene in prijatelje društva, da"se jutri, v soboto, po gledališču v obilnem številu zberd v »Narodnem domu" v restavraciji na levo, kjer je s členi tukajšnjega »Umetniškega društva" dogovorjen se tanek v čast gospe Durdine iz Rusije. Gospa Durdina je vneta Slovanka, ter se posebno zanima za nas južne Slovane, mej katerimi je že večkrat bivala. Spodobi se torej, da jej i mi osve-dočimo svoje spoštovanje. — Občni zbor „ Muzejskega društva" bode v petek, dne 9. febru varja ob 6 uri zvečer v muzeju. — Zveza slovenskih kolesarjev vabi vse člene k mnogobrojni udeležbi plesa, katerega priredi klub biciklistov „Škofja Loka", dne 2. febru varja 1900 v prostorih narodne čitalnice. — Maskarada društva „Ljubljane". Te dni pričela so se razpošiljati vabila na to društveno veselico. Pri velikem številu razposlatev je mogoče, da kdo vabila ni prejel; vse tiste, ki niso tega vabila dobili, prosi odbor, isto reklamirati takoj ali na večer maskarade, dne 4. februvarja 1.1. pri blagajni. — Umrl je v Ptuju dne 22. januvarja t. 1. 84 letu svoje starosti g. K. Schweigl, nadučitelj v p., odlikovan z zlatim križcem. Rojen 26 marca 1816. pri Sv. Križu n. m. polji, je prebil skušnje učne usposobnosti 1. 1834. v Gradcu, posvečeval je potem rajni skozi 54 let vse svoje duševne sile vzgoji in pouku mladine. Pokojni Schv/eigl si je pridobil stalnih zaslug za razvoj slovenskega šolstva v Ptuji in okolici, bil pravi vtemeljitelj ljudske šole v ptujski okolici, zato mu bodi hvaležen spomin. N. v m. p! — Koroška kmetijska družba je premenila svoja pravila. To premembo je vlada v polnem obsegu odobrila. — Mleko v Celovou. Načelnik kmetijsko kemičnega preskušališča v Celovcu je obolodanil zanimiv Članek o mleku, ki se prodaja in zavživa v Celovcu. Iz tega članka je razvidno, da je 72 5%tega mleka ponarejeno. Mleko se ponareja na naj p rimi tivnejši način, a nihče se doslej ni za to zmenil. — Požar. Dne 22. t. m. je gorelo v Zaboršku v kamniškem okraju pri posest-niči Mariji Igličar. — Razsvetljava Kuhnove ceste. Ta cesta je dobila zadnje dnij šest električnih žarnic. Enako razsvetljena je tudi nova sodnijska cesta. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. do 20. januvarja kaže, da je bilo novorojencev TJ (=28 21°/00), mrtvorojenca 2, umrlih 13 (= 1930 °/00), mej njimi jih je umrlo za tifuzom 1, za jetiko 6, za različnimi boleznimi 6. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=38 4%), iz zavodov 6 (=461 °/0)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 6, za tifuzom 1, za ušenom 2, za tracho-mom 1, za varicello 3 osebe. * Grof Tolstoj je že toliko okreval, da more hoditi na izprehod, a slaboten je še vedno. Baje snuje sedaj novo povest iz ruskega kmetskega življenja. * Nesramen katehet. Minoli teden je bil obsojen neki katehet barnabitskega reda na Dunaju na dvamesečno poostreno ječo. ker seje v šoli med poukom krščanskega nauka, vpričo otrok sam s seboj na ostuden način zabaval. Otroci so opazovali že dolgo, da ima za katedrom stoje navado, igrati se na najgrši način. Šolarji so to tudi svojim starišem pripovedovali, a stariši jim tega niso verjeli. Končno pa je neki oče napravil ovadbo ter ni dovolil svojim otrokom več v šolo. Pri preiskavi so izpovedali otroci tako, da je bil dokaz resnice neomajen, in barbanabit je šel za dva meseca v ječo delat pokoro. * Morilec in skrunitelj Kopetzkv je bil včeraj pred dunajskim porotnim sodiščem obsojen na 201etno poostreno ječo. Josip Kopetzkv, 26 let star delavec, je lani zvabil petletno (!) dekletce v neko shrambo, jo ondi onečastil, potem pa zadušil. Zdravniška preiskava je dognala, da je Kopetzkv epileptičen in ne docela normalen človek. * Iz strahu pred porotniki. Včeraj bi se morala v Opavi vršiti senzačna obravnava proti mizarju Bauerju, ker je bil ob-dolžen, da je nekega človeka zavratno umoril. Ko so prišli sodni sluge po morilca v njegovo ječo, da ga odvedejo pred sodnika, so ga našli obešenega. Bauer je zločin ves čas tajil in sodišče ni imelo nika-kih posebnih dokazov, da je kriv. * Mej ogrske Slovake se je priselila lakota. Glavni živež jim je krompir, ki je pa letos jako slabo obrodil. Beda jih sili iz domovine in selijo se v Ameriko. Vlada je določila 28.000 kron za javna dela, da bi si ljudje nekaj zaslužili. * Zverski zločin. Razen poročnika grofa Trivulcija, ki je v Veroni izročil svojo ljubico brezvestni babici, da je izvršila na njej prepovedan čin, so zaprli tudi sina babice Friedmann, ker je z materjo vred razkosal truplo umrlega dekleta ter vrgel v vreče zavite kose v ribnik, katerega tvori Adiža. Zaprti so sedaj poročnik, babica in njen sin. * 238 unukov. V Temes-Mramoraku živi starka, katero so njeni otroci razveselili z 238 unuki. Med temi jih je živih še 146 osob, dočim jih je 92 že umrlo. Starka, bogata posestnica, se zove Katarina Hauk ter je docela zdrava. Dosegla je ideal E. Zole, katerega proslavlja v svojem zadnjem romanu „Plodovitost". * Razrezano premoženje. Slovita francoska umetnica Rejane se je vrnila te dni s svojega gostovanja v Monte Carlu zopet v Pariz. Ko pa je odprla kovčege, v katerih je imela shranjene svoje dragocene, povsod senzacijo vzbujajoče toalete, je našla, da so vse obleke razrezane v ozka pramena, ki so bila speta z iglicami. Rejane ima baje za 50.000 frankov škode. Zločinke — moški tega gotovo ni storil — še nima policija. * Američanski dvoboj. V Przemvslu na Poljskem sta se dva akademika, ki sta ljubila isto dekle, odločila za američanski dvoboj. Domenila sta se, da sreča odloči, kateri izmej obeh tekmecev se mora usmrtiti. Zato sta igrala partijo „piqueta". Akademik R. je izgubil igro ter se ustrelil v prsi. Prestrelil si je pljuča in na ozdravljenje ni misliti. * 10 minut prekasno je prišel nemški poslanik Holleben v Newyorku na poset k admiralici Dewey, in sprejet — ni bil. Holleben se je radi tega britko pritožil pri drž. tajniku zunanjih del. Gospod tajnik ima sedaj dolžnost dokazati gospej Dewe-yevi, da je imel Holleben morda slabo naravnano uro ali pa da mu je utripalo srce toli zelo, da se je na stopnjicah zakasnil deset minut. Vsekakor se je Deweyka Nemcem hudo zamerila. Telefonska in brzojavna poročila. Praga 26. januvarja. Izvrševalni odbor nemških dež. poslancev je odobril določitev dr. F u n k e j a dr. R u s s a, Pergelta inNitzscheja za zastopnike Nemcev iz Češke pri spravnih konferencah. • Praga 26. januvarja. Štrajk je stacionaren. V Mostu so lastniki pre-mogokopov izjavili, da ne pošljejo svojih zastopnikov v posredovalni odbor. Brno 26. januvarja. Nemško-libe-ralna stranka je izvolila barona d' Elverta, dr. Fuxa, dr Gotza in dr. Grossa za zastopnike moravskih Nemcev pri spravnih konferencah ter sklicala na dan 2. februvarja shod zaupnih mož. Budimpešta 26. februvarja. Finančni odsek je odobril zakonski načrt o naknadnih prispevkih, katere mora Ogrska 1. 1807/98 plačati za skupne potrebščine. Rim 26 januvarja. Kardinal Jako-bini je na smrt bolan. Zdravniki so izgubili vse upanje. Draždane 26. januvarja^ Mati nemške cesarice, vojvodinja Šlezvik-holštajnska, je včeraj tukaj umrla. Berolin 26. januvarja. Zvezni svet je včeraj odobril načrt o pornno-žitvi nemške mornarice. Bruselj 26. januvarja. Transvaalski poslanik razglaša, da Angleži niso zasedli Spionskopa, nego samo neko višavo poleg tega hriba. Sklicuje se tudi na besedilo angleške uradne brzojavke, češ, tam je rečeno, da so Buri imeli na Spionskopu le majhno posadko, dočim je tam v resnici 10.000 Burov. Poslaništvo meni, da Angleži pretiravajo, da bi se ob otvoritvi parlamenta mogli ponašati z zmago. Bruselj 26. januvarja. Transvaal-ski poslanik dr. Leyds je imol v navzočnosti ameriškega konzula v Preto-riju razgovor s francoskim ministrom zunanjih del, Delcassejem, kateremu je naznanil mirovne pogoje Burov. Pogoja sta: Pripoznanje popolne neodvisnosti Transvaala in status quo glede Uitlan-derjev. Poslano.*' Gospod Alojzij Korzika čutil je potrebo, po časopisih opozoriti hišne gospodarje, naj dobro premislijo, komu oddajajo svoja stanovanja in s kom imajo opraviti. Ker sva podpisanca pred kratkim g. Korziku stanovanje odpovedala ter ga pri tukajšnjem okrajnem sodišču tožila radi raz-žaljenja časti in tepeža — je očividno, da je navedena javna opozoritev naperjena proti nama. Podpisanca konstatujeva, da postopa g. Korzika proti nama iz mašče-vanjaželjnosti, ker je bil ravno vsled najine obtožbe radi svojega ljubeznivega obnašanja proti nama pri kazenskem sodišču obsojen v 20 gld. globe, eventuvalno štiri dni zapora in v povračilo stroškov. Obrtniki! Glejte torej, s kom imate opraviti. V Ljubljani, dne" 25. prosinca 19C0. Ivan Komat. Ivan Gačnik. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (310) 1 Slovenci in Slovenke 1 Ne zšbite družbe sv. Cirila in Metoda! -r Odvajalno Cascara Sagrada Malaga vino. V CSorlel, 12. oktobra 1899. Cenj. gosp. m. LeuHtek, lastnik deželne lekarne v Ljubljani. Kot najboljše odvajalno in ellze raztapljajoče sredstvo priporočam vsakomur VaSe izvrstno Caseara »»»rado flalava -vino, ker sem se o njega izrednosti prepričal. Prosim torej še 1 steklenico po poštnem povzetji. (10—4) Ferd. IHorvin, posestnik. Zahvala. Podpisano gasilno društvo izreka tem potem vsem p. n. dobrotnikom, kateri so bodisi s krasnimi dobitki ali pa z denarnimi prispevki omogoCili, da je veselica dne 14. t. m. tako sijajno uspela, vzlasti pa blagorodnemu gospodu Alojziju Krennerju, tovarnarju v Škofjiloki, za veledušni dar 200 kron, najtoplejšo zahvalo. (208) Prostovoljno gasilno društvo v Škofjiloki, dne 20. januvarja 1900. Friderik Kramer, Ivan Debelak, tajnik. načelnik_ Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 55._Dr. pr. 993. V soboto, dne 27. januvarja 1900. Kova opera. Prvikrat: \ova opera. Večni mornar. (3Der £Iieg-en.d.e H -->lleti3.d.er.) Romantična opera v 3 dejanjih. Spisal in uglasbil Rikard Wagner. Poslovenil A. Stritof. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. ari. — Začetek ob */28. ari. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. St. 27. Prihodnja predstava v torek, 30. januvarja 1900. Drugikrat: „Većni mornar". Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 21. januvarja. Urban Brolih, gostač. 61 let, naduha. — Marija Čepirlo, železniškega čuvaja hči, 20 mes., oslabljenje. Dne 22 januvarja. Julijana Jezeršek, mizarjeva hči, 23'« leta, jetika. Dne 24. januvarja. Viljem Zore, mehanik 19 let, Tržaška cesta št. 33, jetika. , Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 73C-0 mm. Stanje Čas opa- baro-zovanja metra 25. 26. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 734*3 63 p. m. jzah.' oblačno S 735- 1 I 26 sr.jzahodj oblačno ifj 736- 0 j 80 m. sever I del. jasno g Srednja včerajšnja temperatura 6-1°, nor-male: —21°. I2>-u.3nLSijsl2a, "borza. dne 26. januarija 1900. Suupni državni dolg v notah . . 99 K 75 h Skkpni državni dolg v srebru . . 99 „ 45 „ Avstrijska zlata renta.....98 „ 80 „ Avstrijska kronska renta 4% • • 98 „ 65 „ Ogrska zlata renta 4°/0.....98 „ 80 „ Ogrska kronska renta 4°/0 ... 94 „ 85 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . 131 _ 75 „ Kreditne delnice....... 234 „70 „ London vista........ 242 „10 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 118 „10 „ 20 mark..........23 „ 61 „ 20 frankov.........19 n 20 „ Italijanski bankovci......89 „ 80 „ C. kr. cekini.........11 „ 41 „ Trgovski sotrudni žcicziiiiftar« dobro izurjen v tej stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, z lepo ročno pisavo, se sprejme. (209—1) Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Naroda" pod ,,Strogo soliden". s 7 stanovanji je na prodaj v Vodmatu, Jenkove ulice štev, 11 za 2000 §glcl. (176—3) Ravnokar je Izšli knjiga Aškerc, nove poezije originalno, elegantno vezana, z zlato obrezo K 4-—, po pošti 20 h več. Ig. pl. Kleinmayr&Fed, Bambergova založna knjigarna v Ljubljani. (216) Dokazljiv dobro izplačujoč se (67-3) za obrtnike in privatne ljudi. — Piše naj se pod: „KiiNirnii" na ekspedicijo u■■«»■■«• H. **«••»»It-k, n« »ti»nji I. Ces. kr. avstrijske tfj državni železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane jož. kol. Prog-a čez Trbiž. Oh 12. nri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; če* Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifhng v Stuyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce)ovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; 6-z Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomosi, Bregenc, Čirih, Genevo, Pariz; čez Klt-in-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzeuj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popolndne, ob 6. ux-i 56 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L;pskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budeievie, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. đopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyrs, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella <>b jezeru, Inind-Gasteina, Ljubna, Celovca. Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fraizeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 33 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6 uri fO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) Firm. 6 Dr. Friderika Leng-iel-a rezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike :er mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani k, naglo pege, žnltavost, ogerce, nosno radeCico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—2) Dr. rriderika Iiengiel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Kundmachnng. Ges. I. 8 Das k. k. Kreisgericht Rudolfswerth als Handelsgericht hat die Eintragung der mit dem Sitze in Gottschee begrundeten Zweigniederlassung der zufolge Beschlasses des k. k. Landesgericht.es Laibach vom 27. Janner 1899. Firm. 26 Ges. II. 51, ina Register des genannten Landesgerichtes ein-getragenen Gesellschaftsfirma „Fratelli Tam-burlini fuGuiseppe" zum Betriebe des Holz-sagegewerbes zu Planina, bestehend aus den Gesellschaitern: 1. Anton Tamburlini, 1 Kaufleute in Morte- 2. Alois Tamburlini, / gliano, Udine, 3 An dre as Tamburlini, Kaufmann in Amaro, Udine, 4. Jose f Tamburlini, Kaufmann in Planina, 6. Dr. Christof Tamburlini, Advocat in Tol-mezzo, Udine, von denen Josef Tamburlini und Alois Tamburlini das Recht haben, die Ge8ell8chaft zu vertreten und die Firma zu zei-chnen, in das Register fiir Gesellschaftsfirmen bewilliget und vollzogen. K. k. Kreisgericht Rudolfsvverth, Abth. III, am 18. Janner 1900. (Razglas. C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu kot trg. sodišče je dovolilo in izvršilo vpis s sedežem v Kočevji ustanovljene podružnice vsled sklepa c. kr. dež. sodišča v Ljubljani z dne 17. januvarja 1899 firm. 26 zadr. II. 51, v register omenjenega dež sodišča vpisane zadružne firme „Fratelli Tamburlini fu Guiseppe" za izvrševanje lesnožagarske obrti v Planini, v kateri so zadružniki: 1. Anton Tamburlini in Alojzij Tamburlini, trgovca v Monteglianu, Videm, 3. Andrej Tamburlini, trgovec v Amaru, Videm, 4. Jožef Tamburlini, trgovec v Planini, 5. dr. Krištof Tamburlini, odvetnik v Tolmezzu, Videm, izmej katerih imata Jožef Tamburlini in Alojzij Tamburlini pravico, zastopati družbo in firmo podpisovati. — C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek III, dne 18. januvarja 1900._ (194) Novo za trgovce in poljedelce! Po razpisu visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 18. julija 1899, št. 1'599, in po vznanji slavnega magistrata v Ljubljani z dne 28. julija 1899, št. 25.255, se sme doktor pl. Trnk6czy-jev Prašičji redilni prašek prosto prodajati v vseh prodajalnicah. Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tol-šče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Zahvalna in priporočilna pisma itd. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 25 kr., pet zavojčkov samo 1 gld. Dobiva se pristno samo s to varstveno znamko v vseh lekarnah, drogerijah in pri vseh trgovcih. Zahteva naj se potem izrecno doktorja pl. Trnkoczyia prašičji prašek z gorenjo znamko. Ce bi ga ne bilo dobiti v gorenjih prodajalnah, piši pod naslovom: lekarna Trnkoezy, Ljubljana na dopisnico za 5 vinarjev in se potem z obratno pošto originalna zmes dopošlje. Preprodajalci dobe per Cassa 40°'0 popusta. Ako se vzame 15 zavojev po poštnem povzetju ali če se vpošlje naprej 2 gld. 25 kr. je embalaža prosta. (5—8) Lekarna Piccoli v Ljubljani priporoča svetli, medicinalno parni jetrni tran najboljše znamke ki naj se ne zamenjuje s slabodišečimi. zoperni okus imajočimi kmetskimi trani, ker se je vsled obilega lova ugodno moglo nakupiti, po naslednjih izdatno znižanih cenah: Steklenica z okolu V« kilo vsebine 40 kr., 10 steklenic 3 gld. 50 kr. PoSilja se proti poštnemu povzetju. (2121—10) Trgovci pozor! V št. Vidu pri Zatičini proda se iz proste roke na najlepšem prostoru na razpotju ležeča štev. •> v kateri je spodaj prostorna prodajalnica, 2 magacina in lepo stanovanje, zgoraj štiri prostorne sobe, velika obokana kuhinja in 2 prehoda. Pri hiši je skedenj, hlev za 12 glav živine, velike drvarnice, zraven prostor za kmetijsko orodje in šupa. Tik hiše je vrt in na vrtu stoji dvojnak, s 6 štanti kozolca. Dvorišče je z zidom ograjeno in popolnoma zaprto. Ž« zdaj prostorna prodajalnica razširi se lahko na 8 metrov dolgosti in ravno toliko širo-kosti. Hiša stoji prav blizu farne cerkve. V občini je šola s 6 učitelji, in fara s 4 duhovniki. Več se izve v upravništvu „SIov. Naroda". (167—3) ste ./5w^. Marijaceljske kapljice za želodec) prirejene v lekarni ..pri ogerakem kralju" Karla Brady-Ja na Dunajl, I., Flelsch-marat 1. v obče izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčuje želodeo, če Je pie-bava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah. Cen«, »-i t »■ U i.■;11,-;..... 40 u«»-v<*-. Dvojuu eteklenioa . . . 70 ,, Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa C. Brady. Kapljice za želodec o.S£SgL,. (prej Marijaceljske kapljice za želodeo) so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e%ff^u^ Deli so navedeni. (1829—12) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo = "v —seli lekarnah.. - Št. 2488. (217-1) Rešilna postaja v ..Mestnem domu4* izročila se Je svojemu namenu. Le-ta bode posredovala na zahtevanje pri vsaki nezgodi v mestnem okrožju, skrbela za prvo zdravniško pomoč in za prevoz ranjencev v tukajšne bolniške zavode ali pa v njihova stanovanja, prevažala pa tudi na zahtevanje druge bolnike — izimši one. ki imajo nalezljive bolezni — v bolniške zavoda ali pa iz njih. V slučaji potrebe poslužuje naj se p n. občinstvo telefona, kjer je poklicati št. 25 („mestna glavna policijska stražnica"), ali pa naj po kakem drugem najkrajšem potu obvesti mestno stražnico v „ Mestnem domu". Poleg rešilne postaje uredila se je v „ Mestnem domu" tudi zdravniška ordinaeijslia soba. ' Tu bosta odslej gospoda mestna zdravnika brezplačno ordinovala za ubog«, in sicer vsak dan — izimši nedelje in praznike — od 9. do 10. ure dopoludne in pa od 1. do 2. ure popoludne To se naznanja s pozivom, da se ubožci, ki imajo pravico do brezplačnega dobivanja zdravil in do brezplačne zdravniške pomoči obračajo v slučaji potrebe semkai ob gori navedenih urah. Mestni magistrat ljubljanski dne 20 januvarja 1900. OJS~ Pod Trančo št. 2. TSP 6Q< Veliko zalogo priporoča J. Soklič. 55 ttS- "3 1? ooubjj. pod _STfl •eoS {Avgust Repič sodar Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 Tr c ve xxi se priporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje in prodaja staro vinsko 3 posodo. I ^c4Boo®oo®oogeoo®ooSBoo®oo«eoo{Boo Ljubljana, Židovske ulice štev 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 3 j Josip Reich \ 1 likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica Poljanski nasip - Ozke ulice št, 4 l d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 2 3 dela. Postrežba točna. — Cene nizke. Fran Detter I LJUBLJANA, Stavi trg št. 1.1 3 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Ign. Fasching-a vdove 3 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnili ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za, obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše. vilnato blago i črno in barvasto, za cele obleke in bluze priporoča 3 Alojzij Persche Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".