POSLOVANJE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA
DELA S PODROČJA GOSPODARSTVA
V OBČINI GROSUPLJE V LETU 1983
Poročilo o poslovnem uspehu gospodarstva občine za leto 1983 je izdelano na podlagi podatkov iz zaključnih računov in nekaterih statističnih virov. V občini posluje 37 organizacij združenega dela, od teh največ v področju industrije (15), ki je doseglo tudi najveCji delež dohodka v gospodarstvu (47,9%). Nekateri podatki s pred-hodnim obdobjem niso primerljivi, saj je bilo med letom nekaj sprememb, ki so vplivale na razporeditev sredstev iz dohodka za sploSno, skupno in ostalo porabo. Ta sredstva so skupno primer-ljiva, ne pa po posameznih skupinah. V letu 1982 je bila tudi ustanovljena nova organizacija in sicer Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, zato primerjava doseženih rezukatov v letu 1983 ni realna.
V preteklem letu so zakonske spremembe, omejitve in intervencijski ukrepi precej vplivale na gospodarjenje. V nekaterih organizacijah so bile motno prisotne težave z nabavo repro-dukcijskega materiala in surovin. Obremenitve iz dohodka so bile še vedno visoke, likvidnost se je še poslabSala, omejeno je bilo razpolaganje z deviznimi sredstvi, poslovanje je spremljala tudi hitra rast cen surovin in repromateriala. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so bile cene industrijskih izdelkov pri proiz-vajalcih za 30,6% višje, cene izdelkov v prodaji na drobno za 40,4% in cene življenjskih stroSkov za 40,3%, tako kot v prejšnjem letu.
Industrijska proizvodnja je naraSčala hitreje kot je bilo nairto-vano (3%). V letu 1983 se je povečala za 5,4%, v SR Sloveniji pa je znašal porast 3,7%. Najbolj se je povečaia proizvodnja blaga za Siroko potrošnjo in sicer za 10,1%, proizvodnja reprodukcijskega materiala je višja za 5,1%, medtem ko je proizvodnja sredstev za deJo višja za 2,5% v primerjavi s predhodnitn letom.
Za investicije v osnovna sredstva je gospodarstvo izplačalo 598.431 tisoč din, kar je za 17% več kot v letu 1982; po realni vre-dnosti pa so precej nižja kot leto poprej. Izplačila za investicije so bila nižja na področju gradbeniStva (IND 59), kmetijstva (IND 90) in vodnega gospodarstva (IND 92).
Blagovna menjava s tujino v občini v letu 1983 ni bila ugodna, saj ni bila dosežena načrtovana rast izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Po podatkih, ki so jih predložile organiza-cije združenega dela, je lani vrednost izvoza na konvertibilno področje znašala 658.901 tisoč din, kar je za 9% več kot v letu 1982, medtem ko je uvoz reprodukcijskega materiala in surovin višji za 20%. Tako se je znižala pokritost uvoza z izvozom blaga od 187% leta 1982 na 170% lani. Med večjimi izvozniki so največ povečale izvoz blaga na konvertibilno področje naslednje organiza-cije združenega dela: ISKRA TOZD Stikalni elementi Dobrepolje (53%), ISKRA TOZD Specialne baterije Sentvid pri Stični (35%), Stolarna Dobrepolje (39%) ter Motvoz in platno Grosuplje (41%).
Po podatkih iz zaključnih ratunov gospodarstvo kot celota v letu 1983 ni doseglo ugodnih finančnih rezultatov, vendar je uspeh poslovanja v posameznih področjih zelo različen, še večje razlike pa beležimo v posameznih organizacijah združenega dela. V preteklem letu so organizacije združenega dela dosegJe 13.106.746 tisoč din celotnega prihodka, ali za 40% več kot v letu 1982, vendar so porabljena sredstva (44%) naraščala hitreje, kar je vplivalo na nižjo rast dohodka. Več kot polovica organizacij je poslovala manj gospodarno kot v predhodnem letu, saj je gospodarstvo lani dose-glo na vsakih 100 din porabljenih sredstev 138 din celotnega prihodka, v letu 1982 pa še 142 din.
MEELA 1:   ELementi in kazalci  gospodarienja v občini Grosuplje
za leto 1985
v oco din
Gospodarstvo je ustvarilo 3.593.822 tisoč din dohodka, kar je za 30% več kot leta 1982. Najbolj je dohodek porasei v kmetijstvuu (65%) in obrti (58%), najmanj pa na področju gradbeniStva (11%). Nizka rast dohodka v gradbeništvu se močno odraža v rasti dohod-ka celotnega gospodarstva. Delež dohodka gradbeništva se je v dohodku gospodarstva močno znižal in sicer od 37,2°7o na 31,9%.
TABELA 2:  Dohodek po pociročjiVi gošpodarntva r ob5±ni Srcsupj j = v letu 1983
rodročje
Johodek v tisoč din.
85/B2
Struktura dohodka
1982
1983
l.Industrija ? rmeti .istvo J.Gradbeništvo 4.Promc-"t  in  zveze 5.Trj5Ovins
Z/.Gve.tinstvo in truriz. 7-Cbrt 3-Stanovau^sko--komu -naana dejjavnost
l.P.12.328 1.722.810 139 7<).379  130-72? 1*5
1.O32.553 1.145.432 111 93.465 127.727 137 149.119- ' 2oS.3'35 133 47.873 65-199 136 85-15o  134.942 158.
43.783   60.652 139
GOCt' ;DARST70
2.773.65o 3-593.822 13o
loo ,0
loo,
(^TPd poBamesLTiimi organizacijajr-i  so iineln 5ian5 dohodka kot v letu j:'fi^
Med posameznimi organizacijami so imele manj dohodka kot v letu 1982 v Universalu IvanCna gorica (-6%) in v TOZD Sinoles Ivančna gorica (-17%). V DO Universal Ivančna gorica je bila izve-dena reorganizacija v poslovanju. Tako so tnorali zaradi prenosa obveznosti vzdrževanja cest zmanjšati število zaposlenih od 32 na 19 delavcev. Izrazito višjo rast dohodka so dosegli v Stolarni Dobrepolje (83%), TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica (63%), TOZD Prašičereja Stična (95%), KZ Videm Dobrepolje (77^o) in v Pekarni Grosuplje (102%).
Glede na visoko rast števila zaposlenih je dohodek na.delavca v gospodarstvu občine višji le za 22% in je znašal 601.376 diu. Naj-več dohodka na delavca so ustvarili v DO Livar TOZD Tovarna armatur (1.402.576 din) in v trgovskem podjetju Guma Grosuplje (2.018.038 din). Najnižji dohodek na zaposlenega beležimo v TQZD Motel Grosuplje (382.514 din).
V razporeditvi dohodka niso bile uresničene resolucijske usme-ritve. Skupna in splošna poraba ter sredstva za druge namene iz dohodka so rasla hitreje od rasti dohodka, prav tako razporejena sredstva za bruto osebne dohodke (32%). V skladu z določili dogo-vora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka bi lahko ob doseženi rasti dohodka razporejena sredstva za bruto ose-bne dohodke porasla le za 19,5%. Poprečni razporejeni bruto ose-bni dohodek na delavca znaša 23.245 din in je višji za 24%.
Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije je v 1. 1983 zna-Sal poprečni mesečni Cisti osebni dohodek na delavca v gospodar-stvu občine 17.017 din in je višji v primerjavi z letom 1982 za 24,5% (v SR Sloveniji 17.957 din — 28%). Tako tudi v letu 1983 beležimo realni padec osebnih dohodkov in sicer v poprečju za 11%.