Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Stev. 14.
Celje dne 2. aprila 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Bližamo se velikim kongresnim
dnem, zalo še podvojimo delav^
nosi v vseh frontnih organizacijah
Od 220 vaških odborov OF v okolid
Celja so v 109 volili 100 odstotnoj,i
Na področju Dobrne, Socke, Nove
cerkve ie vseh 9 vaških odborov OF
volilo 100 %-no
96.4%-na udeležba na volitvah sekre-
tariatov osnovnih organizacij Osvobo-
dilne fronte v okraju Celje-okolica pri-
ča ponovno o politični zavesti in zrelo-
sti našega ljudstva, katerega niso mogle
omajati nobene parole, ki so se tu in
tam pojavile, kakor n. pr.: »Kdor bo vo-
lil, bo moral obvezno vstopiti v kmetij-
ske obdelovalne zadruge.« Naši delovni
kmetje se zavedajo, da jih ljudska ob-
last ipodpira, se bori in jim pomaga k
njihovem kulturnem in socialnem dvi-
gu baš potom kmetijsko-obdelovalnih
tadrug, v katere vstopajo prostovoljno.
Krajevni aktivisti so pred volitvami
s pravilnim prikazovanjem pomena teh
volitev in tolmačenja naših gospodar-
skih ukrepov in uspehov živo razgibali
teren. Volivci — zavedni člani OF so
že zjutraj pred 7. uro čakali na otvo-
ritev volišča. Vaški odbor Dobrna, ka-
teremu je napovedal tekmovanje trg
Vransko, je v tem pogledu prednjačil.
Mladinci in mladinke so zjutraj prire-
dili budnico s pesmijo, obhodom in har-
moniko. Kamor si pogledal, si opazil
gručo volivcev, ki so nestrpno čakali
na otvoritev volišča. Vaški odbor Do-
brna, kateremu je napovedal tekmova-
nje trg Vransko, je v tem pogledu pred-
njačil. Mladinci in mladinke so zjutraj
priredili budnico s pesmijo, obhodom
in harmoniko. Kamor si pogledal, si
opazil gruče volivcev, ki so nestrpno
čakali na otvoritev volišča. Ob 7. uri,
ko se je volišče odprlo, je priSla sindi-
kalna podružnica Zdravilišča Dobrna z
rastavo in so se vsi člani podružnice kot
prvi udeležili volitev. S tem je postalo
še bolj razgibano in živahno, nastalo je
res pravo tekmovanje, kdo bo prvi vo-
lil. Tako je Dobrna zaključila volitve
ob 9.20 uri z 100%-no udeležbo.
Tudi na volišče vaškega odbora Pri-
fitava-Lokovina so ljudje prihajali že
pred 7. uro, da manifestirajo svojo pri-
padnost OF in Titovi Jugoslaviji. Prva
je prišla stara ženica in izjavila, da je
prišla zgodaj zato, ker hoče biti med
prvimi. Ni ji bilo prav, da je morala
čakati do 7. ure, saj bi volivna komisija
lahko že prej začela, je rekla.
Volivci s terena vaških odborov Vrba-
Zavrh in Novake so kljub razsežnemu
terenu in oddaljenosti do volišča, saj
BO nekateri imeli skoraj dve uri hoda,
prišli že v dopoldanskih urah na volišče
in s tem dali dokaz svoji zavednosti in
prepričanju, da je pot, po kateri jih vo-
di OF, edino pravilna. Novake so kon-
čale volitve ob 12. uri, Lemberg ob 11.30
uri, Socka ob 12.30 uri.
V čedno okrašeni sobici na Klancu
pri Dobrni so volitve tudi v redu pote-
kale, kajti večji del zavednih članov je
volil že do 10. ure. Kmet Svent, ki je
bil na pred voli vnem sestanku izključen
iz OF, je skušal sicer s propagando od-
vrniti nekatere od volitev, vendar se
mu zaradi budnosti krajevnih aktivi-
stov to ni posrečilo, kajti tudi vaški od-
bor Klanec pri Dobrni je zaključil vo-
litve 100%.
Za Novo cerkev okrajni odbor dosedaj
ni imel najboljše mnenje. Toda nedelj-
ske volitve — vaški odbor Nova cer-
ikev kljub razsežnemu terenu in številu
volivnih upravičencev (235) je zaključil
volitve ob 12.45 100% — so pokazale,
da so na tem terenu zavedni in pošteni
državljani, le delo OF in ostalih kra-
jevnih organizacij je doslej spalo. 2gan-
kovi, Matekovi in Kranjc, ki so bili na
predvolivnem sestanku izključeni iz
vrst OF, niso potegnili za seboj nikogar.
Na volišče so prišli tudi tisti, ki se zad-
njih volitev pod vplivom nekaternikov
niso udeležili. Zvočnik Radio-centra iz
Celja, ki je prenašal daleč naokoli na-
rodne in partizanske pesmi ter objav-
ljal volivne rezultate in krasen spom-
ladanski dan, vse to je razpoloženje še
bolj dvignilo. V vasi je bilo živahno ka-
.kor v mestu. Ob 12. uri je tov. Stokoj-
nik sporočil imena 15-ih volivcev, ki še
niso prišli volit in jih opozoril, da bo
Nova cerkev končala volitve čez pol
ure, a ne šele ob 19. uri, ker — tekmuje.
»Ne zavirajte našega uspeha,« je dejal,
zavedni frontovci oddajo svoj glas že
dopoldne. Prišli so takoj na volišče še
ostali člani, ki so mislili. Ca imajo čas
še popoldne in tako je Nova cerkev
končala volitve ob 12.45 100%-no.
Uspeh nedeljskih volitev in dejstvo,
da so bili v vaške odbore OF izvoljeni
najboljši frontovci, je jamstvo, da bo
tudi naša delovna vas odslej še v večji
meri sledila velikim naporom naših
delavcev in poštene inteligence pri iz-
gradnji socialistične domovine.
Osvobodilna fronfa Celja se
priključuje zveznemu
medmestnemu tekmovanju
Da bi tekme vanje cfcscpio svoj nemin, bodo tudi
tereni teitmovali n\ea stbol v tel n	dcbi od
1. aprila do zadt |ega oectmbra
Na osnovi razpisa medmestnega tek-
movanja, ki ga organizira Ljudska
fronta Jugoslavije, razpisuje plenum OF
mesta Celja tekmovanje med terenski-
mi enotami in to:
I. Pomoč državnemu investicijskemu
planu:
Katera terenska enota OF bo opra-
vila največ prostovoljnih delovnih ur
na objektih zveznega, republiškega in
lokalnega značaja.
Katera terenska enota bo na objekte
zveznega, republiškega in lokalnega
značaja poslala več frontnih delovnih
brigad?
Katera terenska enota bo zajela v
frontne brigade največ frontovcev?
Katera terenska enota bo imela naj-
boljše organizirane brigade (vodstvo,
saniteto in drugo)?
Katera terenska enota bo najbolj ši-
roko zajela frontovce v prostovoljno
delo?	I
Katera terenska enota bo opravila
največ prostovoljnih delovnih ur?
Katera terenska enota bo dala največ
.pomoči v materialu in transportu?
II. Pomoč komunalnemu gospodarstvu
Katera terenska enota bo delala naj-
več pri:
a)	ureditvi parkov in drevoredov,
b)	ureditvi dečjih igrišč,
c)	zunanjemu izgledu hiš, čistoči dvo-
rišč in ulic,
d)	ureditvi ostalih komunalnih na-
naprav,
e)	ureditvi strelišč in vadilišč za
predvojsiško vzgojo.
Katera terenska enota bo najbolje
organizirala zbiranje odpadkov, in
zbrala največ odpadkov (stekla, papir-
jci, železa, krp itd.).
III. Pomoč delovnim zadrugam.
Katera terenska enota bo dala naj-
večjo pomoč delovnim zadrugam in to:
z agitacijsko političnimi akcijami,
z ideološko izgradnjo,
s kulturno prosvetnimi prireditvami,
v strokovnem pogledu.
Volivci v kraievnem odboru OF
Mariiagradec so med prvimi oddali
100 odstotne glasove novim odbornikom
Ob nedeljskih volitvah v vaške odbo-
re OF so člani v celem krajevnem od-
boru Osvobodilne fronte v Marijagra-
dec volili 100%. V vaškem odboru OF
Žagaj so bile volitve zaključene že ob
7.45 uri, bile bi pa gotove že prej, da
niso čakali 2 železničarjev, ki sta bila
do 7. ure zjutraj v službi. Prav tako so
na ostalih voliščih zaključili volitve
delavci, ki so ves dan delali v tovarnah
in rudniku, a domov grede pa izpolnili
svojo frontovsko dolžnost. S tem so od-
dali svoje glasove za tiste ljudi, kateri
so porok za čimboljši in hitrejši raz-
vitek socializma na vasi.
Volišča v Zagaju in v Marijagradcu
so bila ena izmed najlepše okrašenih v
celem Laškem sektorju. Med samimi
frontovci je bilo tudi nekaj omahljiv-
cev, ki so nasedli sovražni predvolivni
propagandi, a so končno le prišli na
volišče in izpolnili svojo frontovsko
dolžnost.
V predvolivnem času so bili najbolj
agilni člani OF v vaškem odboru Sv.
Peter. Ti so se obvezali v svojem let-
nem planu izvršiti do 29. novembra 1.1.
2000 delovnih ur pri popravilu cest, ka-
nalov in mostov. Do dneva volitev pa
so to svojo letno obveznost že izpolnili
in s tem dokazali, da je na vasi edino
OsvOtoodLlna fronta tista sila, ki bo
po vedla kmečko delovno ljudstvo v
boljše življenje in še lepše uspehe v iz-
gradnji socializma.
Predvolivni sestanki so bili v vseh
vaških odborih obiskani precej lepo, v
Zagaju je prisostvovalo na predvoliv-
nem sestanku čez 85% članstva. Do vo-
litev so v vseh vaških OF odborih iz-
ključili iz vrst članstva OF vse tiste, ki
v organizacijo ne spadajo. Prav tako
so pa v predvolilni dobi od 25. febru-
arja pa do dneva volitev vključili v or-
ganizacijo 55 novih članov in s tem do-
kazali, da se OF iz dneva v dan krepi
in narašča.
Plenum Hestncga odbora OF je sprejel
Utni delovni plan
v sredo se je sestal v Celju plenum
mestnega odbora Osvobodilne fronte k
svojemu II. zasedanju. Na plenumu so
največ razpravljali o sestavi komisij
pri terenskih odborih in o planu za le-
to 1940.
S formiranjem posebnih komisij za
prostovoljno delo, ideološko politično
delo, agitacijo in tisk, kmečka vpraša-
nja, ljudsko inšpekcijo, socialno zdrav-
stvena vprašanja, za komunalno gospo-
darstvo itd. se bo delo lahko znatno iz-
boljšalo. Krog aktivistov se bo tako
razširil, da ne bo posameznik nič več
preobremenjen. Dosedaj je vse delo slo-
nelo večinoma na sekretarju, medtem
ko bo s formiranjem komisij lepo po-
razdeljeno na vsakega odbornika po
nekaj. Le-ti pa bodo imeli vsak svojo
komisijo in tako še bolj razdelili naloge
na širok krog aktivnih članov Fronte.
Pri mestnem odboru so vse te komisije
že formirane, plenum je odobril tudi
njih sestav, sedaj pa jih bodo formirali
še terenski odbori, da bo delo lahko hi-
tro steklo.
Plenum je navdušeno sprejel razpis
medmestnega tekmovanja s strani
Zveznega odbora LFJ ter prilagodil
posamezne točke tekmovanja našim
prilikam.
Plenum je sprejel naslednji plan de-
la za leto 1949:
Tudi v Lembersu pri Novi cerkvi so volitve
v vaSki sekretariat opravili ie pred 12. uro
Ali bomo mi prvi, so se pvovpraše-
vali že v jutranjih urah, člani OF va-
škega odbora v Lembergu. Jasen dokaz
je, da so se zavedali svoje dolžnosti
kakor tudi sklepa, ki so si ga zadali na
predvolivnem sestanku, da pojdejo vsi
na volišče in da morajo volitve biti kon-
čane do 12. ure. Kljub vsem tamkajš-
njim težkočam same velike odda-
ljenosti od volišča, so bile volitve
končane že ob 11. uri 30 min., in to
100%. Te volitve so nam pokazale tudi,
da imamo na naši vasi dovolj zavednih
državljanov. Z volivno abstinenco pa
se je majhen odstotek ljudi izkazal kot
očiten sovražnik delovnega ljudstva. Iz-.
kuŽnje teh volitev so bogata šola za
našo OF, zaradi pristopa k nadaljnje-
mu delu. Te volitve so terjale temeljit
pregled vsega življenja, spoznati je bilo
treba napredne in nazadnjaške sile, ki
stoje za ali proti naši vasi, proti delov-
nemu ljudstvu. Nedeljski rezultat voli-
tev je pa vsemu svetu dokazal enotnost
slovenskega in vsega jugoslovanskega
naroda pri izgradnji socializma in pri
.utrditvi in zgraditvi nove Jugoslavije.
Veiina delovnih kolektivov v Celju in
okolici ie predčasno dosegla
četrtletne proizvodne naloge
Večina celjskih tovarn in podjetij je
stopilo v letošnje leto s povečanimi
proizvodnimi plani. Povsod, kjer so se
za nove naloge dobro pripravili in so
sindikalne podružnice razvile vso ak-
tivnost, so že zabeležili prve uspehe.
Mnoga industrijska podjetja v Celju in
okolici so predčasno izpolnila svoje
proizvodne plane za I. četrtletje 1949.
Med prvimi je bila Železarna Store,
o kateri smo poročali že v zadnji šte-
vilki.
V celjski Tkalnici hlačevine, kjer ima-
jo plan za 12.5% višji od lani, so 23. t.
m. presegli četrtletni plan po vrednosti
za 4%, po proizvodnji pa za 6,2%. —
Prav tako so predčasno izpolnili plan
po sortimentu. Tkalnica hlačevine je
že prejšnje leto izpolnila svoj plan med
prvimi podjetji tekstilne industrije. Do
uspehov v letošnjem letu so mnogo do-
prinesle nove tehnične norme in iz-
polnjevanje osebnih obvez delavk, po
katerih bo celoten plan presežen za
10,6%.
Predčasno sta izpolnili svoje planske
naloge za I. četrtletje tudi Tekstilna
tovarna v Sv. Pavlu in Tovarna noga-
vic v Polzeli.
Tudi v celjski Tovarni sadnih sokov
in marmelade so dokazali, da se za-
vedajo svoje važne vloge v prehran-
beni industriji. 2e vse mesece so ena-
komerno presegali proizvodni plan. Ta-
ko v januarju za 11%. v februarju za
12% in tudi v marcu je diagram poka-
zal 4 dni pred rokom 100% količin-
skega plana.
Te uspehe so dosegli z organizira-
njem proizvodnih brigad na vseh de-
lovnih mestih. Storilnost posamezni-
kov je posebno porasla v toku tekmo-
vanja z vsemi kolektivi živilske indu-
strije, ki teče od 25. februarja. Tovarna
sadnih sokov je stopila v tekmovanje
za prvo mesto z dobro pripravljenim
uačrtom in z zavestjo, da postaja tek-
movanje vsak dan bolj stalen način de-
la v socialistični proizvodnji.
Delovni Icoleiftiv podletja
MLO Instalacije je zbral že
11 ton starega železa
Delovni kolektiv podjetja MLO inšta-
lacije v Celju ne zaostaja v nobenih
akcijah. Člani sindikalne podružnice so
dobro razumeli kaj pomeni akcija za
zbiranje odpadkov in so jo tudi teme-
ljito podprli.
Zbrali so 11 ton starega železa in ga
že oddali podjetju »Odpad«. Pri tem
podjetju je grupa 16 članov prostovolj-
nih delavcev, ki se borijo za zlate znač-
ke, katere si bodo brezpogojno tudi pri-
borili.
Saj imajo najpridnejši' že po 300 ur
v letošnjem letu, drugi »po 183 ur, po-
vprečno pa vsi člani te skupine preko
100 ur prostovoljnega dela.
G. M.
Razdiralno delo protl-
IJudsfih elementov pri
volitvah vaSkega sekre-
tariata v Marija Reki
Nedeljske volitve v vaške sekreta-
riate OF, so bile manifestacija naših
frontovcev, ki so z množično udeležbo
na teh volitvah dokazali, da stojijo
trdno ob strani našega vodstva, s tem
dokazujejo, da jih od socializma, ka-
terega gradimo ne morejo odvrniti no-
bene prepreke, pa tudi delo reakcije
zato ni imelo uspeha. Le tam, kjer bud-
nost ni bila dovolj velika, tam kjer od-
bori OF niso pokazali nobenega politič-
nega dela in so prišli med frontovce sa-
mo takrat, kadar je bilo treba pobirati
članarino, tam je bilo delo reakcije laž-
je. Tak primer je bil pri volitvah vaš-
kega sekretariata v Mariji Reki. Tam
6e je posrečilo protiljudskemu elemen-
tu, Zakonjšek Jakobu, večjemu kmetu
iz tega kraja, da je s svojim vplivom,
ki ga ima kot večji kmet odvrniti fron-
tovce svojega okoliša od udeležbe na
volitvah. Ko ga je okrajni aktivist opo-
zoril na dolžnost, da gre sam kot od-
bornik OLO Celje-okolica na volišče in
da je njegova dolžnost poleg tega, da
sam agitira za udeležbo na volitvah, je
izjavil, da nima nič skupnega z OF in
da ne gre volit. Po njegovi izjavi je za
časa narodno osvobodilne borbe svoje-
ga soseda Krala, ki je bil odkrit pri-
staš OF, odvračal od OF s tem, da ga
je kot vplivni kmet prepričeval, da ne
sme verjeti partizanom nič, s tem je
tudi dokazal, da je bila vsa njegova pod-
pora partizanom v času okupacije le
špekulativnega značaja. Parola, ki je
bila razširjena po tem terenu, da se z
volitvami glasuje za obvezen vstop v
obdelovalne zadruge, je dokaz, da ima-
jo takšne in podobne parole uspeh le
tam, kjer je budnost do razdiralnega
dela protiljudskih elementov, kot je to
primer Zakonjšek Jakoba nezadostna.
Primer Zakonjšeka nam je obenem
opozorilo, kakšni elementi še sedijo v
ljudski oblasti, saj je kot odbornik
OLO izkoriščal svoje poverenje, delal
in rovaril proti svojemu ljudstvu, ka-
tero mu je poverilo nalogo, da ga za-
stopa pri naši ljudski oblasti.	K.
Plan Osvobodilne fronte mesta Celja za leto 1949
Osvobodilna fronta mesta Celja bo v
letu 1949. z nepretrganim, aktivnim de-
lom preko vseh svojih aktivov mobili-
zirala delovne množice v borbo za iz-
polnitev vseh političnih, gospodarskih
in kulturnih nalog. OF bo v letošnjem
letu postavila v ospredje predvsem ti-
ste naloge, ki izhajajo iz zaključkov II.
plenarnega zasedanja CKKPJ in zase-
danja GO OF. V ta namen bo seznanila
celotno članstvo OF s temi zaključki in
jih prilagodila svojemu terenu. Na te-
melju tega sprejema plenuma OF me-
sta Celja plan svojega dela v letu 1949.
I.
Politično-gospodarske naloge
1.	Fronta in vse njene množične or-
ganizacije bodo vršile borbo za pospe-
ševanje kmetijstva s tem, da bodo
kmečkim množicam prikazovale pred-
nosti zadružništva in potrebo listanav-
Ijanja različnih zadružnih oblik, preko
katerih se bo kmet vključeval v socia-
listično gospodarstvo in tako zagotovil
delavskemu razredu kar potrebuje za
svoje življenje. OF mesta Celja bo stre-
mela za tem, da se v letošnjem letu
ustanovijo najmanj dve zadružni eko-
nomiji, ki bosta tvorili mostišče k usta-
novitvi kmečko-obdelovalnih zadrug.
Fronta bo posvetila veliko pažnje dr-
žavnemu sektorju v kmetijstvu, ki mo-
ra biti vzgled vsem kmečkim množicam.
Zato bo Fronta na eni strani dajala po-
moč državnemu sektorju s prostovolj-
nim delom, na drugi strani pa se bo
ostro borila proti nepravilnostim in ma-
lomarnostim na ekonomijah.
OF bo nudila pomoč kmečkemu pre-
delu pri sestavljanju setvenih planov in
vršila kontrolo nad izvajanjem setvenih
planov. Pri tem bo usmerjala kmečke
množice v gojenje tistih poljedeljskih
kultur, ki so potrebne mestnemu trgu,
t. j. povrtnine. OF bo vodila akcijo za
povečanje hektarskega donosa ter po-
pularizirala najboljše kmete. Prav tako
bo vodila akcijo za dvig živinskega
fonda. Na drugi strani pa bo Fronta
ukrenila vse, da se prepreči sabotaža v
pogledu obdelave zemlje in zmanjša-
nja staleža živine ter da se omeji špe-
kulacija s kmečkimi pridelki. Zato bo
Fronta utrdila državna odkupna pod-
jetja in jdm pomagala pri odkupnih ak-
cijah.
2.	Osvobodilna fronta mesta Celja bo
v letošnjem letu usmerila svojo dejav-
nost na izpolnjevanje postavljenih
proizvodnih in finančnih planov, tako
v industriji zveznega, republiškega in
lokalnega značaja. Pri tem bo imela v
ospredju potrebe za izgradnjo težke in-
dustrije.
Fronta se bo na vsefi delovnih pod-
ročjih borila za okrepitev delovne di-
scipline, za povečanje storilnosti dela,
za realne norme. Prav tako pa bo po-
speševala gradnjo stanovanjskih objek-
tov, pravilno izvajanje sistema zajam-
čene preskrbe ter mobilizirala novo de-
lovno sdlo v industrijo.
S frontovskimi brigadami bo Fronta
pomagala pri izvrševanju plana v go-
zdarski in lesni stroki.
3.	Pri razvoju lokalnega gospodar-
stva komunalnih naprav bo Fronta v
letu 1949. usmerjala prostovoljne front-
ne brigade in prostovoljce sploh na sle-
deča dela:
Gradnjo stanovanjskih objektov in
provizorijev, gradnjo ceste do konca Gla-
zije, kanalizacijo v Novi vasi, gradnjo
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Akcija za zbiranje odpad*
kov se v Celju Se ni razumela
le zaradi neokretncsti za to
zadolženih tovariSev
Neposredni program Fronte je borba
za petletni plan. Za izpolnitev tega pro-
grama je Fronta mobilizirala vse naše
delovne množice. Ena izmed važnih
akcij, ki jih je pričela Fronta v letoš-
njem letu v pomoč izpolnitvi planskih
nalog, je zbiranje odpadkov. Pri tej
akciji bo vsak član OF pokazal svoj od-
nos do Fronte in petletnega plana.
Zbiranje odpadkov, ki nastajajo v
proizvodnji ali potrošnji, bo velika po-
moč naši industriji za kritje surovin-
skih 'potreb. S tem bomo neposredno
doprinesli k izboljšanju proizvodnje
predmetov, ki jih vsak izmed nas po-
trebuje, obenem pa bomo pomagali dr-
žavi pri njenih velikih naporih pri
graditvi socializma. Samo zbiranje ne
zahteva velikih naporov in vsakdo od
pionirja do starca bo lahko nekaj po-
magal, zlasti še, ker bo zbiranje trajno.
Po vsej državi so pričeli z zbiranjem
odpadkov že preteklo soboto. Iz raznih
krajev poročajo časopisi o velikih uspe-
hih, ki so bili doseženi povsod, kjer so
pristopili k delu z dobro pripravljenim
načrtom. Pri nas v Celju še nismo pri-
šli preko sestavljanja posebne komisije
in sestanka z zastopniki krajevnih od-
borov in podjetij do akcij e- na terenu.
V zadnjih dneh je sicer terenski od-
bor OF Jožefov hrib na svojem pod-
ročju razvil agitacijo, k samemu zbi-
ranju pa še niso pristopili. Ostali te-
reni pa niso storili niti tega. Akcije po-
sameznikov in nekaterih ustanov so po-
kazale, da terenski odbori OF v tem
pogledu absolutno zaostajajo za aktiv-
nostjo in razpoloženjem svojih članov.
V okoliški šoli so otroci pripravili 1.100
kg železa, papirja in drugih odpadkov.
Poedinci javljajo »Odpadu« o nabranih
količinah. Mestna podjetja so prijavila
blizu 50 ton odpadkov. Ce bo komisija
pri okrajnem odboru prešla od admi-
nistrativnih ukrepov h Jconkretni po-
moči krajevnim komisijam, bomo za-
mujeno prav lahko nadoknadili. Se-
veda le s pomočjo vseh frontovcev, ki
bodo to akcijo vnesli v svoje delovne
plane za vse leto.
stran. 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 14.
(Nadaljevanje s prve strani.)
gledališča, položitev vodovodne cevi na
Jožefov hrib, ureditev mestne ekono-
mije, izgradnjo kokošnjaka. rušenje si-
losa rastlinjaka in kovačnice, čiščenje
parka in poti, gradnjo skladišča, odvoz
in planiranje ruševin, posipavanje cest,
regulacijo pritoka Sušnice, čiščenje hiš-
nih fasad.
Pri izvajanju vseh teh del bo Fronta
iskala nove materialne in finančne vire,
ki obstojajo še na našem terenu.
4.	Z mobilizacijo vseh množičnih or-
ganizacij bo Fronta v letošnjem letu
izvedla široko akcijo zbiranja vseh vrst
odpadkov, potrebnih za našo industrijo.
5.	Za izvedbo vseh teh gospodarskih
akcij bo Fronta v letu 1949. opravila
najmanj 300.000 prostovoljnih delovnih
ur.
II.
Politično-propagandne naloge
1.	Fronta bo okrepila v letošnjem le-
tu agitacij sko in propagandno delo
predvsem na vasi s tem, da bo razši-
rila aktiv agitatorjev na vasi in v cen-
tru. Oba aktiva bosta tesno povezana
med seboj. Prav tako bo Fronta storila
vse, da se okrepijo aktivi pri vseh mno-
žičnih organizacijah in usposobijo za
propagandistične naloge.
2.	Fronta bo v letošnjem letu agita-
cij sko in propagandno delo usmerila še
odločneje v smeri aktualnih praktičnih
nalog Fronte, predvsem v pogledu pro-
stovoljnega dela. Na vasi bo poleg agi-
tacij skega dela za ustanavljanje različ-
nih oblik zadrug posvetila veliko skrb
že ustanovljenim zadružnim oblikam, v
industriji pa bo razvila agitacijsko delo
predvsem med delavci, ki vstopajo v
industrijo, med sezonskimi delavci ter
med delavci, ki stanujejo na vasi. Agi-
tacija v industriji mora dati poudarka
delovni disciplini, zniževanju režijstkih
stroškov, čuvanju imovine, udamištvu
in novatorstvu.
3.	Na osnovi resolucije Informbiroja
se je sprožila ne samo proti naši Par-
tiji, temveč tudi proti naši OF in vsem
narodom Jugoslavije umazana klevetni-
ška in lažnjiva kampanja, do katere ne
moremo niti ne smemo biti ravnodušni,
saj je žaljiva za poslednjega frontovca.
Resolucija ni le zaostrila ideoloških od-
nosov, temveč tudi ekonomske. Na
osnovi tega bo Fronta preusmerila agi-
taciio in p^-opagando v tem, da je iz-
gradnja socializma v Jugoslaviji odvis-
na od nas samih in je zato potrebno
mobilizirati vse lastne sile, da poka-
žemo k^evetnikom in vsemu svetu, da
je resnica pri nas. Zato je potrebno za-
ostriti budnost proti vsem poizkusom
kršitve enotnosti volje in akcije v OF.
4.	Za uspešnejše agitacijsko in pro-
pagandno delo se bodo v letu 1949. usta-
novili pri terenskih enotah OF frontni
kotički z dobro urejenimi knjižnicami
in radioaparati.
5.	OF bo v letošnjem letu razširila in
usposobila dopisniSko mrežo tako, da bo
vsaka terenska enota imela najmanj
enega dopisnika. Vsi dopisniki se bodo
redno, najmanj mesečno enkrat sesta-
jali. Število naročnikov Celjskega ted-
nika se bo dvignilo v letu 1949. za 15%,
Slovenskega poročevalca za 10% in
Kmečkega glasa za 20%.
Fronta bo v letošnjem letu posvetila
vso pozornost kvaliteti in dobri organi-
zaciji sestankov, sej in konferenc, pred-
vsem v pogledu kvalitete referatov, kri-
tike in samokritike sekretariatov OF
in vseh članov fronte.
7.	Fronta bo v letošnjem letu izbolj-
šala stenčase, povečala število grafiko-
nov ter izboljšala druge oblike nazorne
agitacije. Propadanda za progresivne
filme se bo v letošnjem letu izboljšala
z ustanavljanjem filmskih krožkov. V
tem letu se bodo ustanovili 4 filmski
krožki s skupno 120 člani.
8.	OF sprejema tekmovalni načrt
medmestnega tekmovanja v okviru ce-
lotne Jugoslavije v sledečih točkah:
a)	v pomoči državnemu investicij-
skemu planu,
b)	v pomoči komunalnemu gospodar-
stvu in lokalnemu gospodarstvu,
c)	v pomoči delovnim zadrugam.
III.
Politično-vzgojne naloge
1.	Za dvig ideološke ravni članstva
OF in vseh delovnih množic se bodo
osnovali študijski krožki še v tistih
terenih, ki v letu 1948. še niso delovali.
Ker pa sedanje število krožkov ne za-
jema dovoljno število članstva, bo šte-
vilo krožkov v letu 1949. povečano tako,
da bo v študij zajetih najmanj 10% vse-
ga članstva OF. Pri študiju se bo pred-
vsem posvetilo pažnjo zgodovini NOB
in revolucionarnim spremembam v Ju-
goslaviji.
Tedenski seminar predavateljev pri
MOOF se bo izboljšal v ix)gledu kako-
vosti in discipline. MOOF bo preko ko-
misije za ideološko izgradnjo v letu
1949. usmerjal tudi delo seminarjev pri
OSS in pri OKLMS.
MOOF bo v letu 1949 preko komisije
za ideološko vzgojo ustanavljal bralne
krožke in debatne krožke tam, kjer bo
ta oblika najbolje nadomestila obliko
ideoloških krožkov t. j. na terenih kmeč-
kega značaja.
2.	Na terenu se bodo vršila politična
in poljudno-znanstvena predavanja. V
kolikor si tereni ne bodo sami dobili
predavateljev, bo MOOF priredil ta pre-
davanja v okviru Ljudske univerze. Na
vsaki terenski enoti se bodo v letu 1949
vršila najmanj tri politična in tri po-
lj udno-znanstvena predavanja.
3.	Pri MOOF se bo vršil tečaj za se-
kretarje OF, ki bo trajal najmanj en
teden.
4.	Važnejše datume, kakor 27. ^.pril,
1. maj in 29. november bodo frontne
organizacije proslavile z dobrimi pre-
davanji in kulturnimi prireditvami.
5.	Na hulturno-prosvetnem polju se
bo Fronta borila proti brezidejnosti ir^
nekakovosti prireditev ter politično
usmerjala delo kulturnih aktivov. Po-
magala bo pri razvoju kulturno-umet-
niških društev. Preko mladinskih or-
ganizacij se bo borila proti misticizmu
ter potvarjanju znanosti. Delo Fronte
na vasi bo v letošnjem letu tudi usmer-
jeno na dvig kulturne stopnje našega
kmeta. Zato bo Fronta prirejala na va-
si kulturne prireditve. Zato bo prire-
dila najmanj dva izobraževalna tečaja.
Vse kulturno delo na vasi mora biti
povezano v enotno vsebino: ustanav-
ljanje zadrug raznih oblik in tipov.
IV.
Politično-organizacijske naloge
1.	Da bi OF mesta Celja mogla izvesti
vse naloge, je potrebno, da se organiza-
cijsko okrepi. Predvsem bo v letošnjem
letu zagotovljena občutnejša pomoč iz
centra. Okrog lOOF se bodo formirale
sledeče komisije, ki bodo imele 4 do 30
članov in ki bodo imele najtesnejše
stike z odgovornimi za posamezne sek-
torje dela pri osnovnih organizacijah:
Komisija za organizacijska vprašanja,
komisija za agitacijo in tisk, komisija
za ideološko vzgojo, komisija za ljud-
sko inšpekcijo, komisija za komunalna
vprašanja, uprava za prostovoljno delo
in zadružne domove, kmečka komisija,
komisija za socialno-zdravstvena vpra-
šanja, komisija za plan in evidenco, ko-
misija za tekmovanje.
OF bo v letošnjem letu skrbela, da
bodo aktivi stalno izpopolnjeni in da se
bo vršila stalna kontrola na izpolnje-
vanju nalog.
2.	Za izvedbo gospodarskih akcij "bo
Fronta pri svojih osnovnih organizaci-
jah osnovala frontne brigade različnih
oblik in s tem izboljšala obliko prosto-
voljnega dela. Komisija za prostovoljno
delo pri MOOF bo še v začetku II. tro-
mesečja izdelala pravilnik za prosto-
voljne frontne brigade in za prosto-
voljno delo sploh.
3.	Ob koncu leta 1948. je število čla-
nov Fronte štelo 12.844. Do konca leta
1949. pa bo število članov Fronte na-
raslo na najmanj 13.500. Na člana Fron-
te je v letu 1948. znašala mesečna čla-
narina 4.20 din. V letu 1949. pa bp po-
vprečna mesečna članarina znašala 5
din, oziroma bo določena na osnovi sta-
tuta, ki ga je sprejel III. kongres LF.
4.	Podpornikov Socialnega fonda je
bilo ob koncu leta 1948 4338. Ob koncu
leta 1949. pa jih bo 8900 ali 40% prebi-
valstva. Zbirka »A« je znašala v letu
1948 din 399.700 v letu 1949. pa bo zna-
šala 507.000 din. Zbirka »C« pa bo na-
rasla od din 7560 v letu 1948. na 44.000
din v letu 1949. Število patronatov je
bilo v letu 1948 4, v letu 1949 pa jih
bo 9.
5.	Za leto 1949. velja sledeči plan red-
nih sestankov:
a)	enkrat mesečno sestanek sekreta-
riata,
b)	vsakih 6 tednov sestanek MOOF,
c)	vsakih 6 tednov konferenca s pred-
sedniki oziroma sekretarji osnovnih or-
ganizacij,
d)	vsake tri mesece zasedanje plenu-
ma OF.
6.	Vse osnovne frontne organizacije
boda izdelovale na osnovi letnih planov
svoje mesečne plane.
Prav tako bodo izdelovali svoje plane
MOOF, odbor množičnih organizacij in
komisije.
Plan je sprejet na Plenumu OF me-
sta Celja dne 30. marca 1949.
V Loki pri Žusmu so iz zadružne
ekonomije ustanovili
obdelovalno zadrugo
Dne 29. marca 1949 so se sestali za-
družniki iz Loke pri Zusmu že ob 8.
zjutraj, da bi iz svoje dosedanje eko-
nomije ustanovili Kmetijsko obdeloval-
no zadrugo. Vsem zadružnikom, ki so
šele pristopili, niso bile jasne stvari o
delu in življenju v obdelovalni zadrugi.
Zaradi tega so čakali aktivistov, ki bi
morali priti od Okrajne zveze KZ. Ker
sta pa imela zamudo zaradi defekta
avtomobila, sta prišla šele nekako ob
pol 11 uri v Loko, prav ko so se hoteli
že raziti. Deset minut po tem so že
vneto razpravljali o bodočem skupnem
gospodarstvu. Tovariš iz Okrajne zve-
ze jim je na kratko razložil pomen in
način dela ter koristi in dolžnosti v ob-
delovalni zadrugi. Kmalu nato je tova-
rišica Peterlin Vera vprašala, kateri bi
se še priključil v zadrugo. Vsi, ki so
bili navzoči, so enoglasno sklenili, da
vstopijo, ker hočejo enkrat živeti svo-
bodno in izkoristiti svojo zemljo tako,
da bodo imeli oni, kakor tudi skupnost
čim več koristi. Ko je pozneje tovariš iz
Zveze vprašal kdaj bi bil ustanovni
občni zbor, so vsi sklenili, da ga ho-
čejo imeti takoj, meneč da potem ne
bodo imeli časa hoditi po sestankih in
izgubljati cele dneve. Pričeli so se lepi
spomladanski dnevi in če hočejo mnogo
pridelati, če hočejo čimpreje okopati
svoje vinograde, morajo že takoj drugi
dan pritopiti k delu, je bilo enoglasno
mnenje vseh navzočih. Nato je bil iz-
voljen upravni odbor, enoglasno so iz-
vlili tov. Peterlinovo za predsednico,
tov. Pilkota pa za brigadirja, prav tako
enoglasno pa tudi ostali upravni in
nadzorni odbor.
Razpoloženje teh zadružnikov je bilo
nepopisno. Tov. Joža. oglar pri gozdni
upravi je hotel na vsak način pristopiti
k obdelovalni zadrugi kot član. Ni se
pa mogel ločiti od svojega ogljarjenja,
a vseeno je hotel plačati pristopnino
ter je takoj prinesel denar. No. ker so
mu pozneje zadružniki rekli, da naj se
odloči za eno ali za drugo, jim je ob-
ljubil, da jim bo, ob vsaki priliki ka-
dar bo v njegovi moči, pomagal pri
delu. Ganljiv je bil tudi primer starejše
mamice, ki je bila na tem sestanku z
berglami, tekle so ji solze iz oči, ko je
spraševala, kaj bo z njo, ko ne bo za-
drugi nič pomagala s svojim delom.
Zadružniki so pa enoglasno sklenili, da
jo vzamejo v svojo oskrbo.
Tako šteje ta nova obdelovalna za-
druga 64 družinskih članov, ki bodo
začeli v Loki pri Zusmu novo življenje.
Vsi ti so bili vedno tako v stari Jugo-
slaviji, kakor med okupacijo izkorišča-
ni od nekaj tamkajšnjih vaških mogot-
cev in grofa, kar nobeden od njih ni-
koli ne bo pozabil.
Setev je v polnem teku
Pravočasna setev — obilna žetev, to
jo danes geslo vseh kmetov in zadruž-
nikov, ki bodo z upoštevanjem setvenih
rokov mnogo storili za dvig hektarske-
ga donosa na svojih njivah.
V celjskem okraju se je setev zaradi
vremenskih razmer sicer nekoliko za-
kasnila, vendar ne v škodo posevkom.
Vsa ostala dela, kot oranje, gnojenje
in drugo, so bila pravočasno izpolnjena
in je sedaj na vsem področju okraja
setev v polnem razmahu. V nižinskih
predelih so j ara žita ječmen in oves
pretežno že posejali in bodo te dni pri-
čeli sejati tudi v obrobnih predelih.
Povečana površina pri ovsu za 214 ha
in 800 ha pri krompirju, ki je ^edaj
na .vrsti, bodo zahtevale pridnega dela.
V zvezi s povečanimi površinami se
je pojavilo pereče vprašanje pravočas-
ne nabave semen, predvsem krompirja.
Lanska slaba letina je resno ogrožala
plan setve po nekaterih predelih. Ven-
dar so povsod, kjer se zavedajo važ-
nosti kmetijskih planov, samoiniciativ-
no rešili to vprašanje. Za krompir so
zamenjali druge pridelke, kot jabolč-
nik, koruzo, hmeljevke itd. Večina se
je zavedala, da dela za lastno korist,
ko povečuje površine krompirja, kate-
rega donos se vse bolj krči zaradi gni-
lobe. Eden takšnih samoiniciativnih
krajevnih odborov je Pristava. Seveda
povsod ni tako. Nekateri kmetje čaka-
jo, da jim krajevni odbori dostavijo
potrebno seme.
Te dni so pričeli z delom tudi savinj-
ski hmeljarji, ki bodo letos znatno po-
večali svoje nasade. Lotili so se rigo-
lanja. Na nove hmeljnike bodo posadili
selekcionirane vrste hmelja.
Pri izvrševanju setvenih razrezov po
krajih se je pokazal kot najboljši kraj.
odbor Blagovna. Vendar je to glavna
zasluga kmetijskega poročevalca, dočim
je sodelovanje članov setvene komisije
vredno vsake graje. Prav tako neodgo-
vornost do svojih dolžnosti kažejo čla-
ni komisije v Socki, kjer opravlja nji-
hovo delo tajnik KLO-a. Važnost setve
so razumeli v Sv. Pavlu, Sv. Petru in
Sv. Lovrencu. V Sv. Pavlu in Sv. Petru
so poskrbeli tudi za pridelek semenic.
. Evidenčna služba je tudi letos bolna
,točka setvene akcije, čeprav so letos z
dobro organizacijo poročanj dani vsi
pogoji za točno pošiljanje poročil. Kme-
tijski poročevalci so tej važni službi
posvetili vse premalo pažnje. Tipičen
primer malomarnosti se je pokazal pri
obhodu terena po okrajnih članih set-
vene komisije, ki so ugotovili, da je v
Vitanju setev jarih žit pretežno za-
ključena, kmetijski poročevalec pa ni
poslal o setvi še nobenega poročila.
Med prvimi so pri setvenih delih v
obdelovalnih zadrugah starejšega datu-
ma, kjer so tudi dobro preskrbljeni s
semeni iz lastnih virov. Tako so za-
druge tudi v tej važni gospodarski ak-
ciji pionirji socializma na vasi. S stroji
in strokovnimi nasveti nudijo pomoč
kmetom izven zadruge, da bo plan se-
tvenih del povsod 100% izpolnjen.
Volivci KLO-a Petrovie so
s^re.eil Krdjevnl proračun
•n oDravnavali oomeio ao*
hodnino kmeCmrn goapo*
aarstvom za i«io )94tf
v času od 4. do 9. aprila bodo volivci
po naših vaseh obravnavali svoje kra-
jevne proračune za 1. 1949. ter na se-
stankih razpravljali o ugotovljeni davč-
ni osnovi kmečkim gospodarstvom za 1-
1948. Zaradi spomladanskih del na po-
lju, je Okrajni LO Ceije-okolica sklenil,
da se bo eno in drugo vršilo isti dan
z začetkom ob 3. uri popoldne. Najprej
bo kot oblastveni organ zbor volivcev
pretresal proračun KLO-ja, takoj za
tem pa bo davčni množični sestanek.
Na zboru volivcev mora dati KLO
predlog proračuna v pretres voiivcem.
Na ta način pride proračun v novi ljud-
ski državi do svojega najbolj demokra-
tičnega izraza, saj baš na zborih voliv-
cev ljudje lahko nepKJsredno o njem raz-
pravljajo.
30. marca se je v Petrovčah vršil zbor
volivcev in davčni množični sestanek.
KLO Petrovče zbor volivcev ni dovolj
pripravil. Proračun, ki je v globalnem
znesku vsebovan v okrajnem proraču-
nu, ni sestavil in ga obravnaval na
svoji seji, temveč je njegovo sestavo
prepustil uslužbencu KLO. bele tik pred
začetkom zbora je o njem pretresal.
Tudi ni podal volivcem poročilo in ana-
lizo proračunskih dohodkov in izdat-
kov za leto 1948. Finančni poročevalec
je sicer bolan, vendar bi to dolžnost
moral napraviti njegov namestnik iz
vrst lO KLO. Kljub temu, da je prora-
čun KLO Petrovče večji od lanskega,
vendar ne bodo mogli z njim kriti ne-
katere potrebe.,Tu lahko pomaga kra-
jevni samoprispevek. Volivci so raz-
pravljali o popravilu mostu, katerega
rabijo številni vaščani zaradi izvoza
lesa iz svojih gozdov in katerega je
voda poškodovala. Mali kmet Ivanek
Franc nam je povedal interesantno
zgodovino tega mostu.
Most levške soseske (skupne vaške
zemlje) so morali vzdrževati vsi last-
niki te zemlje, ki so bili razdeljeni na
3 kategorije: mali, srednji in veliki. Ko
so leta 1933 to skupno zemljo razdelili,
so močnejši kmetje prisilili male, da so
se odrekli zemlji v korist večjim, ka-
teri pa bodo zato most sami vzdrževali.
Toda pozneje so od tedanje oblasti do-
segli sodnim potom tudi to, da so mo-
rali mali kmetje tudi vzdrževati most
»Ostali smo brez zemlje, most smo mo-
rali kljub temu vzdrževati, zraven pa
še poravnati sodne stroške; pravice ni-
smo nikjer mogli dobiti,« je izjavil mali
kmet Ivanek.
To je bilo mogoče v kapitalistični
Jugoslaviji, v novi Jugoslaviji, kjer
vlada delovno ljudstvo, pa se kaj ta-
kega ne more več dogoditi. Zbor voliv-
cev je sprejel sklep, da KLO napravi
načrt krajevnega samoprispevka. Novo
davčno lestvico so odobravali in bili z
njo zadovoljni. Na nezadovoljstvo pa je
ta nov način obdavčenja naletel le pri
večjih kmetih (Jelovšek), ki se na vse
načine trudijo, da bi ohranili svoje iz-
koriščevalske položaje na vasi. Toda
ljudska oblast v sodelovanju z malimi
in srednjimi kmeti to preprečuje. Večji
kmetje sicer niso toliko ugovarjali os-
novi kakor davku, češ, da ga ne bodo
zmogli. Toda primerjava ^e pokazala,
da je davčna osnova in predpis pravi-
len tudi za večje kmete.
Predloge davčne komisije so davko-
plačevalci, katerih je bilo navzočih 60
odstotkov, v celoti sprejeli.
V MEDLOGU
SO si odmerili davek
Od Glazije dalje po Ljubljanski cesti
se začenjajo med hišami progaste nji-
ve. Cim dalje ostajajo za nami mestne
hiše, bolj se njive širijo in prehajajo v
travnike, ki se zlivajo v eno samo rjav-
kastozeleno ravnino, obrobljeno s šilja-
stimi vrhovi, ploščato Peco in kopasto
Uršljo goro.
Vse to preletiš z enim pogledom, ki ti
ga ne zapira več mestna utesnjenost,
ko stopiš v kmečki del Celja. Oči se
pasejo po sveže zoranih njivah, po br-
stečem drevju, ustavljajo se na pira-
midah hmeljevk, ki čakajo pridnih rok
in pričajo, da si na meji Savinjske do-
line. Pred hišami, ki postajajo vedno
bolj redke, se podijo razigrani otroci v
pomladanskem soncu. Tako je to po-
mlad na Lopati, Ložnici, Ostrožnem,
Med^ogu in drugje okrog Celja, kjer se
zemlja še upira prodiranju iz mesta in
je ohranila svoje kmečko lice.
Lep, spomladanski dan se še «i po-
vsem nagnil k zatonu, ko so kmetje v
Medlogu zapuščali njive in travnike,
kjer so eni že sejali, drugi pa pridno
kurili navlako, ki je ostala od lanskih
pridelkov.
Ob petih je bil napovedan v zadruž-
nem domu sestanek za odmero dohod-
nine. Eden izmed sestankov, ki poseže
v živo slehernemu, kateremu neposred-
no zemlja daje vsakdanji kruh.
Nekaj jih je prišlo že pred napove-
dano uro. Med njimi najbolj oddaljeni,
sivolas: Mirnik, nekoliko naglušen Re-
pič, mladi Pišek in še nekateri. V ve-
čini so pa bile gospodinje. To so moški
kmalu opazili.
»Saj so enakopravne,« je hudomušno
pripomnil eden.
»Kamor vrag noče sam, pošlje žen-
sko,« je pristavil drugi. »Jezik jim ni
tako okoren, kot nam dedcem.«
Ženske pa so zbadljivke kar presli-
šale. Zapletle so se v dolgo razpravo o
kokoših. Ene so dajale prednost rja-
vim štajerkam, druge grahorkam. Med
tem so prihajali še zamudniki. Kmalu
so bili moški v večini.
»Niso prišli vsi,« je ugotovil tov. Ga-
šperič s finančnega odseka.
»Ni Gračnerja, Brežnika, Kopačinove.
Tudi Lipovška ni, ki tako rad tarna
glede davka. Večina takšnih, ki jih da-
našnji sestanek najbolj zadeva.
»Bili so vsi obveščeni,« pojasnjuje
predsednik ljudskega odbora.
»Ce je lahko prišel stari Mirnik, ki
je najbolj daleč, tudi drugih ni treba
čakati,« se je oglasil nekdo.
»Pa naj vseeno Pišek skoči do svojih
sosedov,« predlaga drugi. »Sestanek je
važen, malo še počakajmo.«
Medtem ko so čakali, da se vrne Pi-
šek, je prišel še Brežnik in Fazarin-
čeva. Pišek je pripeljal še dva, tako da
je bila navzoča večina kmečkih davčnih
zavezancev.
Tovariš z Okrajnega OF odbora in
finančni strokovnjak tov. Korošec sta
Medložanom najprej obrazložila zna-
čilnosti davčne odmere za leto 1948, ki
se po svoji progresivni lestvici bistveno
razlikuje od davkov v bivši Jugoslaviji
in je tudi znatno nižja od odmere v letu
1947.
»Davka ne bomo odmerjali mi na fi-
nančnem odseku, temveč vi sami na
današnjem sestanku. Mi vam bomo le
prečitali predlog davčne osnove, kate-
rega boste sprejeli ali izpopolnili po
pravični razsodbi o zmogljivosti posa-
meznika. »Nobenega krivičnega dinarja
naša država ne potrebuje pri graditvi
socializma,« je dejal maršal Tito — to
naj nam bo geslo!«
Napetost v obrazih Medložanov je
popustila. Tov. Gašperič je razgrnil li-
stine:
»Brežnik Franc, Neža, devetnajst
hektarjev zemlje. Redita 2 kravi, 2 go-
veda in 2 konja. Imata opravičiti 120
kilogramov koruze, 170 jajc. Drugi trž-
ni prežki so kriti. Predlog za davčno
odmero je IIO.OOO din.«
Stev. 100.000 din je povzročila med-
7borovalci zagonetno tišino, to je pre-
trgal tov. Korošec: »Na podlagi tega se
mu odmeri davek 30.000 din.« Ljudje
so- se oddahnili. Le Brežnik se je proti-
vil: »Preveč je, kje naj vzamem. Svi-
nje imam le za oddajo.«
»Ste imeli hmelj?«
»Tega sem pa imel.«
»Zanj ste dobili preko 30.000 din.«
Tu je nastalo prerekanje. Številke
hmeljevk, ki jih je navedel, se niso
.strinjale s podatki komisije. Navzoči so
potrdili tudi to, da je njegova zemlja
težka in manj rodovitna. Sklep je bil,
da bo Brežnik predložil račune o pro-
daji hmelja in se bo dokončno sklepalo
o njegovi oddaji pozneje.
»Dimec Ana. Dohodek, z zemljišča
20.000 dinarjev. Plačala bo 900 din,
medtem ko je lani plačala še 2400 din.«
»Saj so res uboge,« so pritrjevalno
hite'e ženske.
»Dobro je to, pravično,« so se ogla-
šali ostali.
»Naslednji je Gračner z osnovo 35.000
din. Plačal bo 2380 din.«
»To je pa premalo,« se oglasi eden.
»Saj ima toliko orne zemlje kot Pi-
šek,« pristavi drugi. Gračner ni na-
vzoč. »Sedaj ga pa ni tu, zlomka, da
bi slišal,« se jezi predsednik.
»No, pogovorimo se, dajte pametne
predloge!«
»Gračner ima res 9,14 ha zemlje, od
tega pa 1,66 ha orne zemlje, ostalo je
gozd, redi 2 kravi in konja.«
»Njegov gozd ni dosti vreden,« ugo-
tovi nekdo.
»Davek se odmerja za leto 1948., ko
je bila slaba letina.«
»Nima nobene delovne sile, gospodi-
njo ima v bolnici.«
»Oddal pa je vse v redu,« pristavi
predsednik.
»Mislim, da smo se malo prenaglili
in da je komisija popolnoma pravilno
ocenila,« je zaključil razgovor Vidic.
Sledil je Jurhar z 11 ha zemlje, ki je
dobil za hmelj okoli 90.000 din, obvezni
oddaji je zadostil. Plačal bo 18.270 din,
nato Kopačinova, ki je bila tudi kar
zadovoljna s svojo odmero. Kramarjev
oče z veliko družino je zadovoljno ki-
mal, ko se je prepričal, da je delal
prav, da je vsem oddajam v celoti za-
dostil. Na vrsto je prišel Pišek Jože.
Osnova od zemljišča znaša 93.000 din,
od voženj pa 10.000 din. Plačal naj bi
39.000 din.
»Tisto z vožnjami ni v redu!« pri-
pomni Pišek. Lani sploh nisem vozil,
razen za sebe.« Predsednik komisije se
vprašujoče ozre po ljudeh. Vsi potrdijo,
da govori Pišek resnico. Davek na vož-
nje mu črtajo. Obremenitev se zniža na
19.800 din. »Vidite koliko je vredno, da
se o vseh nejasnostih na sestanku po-
govorimo in se nikomur ne stori kri-
vice,« pripominja tov. Korošec.
Sledili so še ostali davčni zavezanci.
Skoraj vsi so se strinjali s predlogi
davčne komisije, ki je očitno zaščitila
delovnega kmeta.
Pri odmeri dohodnine obrtnikom in
ostalim nekmečkim lastnikom zemlje,
je tekla odmera naglo. Le pri Ažman
Kristini se je dvorana vznemirila, ko
je tov. Gašperič prečital samo 760 din
plačila.
»To je presneto malo. saj ima zem-
lje več. kot marsikateri od nas!«
Tov. Gašperič je čital: »Ima 5 ha
zemlje, od tega 4 ha obdelovalne.«
»Lani je sejala pšenico, je kaj kon-
trahirala?« se je oglasil eden malih
kmetov, ki je vse svoje presežke dal
skupnosti, »vsak dan lahko je hleb!«
»Zemlja je tam najlepša, dva pari-
zerja pšenice je peljal domov!«
»Zemlje ne obdeluje, daje jo v na-
jem in si deli pridelek po pol, v mestu
pa dobi še karte in mož tudi zasluži!«
»Pomirite se ljudje, vse bomo pre-
gledali,« se oglasi član komisije. Pred-
log zvišajo od 18.000 din osnove na din
28.000, tako približno, kot pri Šefu, ki
ima enako zemljo.
Med ljudmi je zopet zavrelo: »V ba-
raki ima žensko, ki ji za borno stano-
vanje gara!«
»Če je geslo delovnih ljudi kdor ne
dela, naj ne je in zemljo tistemu, ki
jo obdeluje, naj velja tudi danes!«
Ljudstvo je prevzelo odmero res v
svoje roke. Člani komisije čakajo
predlogov.
Med kmeti vre, končno pade pred-
log: »Mirno zvišate na 35.000 din!«
»Je kdo proti?« Vprašujejo oči članov
komisije in mirni obrazi vaščanov. Po-
polna tišina.
»Torej nihče,« zaključi tov. Gašperič.
Ko so se zborovalci vračali s sestanka,
je bil zunaj že pozen večer. Luč, ki je
sijala iz zadružnega doma, jim je raz-
svetljevala dobršen kos poti do doma.
Leto II. — Stev. 14.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
V Tovarni sadnih sokov so uvedli brigadni
sistem dela ne samo v produkciji« pac pa tudi
v pisarnah in ostalih oeio^nih mestih
Po proizvodnih oddelkih vlada red in čistoča. V pisarnah je vse
na mestu. Zamujanje je docela izostalo, delovni čas je polno izrabljen,
bolezenskih izostankov ni. Noben brigadir noče iz teh razlogov kvariti
uspeha celotne brigade. Občuti so živa povezanost in pravo tovarištvo
med brigadirji.
Vodstva podjetij in sindikalnih po-
družnic iščejo neutrudno novih poti, no-
vih načinov razgibanosti v kolektivih,
ki naj prinesejo nov in živ polet v na-
šo industrijsko proizvodnjo. Ta polet
naj odpravi vse pomanjkljivosti, ki
ovirajo pravilno delo in mobilizacijo
razpoložljivih delovnih sil za uresniče-
nje dnevnih planskih nalog.
Povprečna ocena dosedanjih rezulta-
tov v naši industrijski proizvodnji kaže,
da je treba budno slediti in odkrivati
razne napake in pomanjkljivosti, jih
konkretizirati in tako poskrbeti, da jih
čim prej odpravimo in onemogočimo
njihovo ponavljanje. Med take napake
in pomanjkljivosti spadajo zlasti ne-
discipline v delu, nerealne delovne nor-
me, neredna proizvodna posvetovanja,
netočnost v evidenci, izdelavi dnevnih
operativnih načrtov, razmestitve delov-
ne sile, nezadostna pažnja za čistočo in
red, za tehnično zaščito dela, za izbolj-
šanje delovnih pogojev, za izboljšanje
kvalitete izdelkov itd.
Upravna in sindikalna vodstva v na-
ših podjetjih se morajo z vso resnobo
nenehno poglabljati v dinamiko življe-
nja celotnega kolektiva. Le na ta na-
čin morejo z uspehom voditi kolektiv
in ž njim reševati in izvrševati uspešno
vse gosppdarske in politične naloge.
Najuspešnejša pot k odpravi teh ne-
dostatkov na eni strani in k dosezanju
postavljenih ciljev je prav gotovo bri-
gadni sistem dela.
Ta sistem pomeni boljšo organizacijo
dela, omogoča dvig produktivnosti in
dirigira pravilen razvoj socialističnega
tekmovanja. Gre le za to, da se v po-
sameznih podjetjih uvede takšen bri-
gadni sistem dela, ki po svoji vsebini in
sestavi tekmovalnih točk zajema vse
tiste osnovne napake in pomanjkljivo-
sti, ki jih uprava podjetja opaža, tako v
proizvodnji kakor v administraciji.
To je pri uvedbi brigadnega sistema
pravilna pot. In za takšno pot se je od-
ločila tudi uprava tovarne sadnih sokov
in marmelade v Celju, ko je pristopila,
ob tesnem sodelovanju sindikata, k
uvedbi brigadnega sistema dela v pro-
izvodnji in administraciji. Podrobno
razglabljanje o sistemu brigadnega de-
la na številnih sestankih, konferencah
in sejah, je končno omogočilo izdelavo
načrta za uvedbo tega sistema dela.
Takšni sestanki in razgovori so se pred
uvedbo brigadnega sistema vršili v vseh
proizvodnih oddelkih, delavnicah in
skladiščih ter administrativnih oddel-
kih.
S točno izdelanim načrtom je stopila
uprava podjetja pred člane delovnega
kolektiva na masovnem sestanku in jim
prikazala namen in pomen brigadnega
sistema dela. Načrt je bil osvojen v ce-
loti. Ves delovni kolektiv je bil razde-
ljen v brigade. Število brigad v proiz-
vodnji, delavnicah in skladiščih znaša
13, v administrativnih sektorjih pa je
11 brigad. Skupno število brigad zna-
ša 24, katerim načelu je 24 komandirjev,
ki so pod neposrednim vodstvom štaba
brigad. Štab brigad sam ie organiziran
tako, da se sestoji iz komandanta in 6
pomočnikov, ki so posamezno zadolženi
za gotovo število brigad. Vse direktive
štaba brigad se prenašajo po teh po-
močnikih neposredno na komandirje, ki
skrbe za izvršitev dobljenih nalog. Stab
brigad se sestane vsak dan, ugotavlja
rezultate prejšnjega dne na osnovi vsa-
kodnevnih poročil komandirjev, daje
nove direktive, odpravlja eventualno
pokazane napake in pomanjkljivosti v
tej ali oni brigadi.
Posamezne brigade so po svojem se-
stavu gibljive. Komandirji brigad raz-
dele vsak dan pred pričetkom delovnih
ur delo posameznim brigadirjem in nad-
zirajo, da se dnevni konzum dela pra-
vočasno in pravilno izvrši. Rezultate
prejšnjega dne vnašajo v posebna dnev-
na poročila in od tod v ustrezne gra-
fikone, iz katerih so na najnazornejši
način takoj razvidni rezultati posamez-
no brigade. Na osnovi teh poročil vodi
štab kartotečno evidenco v celotnem de-
lu brigad in vse podatke obdela še isti
dan na takšen način, da morejo služiti
štabu pri vsakodnevnem sestanku za
osnovo novim in potrebnim ukrepom.
Sistem tekmovalnih točk je bil izde-
lan tako, da bo tovarna lahko odpravila
vse tiste napake in pomanjkljivosti, ki
se pojavljajo v proizvodnji in admini-
straciji.
V tem sistemu so razdeljene tekmo-
valne točke v tri skupine: redne in spe-
cifične. Vsaka brigada ima z ozirom na
svoj značaj in vsebino dela tudi eno
specifično tekmovalno točko. Tehnična
brigada in vse proizvodnje brigade
n. pr. reklamacije kvalitete in netočno
zajemanje proizvodnih podatkov. Ko-
mercialni sektor ima kot specifično toč-
ko: pravočasna izvršitev obveznosti po
pogodbah, računovodski sektor pa pra-
vilno vrednotenje in pravilno obdelavo
dobljenih podatkov iz katerega koli
sektorja. Personalna brigada ima kot
specifično točko: točno poročanje in
evidenca personala, tajništvo, točnost
v vodenju delovnika, signaciji in od-
premi pošte, brigada v planskem od-
delku: točnost poročanja, brigada v
skladiščni administraciji: točnost podat-
kov in odprava napak v odpremi. Tudi
brigada pomožnih uslužbencev ima spe-
cifično točko: netočnost ali malomar-
nost v vršenju službe. Isto velja za bri-
gado miličnikov in brigado industrij-
skega magazina. Brigada na ekonomiji
mora zlasti paziti na kvaliteto pridel-
kov in pravilno obdelovanje zemlje.
Vse brigade, razen brigad v proizvodnji,
imajo še po dve izredni točki, in sicer:
racionalizatorski predlogi, kulturno pro-
svetno delo in stenčas. V rednih toč-
kah so zajeti momenti, ki garantirajo,
da bo kolektiv tovarne izvršil vse za-
dane mu naloge na katerem koli pod-
ročju. Ko proizvodne brigade dnevno
dosegajo operativne plane, morajo ad-
ministrativno izvršiti dnevni penzum v
reševanju pošte in reševati stalne in
občasne roke. V prostovoljno delo so
zajeta notranja dela tovarne in dela na
gradnji ustanov. V vseh proizvodnih in
administrativnih oddelkih mora vladati
čistoča m red. Zato je vnešena v tek-
movalni program ta zahteva kot po-
sebna točka. Bolezenski izostanki do
tri dni morajo izginiti. Prav tako vsako
izostajanje in zamujanje na delo. Obisk
seminarjev, množičnih sestankov, štu-
dij za ideološko izgradnjo članov de-
lovnega kolektiva mora biti trajno na
višku. Vse to je zajeto v tekmovalne
točke brigadnega sistema.
Stab brigad je izdelal poseben sistem
točkovanja, ki se more uporabiti enot-
no za vse brigade bodisi proizvodne
bodisi administrativne. Sistem točko-
vanja je objektiven in porazdelitev do-
segljivih točk tako zasnovana, da do-
bijo posamezne tekmovalne točke že s
tem svoj izreden poudarek.
Uvedeni brigadni sistem dela teče že
14 dni. In uspehi? Vidna živahnost in
razgibanost vlada v kolektivu. Briga-
dirji so disciplinirani in ničesar ne opu-
ste, samo da bi njihova brigada ne bila
naslednjega dne označena za slabšo od
druge.
Po proizvodnih oddelkih vlada red in
čistoča. V pisarnah je vse na mestu.
Zamujanje je skoro docela izostalo, de-
lovni čas je polno izrabljen, bolezen-
skih izostankov ni. Naben brigadir noče
iz teh razlogov kvariti uspeha celotne
brigade. Občuti se živa povezanost in
pravo tovarištvo med brigadirji. Ta ži-
vahen tempo dela, discipline in tova-
rištva drže komandirji brigad na raz-
veseljivi višini. Vsakodnevne ugoto-
vitve štaba brigad kažejo, da je uve-
deni brigadni sistem res zajel ves ko-
lektiv in usmeril tekmovanje v pravi-
len tok.
Miadira mozlrskega okraja ie v zadnjih dneh
pred kongrese m še pospešila svoje oelo
Na mladinski konferenci je mladina
temeljito pregledala svoje dosedanje
delo, ter sprejela konkretne sklepe za
prvomajsko tekmovanje.
Tekmovanje se je razvnelo predvsem
po delavskih centrih, kakor rudniku
Velenje, na žagi v Solčavi itd. V velenj-
skem rudniku ima organizacija 7 pro-
izvodnih številk v jami, od katerih je
najboljša 39,' ki dosega normo za 113.8
odstotkov. Član te številke Drev Ivan
večkrat rad pripoveduje kako tekmu-
jejo mladinci in posamezne številke
med seboj. Pravi, da prehodne zasta-
vice okrajnega komiteta LMS-a Mozirje
sploh ne dajo iz rok. Mladinci te šte-
vilke imajo večkrat sestanke, na ka-
terih ugotavljajo nepravilnosti pri de-
lu in si izmenjavajo izkušnje. Čeprav
je mladinska organizacija na rudniku
dosegla v tem tekmovanju že velike
uspehe, se noče zadovoljiti z njimi.
temveč razvija in formira zopet nove
mladinske številke v jami.
Za rudarji prav nič ne zaostaja aktiv
na žagi Solčavi, ki šteje 12 članov. Vsi
delajo po brigadnem sistemu in so raz-
deljeni v tri brigade. Vneto se preizku-
šajo, katera brigada bo prej presegla
plan in dvignila kvaliteto dela, pa vsa-
ka ima posebne odlike tako, da je še
težko ugotoviti, katera bo zmagovalka.
Tudi kmečki aktivi vedno bolj živ-
ljenjsko rešujejo vse probleme vasi in
na svojih sestankih razpravljajo kako
bodo sodelovali pri ustanovitvi kmetij-
skih obdelovalnih zadrug. Ne pozab-'
Ijajo tudi drugih obveznosti, ki so si
jih zadali v predkongresnem tekmova-
nju, kakor je mobilizacija mladine v
delovne akcije, industrijo itd. Samo
aktiv LMS-a Sp. Rečica bo dal v prvo
Mozirsko brigado, ki bo odšla na zvez-
ne akcije 10 mladincev.
Hiadina celjske I. gfmnazue Je napovedala
tekmovenie v prcd^oU^ki vigcji vsem
srednjim ioiam v iu^osUviji
Mladinci in mladinke višjih razredov
I. drž. gimnazije v Celju so se zbrali
na konferenci 26. marca, da se pripra-
vijo za proslavo delavskega praznika,
— 1. maja. Pozvali so vso mladino sred-
njih šol Jugoslavije, na prvomajsko
tekmovanje iz ^predmetov predvojaške
vzgoje v naslednjih točkah:
Katera šola bo pokazala najboljši u-
speh v izvedbi nastavnega plana po pro-
gramu iz pešadijskega egzercirnega
pravila, iz naoružanja, nastave gadja-
nja, teorije gadjanja, pravila garnizone
unutrašnje službe in poznavanju teo-
rije vojne taktike.
Katera šola bo najbolj uspela idejno
vzgojiti mladino v vojnem smislu po-
tom političnih predavanj.
Katera šola bo imela največ disku-
tantov na političnih predavanjih.
Katera šola bo najboljše oskrbljena
z nastavnimi pripomočki?
Katera šola bo imela najboljše ure-
jen vojni kabinet, tako da bo mladina
imela v njem zares oporo v obvladanju
predvojaške izobrazbe.
Katera šola bo najboljša na proslavi
1. maja?
Maša lokalna induslrija izdeluje ie precizne
iotograishe aparate
Vedno manj izdelkov uvažamo iz inozemstva
Lokalna industrija predstavlja eno
izmed najvažnejših panog gospodarske-
ga načrta v petletnem planu Mestnega
ljudskega odbora Celje. Glede na to bo
za lokalna proizvodna podjetja inve-
stirano v naslednjih letih 33 milijonov
dinarjev. S tem bo količinsko in kako-
vostno izpopolnjena dopolnilna pre-
skrba prebivalstva, obenem pa bodo
lokalna podjetja močni viri za fond re-
publiške preskrbe in opora težki indu-
striji v dopolnilnem smislu.
Lokalna proizvodna podjetja v Celju
so že v prvih dveh planskih letih sto-
rila precejšen razvoj v tem pogledu.
Posebno obrtne delavnice, ki so s svo-
jimi izdelki mnogo prispevale k osa-
mosvojitvi naše industrije od inozem-
stva. Tu prednjači precizno-mehanična
delavnica, ki pod vodstvom neumorne-
ga tov. Ivana Drofenika izdeluje apa-
rate, stroje in nadomesJLne dele, ki smo
jih pred tem za drag denar uvažali.
Prvi takšen izdelek, ki smo ga imeli
priliko lani ogledati v izložbi Ljudske-
ga magazina, je bil »Gimpo-stroj« za
izdelovanje okrasnih trakov, ki sedaj
boljše, kot uvoženi stroji te vrste, slu-
ži svojemu namenu.
Kolektiv precizne mehanične delav-
nice pa je že pred tem izdelal vrsto
drugih proizvodov, ki so vzbudili obču-
dovanje pri strokovnjakih po vsej dr-
žavi. Že leta 1947 so sestavili prvi po-
večevalni aparat, ki je bil v celoti iz-
delan doma. Po svoji kvaliteti pa je
visoko nadkrilil inozemske. Po uspelem
poizkusu so izdelali orodja za serijsko
proizvodnjo. Do danes so razposlali že
preko 40 povečevalcev fotografom in
kinopodjetjem po vsej državi. S tem pa
so izvršili šele del naročil.
Kmalu za povečevalnim aparatom so
izdelali tudi prvo salonsko kamero. Te
je sicer tov. Drofenik izdeloval že pred
vojno, toda v leseni izvedbi in z uvože-
nimi deli. Kamera, ki je bila v celoti
izdelana doma, pa je neprimerno bolj-
ša. Izdelana je iz kovine in zato mno-
go trpežnejša. Da je bolj okretna, so
jo postavili na krogljični vzgib. Tako
lahko služi za snemanje, poveča vanje
in reprodukcijo. Doslej so izdelali 20
kamer. Ogromno povpraševanje iz vse
države in priznanja odjemalcev pa ka-
žejo na to, da bo celjska precizno-me-
hanična delavnica lahko storila še mno-
go za razvoj naše fotografije.
Tov. Drofenik ni nikdar zadovoljen
samo z doseženimi uspehi. Ko je sreč-
no , izvedel eno zamisel, postavi pred
svoj kolektiv nove predloge. Tako se-
daj delajo mnogo novih stvari. Razen
različnega foto-pribora, obrezovalnih
strojev, reflektorja in kopirnih okvir-
jev, pripravljajo nov povečevalnik for-
mata 6x9, ki bo služil za masovno upo-
rabo fotoamaterskim krožkom. Nadvse
važni bodo tudi aparati za geodetske
meritve, katere pripravljajo za geodet-
ski institut v Ljubljani. To bo nov pri-
spevek k neodvisnosti naše industrije
od inozemstva. Precizni aparati bodo
gotovi predvidoma do razstave lokalne
industrije, ki bo v poletnih mesecih v
Ljubljani.
Uspehe kolektiva strojno-precizne
mehanične delavnice je vrednotiti še
posebej, ker so kvalitetni proizvodi iz-
delani kljub pomanjkanju nekaterih
surovin. Tako so samoiniciativno našli
nadomestek za doslej uvožene mehove
pri kamerah in povečevalcih. Doma so
izdelali centralni zaklop za momentne
in časovne posnetke, ki lahko služijo za
optiko do 90 mm širine. Jeklene lamele
so uspešno nadomestili z bronastimi, ki
jih izdeluje tovarna »Impol«. To je le
nekaj primerov samoiniciative kolek-
tiva, s katerimi rešujejo ovire na poti
razvoja svojega podjetja. Vse svoje
sposobnosti bo kolektiv lahko pokazal
vzporedno z rastjo celotne naše socia-
listične proizvodnje, na tej poti pa bo
doprinesel velik delež h gospodarski
osamosvojitvi mesta Celja.
Sindikalne organizacije teknnujejo
na kulturno-prosvetnem polju v
čast 30 letnice KPJ
z razvojem vseh oblik kulturno-pro-
svetnega dela se v naših organizacijah
pripravljajo na veliko zgodovinsko ob-
letnico, vedno pa imajo naši delovni
ljudje pred očmi dejstvo, da smo pri
naši graditvi socializma v največji meri
prepuščeni svoji lastni ustvarjalni sili
in da nas v vseh velikih delovnih pod-
vigih trdno in neomajno vodi h konč-
nemu cilju naša Partija.
Tovarna tehtnic je eno naših po-
membnih podjetij, ki je deležno ne-
ljubih gospodarskih posledic zloglasne
resolucije Informbiroja. Toda delovni
kolektiv, ki občuti zgodovinsko krivico,
storjeno našim narodom ter našemu
državnemu in partijskemu vodstvu, po-
nosno odgovarja vsem klevetnikom s
pospešenim delovnim elanom, z iska-
njem novih surovinskih virov in s tem
nadaljuje zagrizeno borbo za izpolni-
tev planskih nalog. Prav ničesar ne mo-
re biti, kar bi omajalo delovni kolek-
tiv v tem njegovem stremljenju. Zato
so tudi napisali na pročelje ene izmed
zgradb tovarne: »Dejanja našega delav-
skega razreda govorijo o naši gradnji
socializma glasneje, kakor to lahko sto-
rijo razne radijske postaje, ki nas da-
nes kričavo napadajo.« Pa tudi z dru-
gačnimi parolami izraža kolektiv svojo
zavest in neomajno hotenje, premagati
vse težave, ki se nam postavljajo na
pot. Njihova nazorna agitacija to za-
vest še stopnjuje. Rdeči kotiček, ki si
ga bodo uredili neposredno v delavnici,
jim bo kot center agitacije služil za se-
znanjanje z vsakodnevnimi aktualnimi
vprašanji, ko pri vsem tem ne bodo
pozabili tudi na druge oblike kulturno-
prosvetnega dela, kakor so .študijski
krožki, predavanja itd. Za populariza-
cijo najboljših iz svojega kolektiva bo-
do uredili mesto časti, saj je med nji-
mi nekaj tovarišev, ki se nesebično tru-
dijo tudi za iskanje novih načinov pro-
izvodnje. Pri svojem kulturno-prosvet-
nem delu pa pogrešajo načrtnost. Zato
si bodo sestavili plan dela za obdobje
bodočih treh mesecev in tudi uvedli
boljšo evidenco svojih uspehov.
V Tovarni pohištva pa svoj plan dela
že uresničujejo. Do 1. aprila si bodo
■uredili rdeči kotiček in ga opremili
z vsem FK>trebnim čtivom, do istega ro-
ka bodo že imeli svoje okno novic, pa
tudi desko časti, mladinski aktiv pa bo
do 1. maja naštudiral »Težko uro« in z
njo gostoval nato v drugih podružni-
cah. Na svojo prvomajsko proslavo bo-
do povabili kmete iz vasi, v katerih
stanujejo člani njihovega kolektiva. Pa
tudi sicer bodo vzdrževali povezavo z
vasjo preko delovnih izletov in s pri-
rejanjem kulturnih prireditev na vasi.
Na rednih 14dnevnih študijskih se-
stankih se bodo v svojem kolektivu se-
znanjali z znanstvenim naukom mar-
ksizma-leninizma, imeli bodo tudi tri
predavanja o zadružništvu, za krepitev
tovarištva pa so predvideli dva izleta v
.kraje, ki so najbolj znani iz dobe osvo-
bodilne vojne in ki so najbolj potrebni
njihove pomoči.
Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov
bo v tekmovanju v čast SOletnice KPJ
dalje razvijal svojo kulturno-prosvetno
dejavnost, in sicer z ureditvijo rdečega
kotička neposredno v delavnici, z or-
ganiziranjem okna novic in deske časti,
svojo razglasno postajo bodo uporab-
ljali za dajanje dnevnih poročil, na te-
denskih študijskih sestankih, ki jih bo-
do številčno pomnožili, pa bodo boga-
tili svoje ideološko znanje. Število či-
tateljev v knjižnici je nezadovoljivo,
zato bodo z vsemi oblikami agitacije to
število povečali za 100%, število knjig
pa pomnožili za 1%- Prav tako bodo
povečali število naročnikov na Prešer-
novo knjižnico za 20%. Ker se zavedajo,
da je Večerna delavska gimnazija naj-
boljše sredstvo za usposabljanje novih
mladih ljudi za vstop v Delavski tehni-
kum in da bodo na ta način zagotovili
prepotrebni strokovni kader za našo
težko industrijo, bodo dosegli, da bo
najmanj 2% celokupnega članstva po-
družnice vpisanega v VDG. — V pri-
pravah na proslave 27. aprila in 1. maja
bodo svoje delavnice opremili s sve-
žimi, aktualnimi parolami, ustanovili pa
bodo tudi dramatsko skupino, ki bo na-
študirala eno igro za gostovanja na vasi.
Za 18. maj bodo pripravili vse potrebno
za interno proslavo v čast Maksima
Gorkega (recitacije, čitanje odlomka in
enega njegovih del itd.), SKUD-u Ivo
Ključar pa bodo z aktivnimi in podpor-
nimi člani nudili vso svojo pomoč. —
O vseh doseženih uspehih bodo priob-
čili v dnevnem časopisju tri članke,
kultumo-prosvetni oddelek OS-a pa
bodo redno obveščali o vsej svoji de-
javnosti.
Tudi v Tkalnici hlačevine so se ma-
lo razgibali. Okno novic so že dvakrat
obnovili, desko časti s slikami najbolj-
ših iz svojega kolektiva tudi priprav-
ljajo, zavedajo pa se tudi, da jih le
nekaj kratkega časa še loči od 1. maja,
ko bodo v svojem kolektivu uredili raz-
stavo kot prikaz borbe za dvig kvalitete
proizvodov.
Sicer pa tudi v drugih sindikalnih
podružnicah delo na kulturno-prosvet-
nem polju — razen redkih izjem seveda
— ne spi. Samo tako težko spravijo za
to odgovorni tovariši uspehe svojega
dela na papir v obliki poročila! Mnogi
referenti se drže sprejetih obveznosti in
pošiljajo' redno vsakih 14 dni poročilo
o svojem delu, nekateri pa še vedno ne
morejo doumeti velikega pomena evi-
dence in statistike. In da brez konkret-
nega plana dela — kakor smo to na-
kazali v zadnji naši številki ob dobrem
primeru sindikalne podružnice poštnih
uslužbencev — delo tudi ne more uspe-
vati, o tem si je že marsikateri kultur-
no^prosvetni referent na jasnem.
Prva kuUurno-umeimšha prireditev mladih - pomemben
kulturni dogodek za Celje
v soboto 2. aprila t. 1. ob 20. uri bo
v dvorani Doma ljudske prosvete v Ce-
lju prva kulturno-umetniška prireditev
v okviru Zveze mladih kulturnih de-
lavcev Slovenije. Nastopil bo kot celota
eden najboljših delovnih kolektivov
celjske I. gimnazije, 8. c razred s samo-
stojnim programom.
Zveza mladih kulturnih delavcev Slo-
venije se je osnovala v jeseni pretekle-
ga leta. V svojih sekcijah združuje vse
mlade moči, ki se poskušajo na vseh
področjih umetnosti, pa tudi Ijudsko-
prosvetnega dela. Ena najdelavnejših
skunin mlade Zveze v Celju je literarni
krožek »Srečka Kosovela« na I. gimna-
ziji v Celju, iz katerega so izšli tudi to-
variši Vasja Predan, Elica Vanovšek in
Vladimir Mušič, ki bodo na sobotnem
večeru brali troje krajših odlomkov iz
svojih del. Vsi trije so dijaki 8. c raz-
reda. Dalje bo nastopil dijak 8. c raz-
reda Mojmir Sepe s Chopinovim valč-
kom v h-molu in v drugem delu večera
s svojo lastno kompozicijo za klavir
»Fantazija«, ki je izredno zanimiv po-
skus mladega in zelo nadarjenega glas-
benika — mladinca. Dijak istega raz-
reda Vinko Prelog bo igral na klav^ju
Bortkiewiczovo »Burjo«. Razred kot ce-
lota pa bo nastopil v zanimivi zborni
recitaciji s klavirsko spremljavo M. Še-
peta »Proga je zgrajena«, mladega pes-
nika iz »Mladinske revije«, Mihe Rem-
ca. Moški pevski zbor 8. c razreda bo
zapel nekaj pesmi in tako tudi s te stra-
ni primerno podprl kvaliteto večera.
Ker predstavlja ta sobotna prireditev
enega prvih poskusov te vrste v Ljud-
ski republiki Sloveniji in še posebej
prvo tovrstno prireditev v našem me-
stu, priporočamo občinstvu, da se je
v čim večjem številu udeleži. Podprimo
z obiskom mnogoobetajoče mladince!
Sindikalno knltnrno-iimotniško drnitvo
Ivo Ključar-Koiuh, Celje-Gaberje
V četrtek 14. aprila 1949 ob 19. uri (7. zve-
čer) bo v dvorani bivše gostilne »Pri Jugo-
slovanu« v Gaberju
redna letna skupščina
Vabimo vse aktivne in podporne člane k
polnosteVilni udeležbi.__Odbor.
SKUD Ivo Kljufar-Kožuh Celje-Gabcrje
naznanja, da se vrse redne vaje moškega
pevskega zbora v torek dne 5. aprila 1949
ob 8. uri zvečer pri »Jugoslovanu«.
Vaje ženskega zbora se vrše v četrtek dne
7. aprila 1949 ob 15. uri v prostorih sindi-
kata Tovarne emajlirane posode.
Pevci in pevke, ki se žele vključiti vab-
ljeni.
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 14.
LJUDSKA TEHNIKA
CSPEl.I T,ETAT.SKO MODKT.ARSK1
DVOBOJ MED I. in II. GIMNAZIJO
V nedeljo 27. marca je bilo letaliiCe v Lev-
cu pri Celju prizorijCe napete borbe med
letalskimi modelarji I. in II. gimnazije v
Celju. Tekmovanje je zelo dobro uspelo, saj
86 ga je udeležilo 30 modelarjev z 49 modeli.
Posebno razveseljivo je dejstvo, da se je
uspešno uveljavilo lepo število začetnikov,
ki kažejo, da se bodo razvili v dobre mo-
delarje. Tekmovanje je bilo prikaz moči in
razvoia letalsko modelarskih krožkov I. in
II. gimnazije, sam rezultat je pa nekoliko
previsoko izražan. Vremenske prilike so bile
Bicer dobre, nagajal je le vzhodni veter, ki
je povzročil, da so se modeli, ki so krojili
v termičnih struiah prehitro izgubili iz vida.
Tehnični preefled modelov, ki se je začel ob
8 uri zjutrai, je otvoril tekmovanje. Teh-
nična komisHa je z zadovoUstvom ugoto-
Tila, da je bila večina modelov lepo in pre-
cizno Izdelana.
Na letališču so se začeli dvigati prvi mo-
deli okrog 11.30 ure. Opaziti je bilo rahlo
nervozo tekmovalcev, saj je razumljivo, da
s tako močno konkurenco na modelarskih
tekmah v Celju po osvoboditvi ie ni bilo
računati. Modelarji so tekmovali v treh sku-
pinah po vrstah modelov. Pri začetni «kih
in prehodnih so bile moči zelo izenačene,
zato je bilo prej nemogoče določiti zmago-
valca. Pomemben Je bil uspeh mladega mo-
delarja Gregla Dominika, ki je z mode-
lom iS-2 lastne konstrukcije zmagal v kate-
roriji prehodnih modelov. Njegov najboljši
Cas je bil 6 minut, nakar se mu je model
igubil z vida. Drugo mesto je pa osvojila
tov. Rabuza Danica, ki je s tem pokazala,
da se tudi dekleta lahko uspešno udejstvu-.
jejo v letalskem modelarstvu. Njen uspeh je
ie bolj pomemben, ker je na teh tekmah
dosegla svoj »B« modelarski izpit.
Najhujša borba je bila na štartu visoko
sposobnih modelov. Tu so tekmovali naj-
boljši celjski modelarji, med njimi celjski
zastopnik z lanskega modelarskega državne-
ga prvenstva Velej Vlado s svojim modelom
»kitaro« in »stirinajstko«. Tovornik Dane s
Bvojo »TO-5« in Mulej Maks z modeli last-
ne konštrukcije. Ti trije so bili glavni fa-
voriti za prvo mesto, zato je vse napeto
opazovalo štart njihovih modelov. Okrog 12
ure je startal Tovornik Dane svoj model.
Komaj ga je izklopil, že ga je držala ter-
mika. Rahel veter ga je pa nesel proti Sa-
vinjski dolini. Po 20 minutah je izginil iz
vida. Kmalu potem je istotako zginil model
Muleja po 5 in p^l minutah. Končno je
itartala Velejeva »kitara«. V nekaj svojstve-
nih zavojih se je hitro dvigala in po 9 in
pol min. izginila iz vidika. V tej ostri kon-
kurenci je zasedel prvo mesto z najboljšim
iasom dneva 20 minut tov. Tovornik Dane.
Modelarske tekme so pokazale, da se je
nivo celjskega modelarstva v primeri s prej-
šnjim letom zelo dvignil in da modelarstvo
v Celju postaja res masovno. To tekmovanje
nam pa tudi jamči, da se bodo tudi letos
celjski modelarji uspešno uveljavljali na
tekmah republiškega in zveznega značaja.
CELkISKI MODELARJI VABIJO
na tekmovanje v čast 25. maja 1949
(Titovega rojstnega dne.)
Modelarski krožek »Rudi čajevec«. letal-
skega društva Ckalov, Celje, je dne 23. mar-
ca 1949 sprejel na svojem sestanku tekmo-
vanje, katerega napoveduje vsem modelar-
skim krožkom letalskega društva »čkalov«,
Celje, in vsem stanicam mladih tehnikov v
okviru Okrajnega odbora Ljudske tehnike
Celje.
Tekmovanje se bo vršilo od 1. aprila 1949.
do 25. maja po naslednjih točkah:
Kateri modelarski krožek ali stanica bo
najbolje uredila svojo delavnico?
Kateri krožek ali stanica bo pobrala vso
članarino in že oddala za junij 25. maja do-
ločeni odstotek višjemu forumu.
Kateri krožek ali stanica bo pobrala več
naročnikov za časopis »Narodna krila« in
»Tehniko narodu«.
Kateri krožek ali stanica bo imela več ma-
sovnih sestankov, na katerih se bodo vr-
šila strokovna predavanja in predelava sta-
tuta LT.
Kateri krožek ali stanica bo točno in pra-
vilno izpolnjevala statistična poročila in po-
iiljala upravi društva ali OOLT.
Kateri krožek ali stanica bo bolje priprav-
ljena za povorko 1. maja.
Kateri modelarski krožek bo bolje pri-
pravljen za društvene modelarske tekme.
Krožku ali Staniči, ki ga bo komisija, ki
je postavljena za pregled tekmovanja pri
OOLT Celje, priznala kot najboljšega, mu
bo dodelila v znak priznanja — radio apa-
rat.
OBČNI ZBOR FOTO-KINOAMATERSKEGA
DRUŠTVA
V nedeljo dne 3. aprila ob 9. uri bo v
dvorani kina Metropola ustanovni občni zbor
Foto-kinoamaterskega društva. Obenem bo
predvajan jugoslovanski tehnični film »Prve
svetlosti«. Pričakujemo množično udeležbo,
hišne posestnike in upravnike stanovanjskih
objektov, da pripravijo vse odpadke do ne-
delje dne 3. aprila.
FIZKULTURA
OBNOVITEV DELOVANJA
LJUBITELJEV KONJSKEGA ŠPORTA
V CELJU
Začetki konjskega športa v Celju segajo
precej daleč nazaj, le leta 1912. so se vr-
šile prve konjske dirke v Levcu. Te dirke so
že takrat pokazale, kako ogromno je zani-
manje ljudstva za to panogo športa. Vendar
v takratnih razmerah, kakor tudi v času
predvojne Jugoslavije, ni bilo možno dati
temu športnemu udejstvovanju širšega raz-
maha.
Takoj po osvoboditvi, že leta 1945., si je
nekaj agilnih ljubiteljev tega športa priza-
devalo in tudi ustanovilo jahalno sekcijo, ki
se je pa znašla pred materialnimi te »kočami,
posebno zaradi pomanjkanja konjske hrane
in je bila primorana začasno prenehati z
delom.
Novozasnovana Zveza za konjski šport v
Beogradu je postavila tej panogi nove te-
melje za vsesplošni razmah na široki ljudski
osnovi. Naša ljudska oblast je pravilno pre-
sodila važnost te športne panoge. Z razvi-
janjem te panoge po klubih za konjski šport
se ne bo samo jačaia fizična moč njenih čla-
nov, temveč se bo krepila tudi obrambna
moč države. Poleg tega bo razmah tega športa
v velikem pomagal razvoju konjereje.
Da se bosta konjski šport in konjereja vse-
stransko razvijala in krepila, je nujno po-
trebna pomoč vseh množičnih ljudskih orga-
nizacij, predvsem LM. Zveze borcev in sin-
dikatov ter najtesnejše sodelovanje z JA.
Pri vzgajanju novih kadrov bo potrebna tudi
pomoč vseh rezervnih borcev, podoficirjev
in oficirjev — konjenikov.
V Celju bo v kratkem osnovan Klub za
konjski šport, katerega namen bo vzgajati
članstvo v jahanju, kasaštvu in podpirati
razvoj konjereje. Ker je v Celju in Savinjski
dolini precej lahkih konj, se čuti velika po-
treba po lahkem žrebcu. Klubu je zagotov-
ljena dodelitev žrebca lipicanerja ali kasaka
v najkrajšem času. Tako bo gojiteljem lah-
kih konj po dolgem in brezuspešnem priza-
devanju ustreženo že v začetku razvoja konj-
skega športa.
Naloga kluba bo tudi pritegniti v svoje
vrste čim več tovarniške in kmečke mladine,
vse konjerejce in ljubitelje tega lepega in
koristnega športa.
Da se 3. april, ki je proglašen kot »Dan
konjskega športa« v vsej državi, tudi v Ce-
lju proslavi čim slovesneje in da obeležje
čim večje množičnosti, pozivamo vse konje-
rejce. da se udeleže te proslave s težkimi
in lahkimi konji, eno- in dvovprežno, po
možnosti z zapravljivčki. V kolikor posamez-
niki ne posedujejo odgovarjajočih vozil (za-
pravi jivčkov) naj sodelujejo kot jahači. Ko-
nji in vozila naj bodo primerno okinčana.
Program tega dneva, bo obsegal budnico,
dopoldne povorko po mestu in cross na ko-
njih, popoldne pa propagandne dirke kmeč-
kih težkih in lahkih konj, kakor tudi galop-
ske dirke jaJiačev s teikimi in lahkimi konji.
AKADEMIJA V SV. PETRU
JE PRAV DOBRO USPELA
Telovadno društvo Sv. Peter v Savinjski
dolini je priredilo dne 20. marca svojo prvo
akademijo. Na njej so nastopili vsi telova-
deči oddelki. Spored je obsegal vsega 14 točk.
Nastopi so se vršili strumno in skladno,
stopnjevaje od lažjega k težjemu. Občudovali
smo zares visoko stopnjo spretnosti pionir-
jev in pinirk ob veliki kolebnici in zlasti še
ob malih kolebnicah. Nekatere pionirke so
zadivile gledalce. »Konjički« po narodnem
napevu »Moj očka ima konjička dva . . .« so
zelo zabavali gledalce. Toda ie so prikora-
kali naši strumni pionirji ter izvajali vežbe
z ročnimi granatami, ki so žele mnogo pri-
znanja in ploska. Folklorna skupina telovad-
nega društva je pokazala z enotno izvajano
»ohcetno polko« ter na koncu sporeda še s
Češko Besedo, da se zaveda važnosti tudi te
panoge.
Sledile so vežbe z medicinkami, novost, ki
smo jo prvič videli. Izvajali so jih mladinci.
Preskoki preko konja na šir mladincev so
pričali, da so se mladinci lotili tudi orodja.
Nekateri so izvajali preskoke — zlasti pla-
valne — že presenetljivo dobro. Sčasoma bo-
do pridobili še na preciznosti drže. Ce po-
mislimo. da je društvo pričelo z rednim vež-
banjem vseh oddelkov šele pred dobrimi tre-
mi meseci, moramo priznati, da so nam iz-
vajajoči nudili neverjetno mnogo pravega
Užitka.
Vežbe s kiji so izvajale članice enotno in
skladno. Vežbe mladink na gredih. so sta-
vile na izvajalke zelo mnogo napora in vztraj-
nosti. Vendar so izvršile vežbe skladno rit-
mično po godbi.
Največ navdušenja so izzvale vežbe mladink
z žogami (10!), ki so jih izvajale vrle mla-
dinke nad vse skladno in estetično lepo. Plo-
skanje kar ni hotelo ponehati in kot že drugi
oddelki prej, so morale tudi mladinke to svo-
jo točko ponoviti.
KEGLJANJE
V nedeljo dne 27. marca 1949 je gostovala
v Celju kegljaška ekipa FD Poleta iz Ma-
ribora in pomerila svoje moči s kegljači SSD
Kladivarja. Odigrani sta bili dve tekmi, ena
predpoldne, druga pa popoldne. Obe tekmi je
moštvo SŠD Kladivarja odločilo v svojo ko-
rist. in sicer dopoldansko z 213:170, popol-
dansko pa z 215:188. Pri SSD Kladivarju sta
bila najboljša: dopoldne Rotar in Hrastnik,
popoldne pa Kerbavc in Rotar, od gostov pa
v obeh tekmah Krope in Robert.
TEČAJ V ODBOJKI
V	ponedeljek dne 4. aprila 1949 se prične
ob i>ol 16. uri na Glaziji enotedenski tečaj
za vaditelje odbojke.
Obveščamo vse prijavljence. da prinesejo
s seboj vadbeno obleko in pisalni pribor.
V	slučaju slabega vremena se bo otvoritev
tečaja vršila v telovadnici TD Celje II. Ma-
riborska cesta 28.	SŠD Kladivar
SLAB START KLADIVARJA
Pomladanski del prvenstva I. slovenske
lige se je pričel. Minulo nedeljo je bilo od-
igrano prvo kolo. ki je prineslo dva nepri-
čakovana rezultata. Posebno rezultat v Ce-
Iju je bil kot mrzel tuš za številno občin-
stvo, ki je pričakovalo lepe igre ter zmage
domačega moštva.
Toda zfodilo se je ravno narobe. Celiani
so izgubili zaradi svoje izredno slabe igre
zadnjih 32 minut popolnoma zasluženo važ-
no tekmo ter dve točki. In kie leM kriv4
na tem porazu? Zakaj je moral Kladivar iz-
gubiti, čeprav je nastopil v doslej naimoč-
nejši postavi? V enajstorici Kladivaria
manjka povezanosti, manjka ljubezni do svo-
jega društva, ne obstoja tista vez, ki bi ve-
zala vse igrače kot neločljive prijatelje v
eni družini, v svojem društvu. In tega ni
pri Kladivarju, tega pogrešamo na vseh
tekmah, če bi v nedeljo nastopili Celjani
še s tako postavo, ali ne vem kolikokrat
spreminjali moštvo med igro, Kladivar bi
vseeno izgubil. In dokler igrači tega ne
bodo uvideli in spremenili svoj odnos do
društva, dokler ne bodo čutili ljubezni do
njega ter postali enotni in močni kot ena
družina, tako dolgo ni pričakovati nikakih
uspehov.	B. V.
ČLANOM OF V OGLJU I
v PETEK 8. APRILA NA PREDVEČER ZACETKA KONGRESA
LFJ DOKAZIMO SVOJO ZAVEST Z UDELEŽBO NA MANIFE-
STACIJL ZBIRALIŠČE BO OB 18,45 NA GLAZIJL
ŠAH
Prvenstveni turnir SŠD Celje
V	trinajstem kolu turnirja za prvenstvo
Sindikalnega šahovskega društva Celje so se
partije končale takole: Vučkovič-Mirnik O : 1
J. šnajder-Hočevar, remi, Novak-Fajs O : 1,
dr. Cerin-Lorbek O : 1. Krušič-Kastelic O : 1.
F. šnajder-Cijan in Lečnik-Kompan so par-
tijo preložili. Modic je bil prost.
V	preloženi partiji je Modic premagal
Kompana.
V	ponedeljek je bilo odigrano predzadnje
kolo. v katerem so se končale samo dve
partije in sicer Hočevar-Vučkovič 1:0 in
Liorbek-Lečnik remi. Prekinjene so partije
Fajs-J. šnajder. Modic-dr. Cerin in Kompan
-F. šnajder. Preložene so partije Cijan-No-
vak in Mirnik-Krušič. Kastelic je bil prost.
Preložena partija F. Šnajder-Hočevar je
končala z zmago Hočevarja.
Stanje po 14. kolu je naslednje: Hočevar
10 in pol. J. šnajder 10 (1). Lorbek 8 in
pol (1), Fajs 7 in pol (2), Modic 7 in pol
(1), Cijan 7 (6), Kastelic 6, Mirnik 5 in pol
(3), Vučkovič 5 in pol. Krušič 3 in pol (2),
Lečnik 3 (4), dr. Cerin 3 (3), F. šnajder 2
in pol (3), Novak 3 (1) in Kompan 1 (3)
točke.
Zaradi velikega števila prekinjenih in pre-
loženih partii se bo stanje na tabeli gotovo
še izpremenilo. Zadnje kolo se bo igralo,
ko bodo odigrane vse preložene in prekinje-
ne partije.
OBVEŠČAMO
vse industrijske ekonomije,
katere si želijo nabaviti
najboljše vrste sadik
od f>reizkušenih
vrst paprike,
ki so sposobne za pikiranje,
lahko iste nabavijo na Eko-
nomiji MLO Celje, Lava 9.
OBJAVA
Oopozarjamo celjsko občinstvo na prvi kul-
turno-umetniški večer, ki ga priredi v okviru
Zveze mladih kulturnih delavcev Slovenije
8. C razred I. gimnazije v Celiu.
Prireditev bo 2. aprila 1949 ob 20. uri v
dvorani Doma ljudske prosvete.
Frontni aktiv terena Jožefov hrib poziva
vse hišne posestnike in upravnike stanovanj-
skih objektov, da pripravijo vse odpadke do
nedelje dne 3. aprila 1949.
Zbiralna akcija se začne v nedeljo. Zbira-
lišče odpadkov je na dvorišču bivše .<ol-
manove mehanične delavnice pod Kalvariio.
Ulični brigadirji preskrbijo prevoz do zbi-
ralnega centra. Pričakujemo od vseh aktivov
OF našega terena, da se rečenega dne ude-
ležijo , masovnega zbiranja. Predsednik.
ŠTIRICEVNI RADIO NA BATERIJE
v dobrem stanju zamenjam za električnega.
Ošep Franc, šmarjeta 24, Celje.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
3. aprila: dr. Bitenc Maks, Ljubljanska 8.
30 PERES ZA DIVAN
novih ali starih, 30, kupim. Kamer, Celjft
Gregorčičeva ulica 4.
^DIO Z AKUMULATORJEM
v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi.
ZAMENJAM POHIŠTVO
za moško ali žensko kolo. Ponudbe na upra-
vo lista.
V dvorani kina Metropola se je našla list-
nica. v kateri je 701 din in tri slike mo-
ških oseb. Oseba, ki je listnico izgubila, naj
se javi v upravi kinopodjetij MLO Celje.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše nad-
vse zlate mamice in žene
mtE KOMPAIV
se najiskreneje zahvaljuje-
mo vsem, kj so nam izra-
zili sožalje, darovali cvetje
in jo spremili v tako veli-
kem številu na zadnji poti.
Žalujoči mož, sinovi
in ostalo sorodstvo.
POZIVAMO
vse kmetovalce, proizvajalce, vrtnarje, kmetijsko
obdelovalne zadruge in državne ekonomije, ki se
še niso izjavili pripravne dobavljati vse vrsta ze-
lenjave in po/rtnine za potrebo široke potrošnje
delavskega razreda najosnovnejše in potrebne
artikle prehrane. Javite na naslov MLO >SAOJ£.<
CELJE telefon st. 390, da vas obiščemo.
NOVOPOROCENCI:
Orač Jakob in Kladnik Jožefa iz Celja.
Mlinari« Anton iz Celja in Klemenčič Anto-
nija IZ Poljčan. Vrečko Jernej iz Kolubar-
■ke-Srbija in Rajnii Marija iz Celja. Rudolf
Stanislav in Korošec Štefka, oba iz Celja Ve-
lenšek Mihael in Jenaj tefanija. oba iz Celja.
Kosič Peter iz Maribora in Stergar Dagmar
iz okolice Celja.
NOVI GROBOVI:
Stojan Slavica iz Šmarja pri Jelšah. Laz-
nik Manja iz Stranic. Kompan Neža iz Ce-
lja. žerdoner Jožefa iz Celja. Čuden Valter
iz Celja. Tratnik Jože iz Celja. Berghaus
Marija iz Celja. Rezar Jera iz Vrbja.
NOVOPOROCENI V MOZIUSKEM OKRAJU;
Tajnik Vinko iz Mozirja in Završnik Marii«
ia Potoka.
UMRLI V MOZIRSKEM OKRAJU
Lesjak Marija, rojena Copar iz šmihela.
Rogelj Marija roj. Hude j iz Velikega vrha.
Bastl Ciril, iz Poljan.
Kino
Metropol
OD 1. do 4. aprila sovj. umtt. HJm:
Trinajstletnica
Kino
Dom
od 1. do 4. aprila francoski umet. film:
KRALJ
KINO žALEC
Od 30. III. do 3. /V. sovj. glasb, iilm:
PRAVLJICA
O SIBIRSKI ZEMLJI
Preds'ave se Vršijo v soboto ob 17. in
19-30. uri: v nedeljo ob 13 15, 15-30.
17 45 in 19-30 wi.
Blagajna odprta 3 ure pred predst.
V sredo 6. IV. in četrek 7. IV. sovj. Mm:
PISANI SPORED
Kino
»Udarnik«
Velenje
2. in 3. marca 1949
sovjetski umetniški film
Vrnitev iz zmage
6. in 7. marca 1949
sovjetski umetniški film
Trinajsiorica
9. in 10. marca 1949
sovjetski umetniški film
Vaška učHeijica
NARODNA BANKA FLRJ
PODRUŽNICA CELJE
POSLUJE V SVOJIH NOVIH PROSTORIH V VODNIKOVI
ULICI ŠTEVILKA 2 • VRSI VSE BANCNE IN HRANILNE
POSLE • HRANILNE VLOGE OBRESTUJE 5%
BLAGAJNIŠKE URE OD POL 8. URE DO POL 12. URE.
Urejuje uredniSki odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna