OGLAŠAJTE V	TT
NAJSTAREJŠEMU	H
SLOVENSKEMU	C
DNEVNIKU V OHIO	
★	v
Izvršujemo vsakovrstne	
tiskovine	
VOL, XXX. — LETO XXX.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL, XXX. — LETO XXX.
v L.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Domače vesti
V bolnišnici
V Glenville bolnišnici se nahaja John Jakely, p. d. Mlinar, bivajoč v Girard, Ohio. Nahaja se v sobi št. 115, kjer ga prijatelji lahko obiščejo med 2. in 3. uro popoldne ter med 7. in 8. uro zvečer, želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
Graduantinja
Prošlo nedeljo je graduirala iz Ohio univerze v Athens, O., Miss Mary Drobnic, hčerka Mr. in Mrs. Victor Drobnic iz 1094 E. 76 St. Prejela je Bachelor of Science v tečaju "Home Economics" (Dietetics). — čestitamo!
Vroče je, vroče. . .
Ali se spominjate, kako ste se pritoževali, da letos sploh ne bomo imeli nobenega pravega poletja? Takrat namreč, ko je lilo iz neba dan na dan in smo mislili, da se sonce nikdar več ne prikaže. Pa se je kar hitro spremenilo. Včeraj je imel Cleveland najbolj vroč 10. junij, odkar obstoji mesto. Če ste se potili, se nikar ne čudite, kajti ob polpetih popoldne je toplomer kazal nič manj kot 90 stopinj!
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Joe Turk na 19414 Muskoka Ave. so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka, ki je tehtal ob rojstvu 9 funtov. V družini imajo dve hčerki, katerima bo bratec sedaj delal družbo. Mati, katere dekliško ime je bilo Prances Sušel, in dete se dobro počutita in se nahajata v Glenville bolnišnici. Čestitamo !
Na potu v domovino umrl
Tednik "Edinost," ki izhaja v Torohto, Ontario, Canada, poroča sledeče;
"Na potu v domovino na par-niku 'Radnik' je umrl tovariš Jakob Drobnič iz Toronto. Pokopan je v Father Point, Que."
Pokojni Jakob Drobnič, po domače Gornikov, je bil doma iz Žerovnice pri Cerknici, kamor se je vračal s skupino jugoslovanskih povratnikov v domovino. V Canadi zapušča sina Franka, v Euclidu, O., sestro Uršulo Verh; v Wadsworth, O., brata Johna, v stari domovini pa 81 let staro mater, soprogo, dve sestri in več sorodstva.
Darovi pri Sansu
Pri podr. št. 39 SANSa sta prispevala vsak po $10 Mr. Fr. Klemenčič iz 886 E. 141 St. mesto venca za pokojnega Vincent Klemenčiča in Mrs. Uršula Mu-ley. Odbor se jima iskBeno zahvaljuje.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv, Ane št. 4 SDZ sporoča, da bo pobirala asesment nocoj ob 7:30 do 8. ure v navadnih prostorih.
Trije ulonili
Na jezeru Erie sta utonila dva bivša vojaka Andrew Kris, star 25 let, in William Varga, star 21 let, ko se je mala jadrnica, v kateri so se podali na jezero, prevrnila. Tretji član skupine, 20-letni Nick Lupson, je bil rešen bolj mrtev kot živ, potem ko se je devet ur in pol držal za prevrnjeno malo ladjo.
Tretja žrtev vode je postal 19-letni vojak Oscar Thompson, ki se je tekom dopusta šel kopat v neko zapuščeno jamo za kopanje peska v Garfield Heights in tam utonil.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 11, 1947
Zakaj ni mogel Matej Bor priti na SANSovo konvencijo
ŠTEVILKA (NUMBER) 113
Ameriš^ki časnikar poroča iz Belgrada, da so ameriške oblasti odklonile vizo slovenskemu pesniku Mateju Boru
BELGRAD (WNS) — Poroča DONALD HESSON — Nadaljni dokaz neprijateljskega stališča ameriške vlade proti svojemu zavezniku Jugoslaviji je prišel do polnega izraza pri slučaju Mateja Bora«
Slovenski pesnik in direktor*
Ljudskega gledališča v Ljublja ni Matej Bor se je kot gost iz Slovenije, poleg znanega duhovnika Jožeta Lampreta, imel udeležiti SANSove konvencije, ki se je vršila v Clevelandu 30. in 31. maja.
Bor je 22. maja na ameriški ambasadi v Belgradu vprašal za vizo. Po zaslišanju, ki se je vršilo poldrugo uro, mu je bila odklonjena.
Ameriški podkonzul je Bora, ko mu je stavil običajna vprašanja, vprašal, če je delal na bel-grajski radio postaji leta 1944. Potem je začel zasliševati Bora o vsej njegovi aktivnosti od leta 1939 naprej.
Izjava Mateja Bora
"Bil sem pod vtisom kot da govorim s policajem," je rekel Bor. Izjavil je, da je konzulu povedal, da so ta vprašanja zelo nenavadna', ker da on želi odpotovati v Zedinjene države edino, da se udeleži konvencije SANSa in da vidi, kako delajo ameriška gledališča.
"Naše procedure pri izdajanju viz so bolj stroge kot pa v
Franciji ali pa Jugoslaviji," je rekel podkonzul, "ker, ko mi izdamo vizo vi lahko svobodno potujete po Ameriki kamorkoli želite. Navzlic temu, da so vaše procedure v Jugoslaviji manj stroge od naših, ameriški državljani, ko pridejo v Jugoslavijo, ne morejo svobodno potovati po deželi."
Izjava ameriškega časnikarja Hessona
Ta zadnja izjava glede ameriških državljanov v Jugoslaviji ne odgovai ja stvarnosti. Ko sem srečal Mateja Bora v Ljubljani, sent potoval več kot dva tedna po Jugoslaviji, ne da bi me kdor koli spremljal. Nikoli nisem bil ustavljen ali zaslišan od strani policije ali pa drugih predstavnikov oblasti in nikoli in nikjer mi ni bilo prepovedano, obiskati katero koli mesto ali osebo.
Ko je podkonzul Mateju Boru že odklonil vizo, je rekel, da je on samo nižji uradnik in da mu navzlic temu, da bi osebno želel, ne more dati vize, ker da je "uradna zunanja politika Zedi-njenih držav drugačna."
Ohijska postavodcija se tiidi pridružila gonji proti delavskim unijam
Republikanska večina hoČe pokazati hvaležnost svojim gospodarjem
Ohijski republikanci očividno nočejo zaostali za svojimi kolegi v Washingtonu v zadevi zakonoy za "reguliranje" delavskih organizacij. Dokaz temu je bil včerajšnji dan v poslanski zbornici državne zakonodaje v Colum-busu, v kateri posedajo republikanci ogromno večino.
Peščica demokratov, ki so*-- 7~—--
Končno je zbornica z večino 79 glasov proti 47 sprejela Van Akenovo predlogo, ki zahteva, da morajo unije polagati finančna poročila o svojem poslovanju in ki prepoveduje stavke, razen ako za iste glasuje večina članov pri tajnem glasovanju, omejuje pikete na dve osebi pri vsakem vhodu, izpostavlja unije tožbam radi "sekundarnih stavk" ter prepoveduje obdrža-vanje unijskih uradov "bivšim kaznjencem, nedržavljanom in komunistom."
ostali v zbornici po republikanski poplavi zadnjo jesen, je sno-či rekla, da bo včerajšnji dan zapisan v zgodovini ohijske posta voda je kot "protidelavski dan," kajti republikanska večina je v silnem zagonu, da dokaže svojo hvaležnost velelastniškim interesom, ki financirajo republikanske kampanje, v enem dnevu sprejela nič manj kot tri zakonske predloge za "reguliranje" delavskih unij.
"Veliko delo," ki so ga izvršili republikanci včeraj v Columbu-su, je bilo sledeče:
Z večino 96 glasov proti 30 je bila sprejeta Fergusonova predloga, ki prepoveduje stavke osebam, ki se nahajajo v javnih službah, med ostalim tudi uči-teljstvu v javnih šolah.
Odobrena je bila predloga za^ dodatek k državni ustavi, glasom katerega bi se "zaprta delavnica" v državi prepovedala.
(V tej zvezi je bil napravljen poizkus, da bi se v predlog vključila tudi točka, ki bi prepovedala diskriminacijo pri najemanju radi polti, vere ali narodnosti, ampak republikanska večina je ta poizkus odločilno porazila).
Iz bolnišnice
Iz Glenville bolnišnice, kjer je srečno prestal težko operacijo, se je vrnil poznani John Prijatelj iz Conneauta, O. Začasno se nahaja pod zdravniško oskrbo na 342 E. 156 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zahvaljuje se za obiske, darila, cvetlice in kartice, qi jih je bil deležen.
Pogreb
Pogreb pokojnega August Sa-lay, ki je bil ubit v avtni nezgodi, se bo vršil v četrtek zjutraj mesto v sredo, kot je bilo prvotno naznanjeno.
ZAKAJ ZEDINJENE DRŽAVE PODPIRAJO SVETOVNO REAKCIJO?
Pred konvencijo Ameriškega rdečega križa v Clevelandu, kateri prisostvuje 5,000 delegatov iz vseh delov dežele, je snoči govorila VeraMicheles Dean, ravnateljica raziskovalnega oddelka vplivne organizacije "Foreign Policy Association", ki je izjavila, da je tragično, da Amerika, ki je sama izšla iz revolucije, v tem odločilnem momentu v zgodovini, nudi podporo vsepovsod na svetu silam skrajnega nazadnjaštva, v domnevi, da bo s tem ustavila val komunizma.
"Naša dolžnost je, da nudimo svojo podporo silam, ki gradijo za bodočnost, ne pa onim, katerih pogled je obrnjen nazaj," je rekla odlična govornica.
Mrs. Dean je bila glavna govornica na večernem zasedanju konvencije, ki zboruje v Clevelandu od ponedeljka in ki se bo završila danes zvečer.
Mrs. Dean je apelirala, da Zedinjene države vodijo akcijo za svobodnejšo trgovino med narodi sveta in v tej zvezi poudarila, da mora Amerika tudi uvažati in ne samo izvažati. V teku nekaj, mesecev, ali morda celo tednov, bodo zaloge dolarjev, ki jih posedajo nekateri narodi, izčrpane, je izjavila Mrs. Dean in tedaj utegne pasti dne Iz našega izvoznega tržišča.
Mi ne smemo dovoliti, da bi nas nejevolja radi nekaterih ruskih akcij napravila slepe Za posledice," je rekla govornica. "Kadar so ljudje lačni in brezupni, se bodo oklenili katerega koli sistema, ki jim obeta izboljšanje."
V našem prizadevanju, da ustavimo širjenje komunizma, ne smemo pozabiti, je rekla Mrs. Dean, da so resnični sovražniki človeštva lakota, beda in bolezen."
Amerika zapravila pol milijarde na okupacijskem denaiju v Nemčiji
AVTNI DELAVCI SE PRIDRUŽILI STAVKARJEM
•PARIZ, 10. julija—Tri tisoč francoskih avnih delavcev se je pridružilo stavki železniških in plinskih delavcev ,ter tako ustvarilo še težji položaj v deželi.
Nov'grob
JOHN STERIJE
Snoči ob 11. uri je preminil v Emergency Clinic bolnišnici, kjer se je nahajal malo časa, John Sterle, star 52 let, stanujoč na 6713 Edna Ave. Doma je bil iz vasi Kozarca, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Po poklicu je bil zemljiški prodajalec. Njegova žena Mary, rojena Hrovat, je umrla v aprilu I. 1944. Bil je član društva Ložka dolina, društva sv. Antona C. K. of O., in društva Sldmšek. Tukaj zapušča osem otrok: Mrs. Loretta Gust. John ml., Leonard, Richard, Eugene, Edward, Marie in Paul ter brate in druge sorodnike v stari domovini. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod.
Romunski premier za tesno sodelovanje z Jugoslavijo
BELGRAD, 10. junija — Dr. Petru Groza, romunski premier, je v ponedeljek podal razloge za obisk njegove kabinetne delegacije Jugoslaviji.
Na banketu, ki ga je priredil maršal Tito za počastitev romunske delegacije, je dr. Groza rekel: "Mi želimo ustvariti polno politično, kulturno in ekonomsko sodelovanje, da prispevamo k ohranitvi miru in da zagotovimo mir za nas in bodoče generacije."	,
Romunski premier je poudaril, da Romunija nima želje, da zapusti to zajednico narodov, ki ljubi ta del sveta "in da ni želja, da se ustvari samo platonsko prijateljstvo z narodi, ki živijo tu" (v Jugoslaviji).
Ob priliki nazdravljenja obiskovalcem, je maršal Tito izjavil, da imata Romunija in Jugoslavija takšen geografski položaj, "da morata ustvariti sodelovanje, ki bo onemogočilo pojav elementov, ki bi ogražali njen razvoj."
Romunski delegatje so obiskali poleg Tita tudi presidium Ljudske skupščine in ostale urade. Romunski zunanji minister George Tatarescu je imel kratek pogovor z jugoslovanskim zunanjim ministrom Stanoje Si-mičem.
V nedeljo večer je romunska delegacija obiskala belgrajsko opero, ki je vprizorila Smetanovo "Prodano nevesto."
#
REVIZIJA DONAVSKEGA PLOVNEGA SISTEMA
BELGRAD, 10. junija—Uradni komunike pravi, da sta romunska in jugoslovanska vlada sklenile sporazum za "prijateljsko sodelovanje in medsebojno pomoč v bližnji bodočnosti." Sporazum sta podpisala maršal Tito in romunski premier Petru Groza.
Obe vladi sta se sporazumele tudi glede revizije donavskega plovnega sistema.
Republikanski senatorji zahtevajo preiskavo glede zamenjave nemških mark
WASHINGTON, 10. junija—Trije republikanski senatorji so danes zahtevali natančno preiskavo v zvezi z poročili, da so Zedinjene države zamenjale okupacijski denar, ki so ga v Nemčiji tiskale sovjetske okupacijske oblasti. Baje je bilo zamenjanega za $500,000,000 tega denarja.
V osebnih pogovorih so sena-1----
torji rekli, da so zvedeli, da so stroje za tiskanje okupacijskega denarja ameriške oblasti izročile Rusom, ki da so denar tiskali in z njim plačevale zavezniške okupacijske čete.
Neka prejšnja poročila pravijo, da so ruski vojaki, ki so dobili ogromne vsote na račun zaostalih plač, kupovali od ameriških vojakov s tem okupacijskim denarjem zapestne ure in nakite, potem pa so ameriški vojaki ta denar zamenjali za dolarje.
Izjava vojnega oddelka z dne 21. aprila v zvezi s poročili, da je na ta način zvezna zakladnica izgubila mogoče več kot pol milijarde dolarjev, priznava, da je armada izmenjavala nemški denar.
Otroka v Massillon bila umorjena
Znani češki tovarnar Frank J. Vlchek umrl
Včeraj je umrl v Clevelandu znani češki tovarnar Frank J. Vlchek, ki je prišel v Cleveland iz Češke kot reven naseljenec in postal eden najuglednejših clevelandskih industrialcev. Dočakal je starost 76 let.
MASSILLON, O., 10. junija— V zvezi s poročilom, da sta bila v otroškem oddelku Mestne bolnišnice v Massilonu, Ohio, najdena mrtva devet oziroma deset tednov stara otroka, ki sta se tam nahajala v svrho operacije, je zdravnik dr. E. C. Reho izjavil, da sta otroka bila umorjena. Rane na obeh straneh glav so takšne narave, da so mogle biti povzročene samo z uporabo sile.
S to izjavo je dr. Reno zavzel stališče, ki je nasprotno stališču policijskega šefa Stanley W. Switterja, ki ge izjavil, da sta smrti utegnile biti posledica nezgode.
Predsednik senatnega odbora za nakazovanje izplačil Bridges je izjavil, da je obveščen, da se je zamenjalo za okrog $400,000,-000 do $900,000,000 tega okupacijskega denarja.
"Rečeno mi je, da se je zamenjavo držalo kot tajni deficit in neki senatni odbori bi brez dvoma morali preiskati zadevo," je rekel Bridges.
Izjavil je, da je vprašanje okupacijskega denarja bilo obravnavano na konferenci v Jalti, kjer so Rusi prvič zahtevali, da se jim izročijo stroji za tiskanje.
Strojev takrat še niso dobili, toda ameriški uradniki so pozneje popustili. Ko so Rusi te stroje dobili, so se začeli pojavljati v ameriški in britski okupacijski zoni ogromne količine tega denarja.
"To je dalo slutiti, da so Rusi tiskali denar tako hitro kot so mogli dobiti papir," je pojasnil Bridges.
Poroka
V soboto, 14. junija se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebo vzete ob 8:30 uri zjutraj George Panchur, sin poznane družine Mr. in Mrs. George Panchur, ki imajo trgovino s stenskim papirjem in barvo na 16603 Waterloo Rd., in Misis Angela Arh iz 16213 Huntmere Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poročnih obredov udeleže. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
Truman je bil v Kanadi dočakan z ovacijami
OTTAWA, 10. junija — Člani kanadskega parlamenta so dočakali predsednika Trumana s toplimi ovacijami nekoliko ur po njegovem prispetju v Kanado.
Predsednik Truman je obiskal kanadskega premierja W. L. Mackenzie Kinga, ki je baš proslavljal 20-letnico svoje državniške delavnosti. Truman se ni udeležil ceremonij, toda bil je pozdravljen, ko je prispel in zapustil Confederation Hall.
Premier King je pozdravil Trumana s kratkim nagovorom, v katerem je riied ostalim rekel:
"Vaša prisotnost tu je dodala izredni značaj (proslavi). Tisti, ki so danes prisotni, ne bodo nikoli pozabili, da so imeli privilegije videti predsednika Zedinjenih držav skupaj s predstavnikom njegovega veličanstva kralja v centralni dvorani parlamenta."
Na proslavi 20-letnice državnosti Kinga, ki je še vedno premier, se je zgodila nezgoda, ki je povzročila dosti smeha. Ko je po sporedu moral biti razkrit portret bivšega premierja, je pomotoma bil razkrit portret premierja Kinga.
Državni oddelek zanikal zveze z Ferenc Nagyjem
Obelodanjeni sla pismi, ki jih je Dean Acheson pisal bivšemu premier ju
V INDIJI JE 11 MILIJONOV REGISTRIRANIH BERAČEV
BOMBAY, 9. junija. — Po uradni statistiki se v Indiji nahaja 11 milijonov registriranih beračev. Poleg tega je okrog 1 milijon beračev, ki niso registrirani.
MADŽARSKI VODILNI KOMUNIST O PISMU DEAN ACHESONA
BUDIMPEŠTA, 10. junija — Neki vodilni madžarski komunist je izjavil, da se je našlo pismo bivšega ameriškega državnega podtajnika Dean Acheso-na, v katerem je bila "obljubljena pomoč" bivšemu madžarskemu premirju Ferenc Nagyju, ki je obtožen, da je hotel vreči republiko.
WASHINGTON, 10. junija — Državni oddelek je danes zanikal obtožbe komunističnega časopisa v Budimpešti, da je med Zedinjenimi državami in bivšo madžarsko vlado obstojal "tajni sporazum."
Po komunističnemu glasilu v Budimpešti je baje Dean Acheson pisal Nagyu dve pismi, s katerimi je obljubil ameriško pomoč tedanji madžarski vladi.
Predstavnik državnega oddelka je izjavil, da obtožbe ne odgovarjajo resnici. Odkril je vsebino obeh pisem Dean Achesona.
V prvem pismu, ki je datirano 3. marca (devet dni po objavi tako imenovane "Trumanove doktrine"), ni omenjena nobena proti-komunistična pomoč Na-gyjevi vladi. Acheson je zagotovil Nagyja, da Zedinjene države "razmotrivajo razna možna sredstva za prožanje nadaljne materialne pomoči vaši deželi." (V današnjem Plain Dealerju ni ničesar omenjeno v zvezi z vsebino drugega pisma).
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE ,	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)----
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) ---
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)-----
For Half Year—(Za pol leta) —--
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ARGENTINA NA BRANIKU "DEMOKRACIJE"
Argentina nam je še eden vzgleden dokaz, da se Tru-manova doktrina pri svoji obsežni, globalni aplikaciji ne bo ozirala, dali so vlade držav, katerim se pomoč ponuja, "demokratske" ali pa v pravem pomenu besede fašistične. Pri slučaju Grčije je dovolj znano, da se tam podpira monarho-fašistično vlado, ki se drži na sedlu potom terorja, katerega pa ne bi bila v stanjVi izvajati, če prvotno ne bi imela vojaško pomoč Anglije, pozneje pa, zaradi "razbremenitve" Anglije, ki je preveč zaposlena na drugih področjih, to isto pomoč od Zedinjenih držav. Slučaj Turčije je tudi dovolj znan, kakor vrsta "demokracije," ki je tam v nevarnosti. Na dnevni red prihaja borba proti enaki nevarnosti v Italiji in Franciji, vse seveda z denarjem ameriških davkoplačevalcev. Toda poleg teh se nahaja še mnogo ostalih neraziskanih področij, katere bi bilo treba temeljito podpreti, ker ta nevarnost "komunizma" je sedaj tako aktualna kot je bila pred izbruhom druge svetovne vojne. Takrat se ni oviralo Hitlerja pri oboroževanju, čeravno je vsak vedel, da je diktator prvega reda. Istotako je bil v Italiji pozdravljen Mussolini, v Španiji pa fašistični diktator Franco. To so bili vsi prvoborci proti "komunistični nevarnosti" v Evropi in proti Sovjetski zvezi so se zavarovali s tako imenovanim "Anti-kominternim paktom." Ni dvoma, da so vlekli v svoje objeme tudi ostale države, neke s prijaznim dopovedovanjem o potrebi takšne borbe, druge pa zopet z bolj drastičnimi sredstvi. Kako se je končala njih borba proti "komunistični nevarnosti" je že eno od najbolj značilnih poglavij zgodovine sveta.
V Ameriški zunanji politiki, ki bo istotako šla v zgodovino pod imenom "Trumanova doktrina," ni nobenih drugih smernic, nobenih drugih ciljev ali pa namenov, kot pa ta večna borba proti "komunistični nevarnosti." Ta borba je postavljena nad vse ostalo; nad demokratične pravice prizadetih narodov, nad svobodo teh narodov, nad njihovo prosperiteto . . . Vse bolj znani partnerji se pridružujejo tej borbi in prisegajo na Trumanovo doktrino kot novo idejo odrešenico. V Italiji je neo-fašist Gianini izjavil, da je on logična posledica te doktrine. V Franciji je to isto izjavil general z diktatorskimi ambicijami, de Gaulle. V Španiji se otrok Mussolini j a in .Hitlerja, genera-lisim Franco, čvrsto drži v sedlu, ker je momentalno borba proti fašizmu potisnjena vstran vsled bolj važnih vprašanj.
Ena od poslednih borbkinj proti tej nevarnosti je Argentina diktatorja Juana Perona, proti kateremu, kot razumljiva posledica Trumanove doktrine, Zedinjene države kažejo sedaj bolj prijazen obraz. Zedinjene države so pripravljene, da oborožijo Peronovo Argentino navzlic dejstvu, da ako obstoji še kaka fašistična država v Južni Ameriki, potem je to brez vsakega dvoma Argentina. Kot pri slučaju Mehike, se je tudi pri slučaju Argentine pozabilo na stara trenja. Ameriški ambasador Messersmith se je ravno vrnil iz Argentine po napornem delu, da poravna nesoglasja, ki jih je njegov prednik Spruille Braden, pomožni državni tajnik (sedaj že odslovi j en) povzročil, ko je izjavil, da je Peronova Argentina diktatura, ki ogroža ostale južnoameriške države. Braden je podprl svoje trditve s celo vrsto dokumentov. Posebno je opozoril, da je Perona vež-bal za njegov poklic, tajnik italijanske fašistične stranke Roberto Farinacci in da sta dva njegova glavna svetovalca bila nacista Ludwig Freude in osebni svetovalec Hitlerjevega financijerja Schachta, Heinrich Doerge.
Po drugi svetovni vojni je Peronova Argentina pokazala svojo posebno ljubezen za nacistične in fašistične vojne zločince. Nobena tajna ni, da v Argentini vse vrvi raznih zločincev, katere zavezniške sodnije še vedno iščejo po Evropi. Računa se, da je tam našlo varno streho najmanj 100,000 takih kriminalcev. Sin.Benita Mussolinija je tudi srečno priplul v ta paradiž vojnih kriminalcev in kot pravijo nepotrjena poročila se tam nahaja tudi največji jugoslovanski vojni zločinec Ante Pavelič. Poročila iz Argentine javljajo, da so vsi ti nacistični in fašistični elementi prilezli na dan in da čisto javno vzklikajo po Argentini "heil Hitler," "viva Mussolini" in "viva Franco." (Neki duhovnik Eusibio Bappaterena, kije bil osebni spovednik
ENAKOPRAVNOST Moja srečanja z maršalom Titom
Bilo je leta 1934. Med opoldanskim službenim odmorom je prišla k meni Zdenka, ki nas je v zadnjih letih posečala zelo pogosto', skoraj vsak dan. Takoj sem opazila, da ima nekaj na srcu.
"Prošnjo imam," je dejala, "nekomu je potrebno stanovanje. Ali ga lahko pošljem sem?" je vprašala.
Brez oklevanja sem privolila, saj ni bilo prvič. Domenili sva se za parole, za čas in drugo.
Ko je ob dogovorjeni uri prišel, sem se ga skoraj prestrašila, ko sem odpirala stanovanjska vrata. Stal je namreč tesno ob vratih in takoj vstopil izgovarjajoč parolo. Zaradi opreznosti in da se izogne nezaželje-nim pogledom, je stal na ta način pred vrati pozneje vedno, kadar koli sem mu odpirala, ko se je vračal od dela domov, ali pa, ko je po daljši odsotnosti spet prihajal k nam. To okol-nost sem si prav posebno zapomnila.
Klicali so ga za Rudija. Bil je skromen človek in ni imel nikoli kakih zahtev za svoje ugodje.— Na shujšanem obrazu so se mu poznali sledovi trpljenja in težkega življenja. Iz pogovorov z njim sem sklepala, da je bil pri svojem napornem ilegalnem življenju dostikrat tudi nezadostno in slabo hranjen. Zato je izgledal starejši, kot je bil v resnici.
Zaradi njegovega prikupnega in lepega vedenja, zaradi njegove skromnosti in domačnosti smo ga imeli vsi radi. Značilna poteza njegovega značaja je bila velika samozavest in odločnost. Mirno, toda odločno je dajal navodila kurirki, ki je držala vezo med njim in njegovimi sodelavci.
Ce je bil čez dan doma, se je najrajši zadrževal v večji sobi ob peči, kjer je sprejemal k ur Irko in le redko kakega sodelavca. V svojo malo sobico, kjer je spal, se je podnevi zatekel le, kadar je kdo prišel, ki ga ni smel videti. Zvečer smp po večerji sedeli skupaj v kuhinji in Rudi nam je pripovedoval odlomke iz svojega življenja. Najrajši pa je govoril o našem revolucionarnem gibanju. S svojim prepričevalnim načinom podajanja, z neomajno vero v zmago prole-tariata, s svojo borbenostjo je moral navdušiti vsakogar, ki ga je poslušal. Ob njem si moral
rasti v borca za pravično stvar borbe delovnega ljudstva.
Po treh tednih bivanja pri nas je odpotoval. Kmalu za tem sem prejela od njega pošiljko iz inozemstva, in sicer dve knjigi Zgodovine delavskega gibanja od Mehringa za sina Borisa, ki je tedaj prestajal štiriletno robijo v Sremski Mitrovici.
Pozneje je bil Rudi še večkrat pri meni, a stanoval ni več pri nas. Nekoč je prišel, da ga povežem s tovarišem Leskoškom. Dogovorila sva se, da se sestane-va zvečer pred osnovno šolo v Mostah. Ko sem prišla, me je, da odvrne pozornost, prijel pod roko in tako sem ga peljala v Ciglarjevo ulico, kjer je takrat stanoval tovariš Leskošek.
Spominjam se dogodka, ki je gotovo vzbujal veselost pri tovarišu Rudiju zaradi moje prevelike vestnosti in opreznosti. Ker je bilo baš v tistem času—če se ne motim, je bilo to leta 1935— nekaj proval in izdajstva, sem dobila od tovariša Borisa Kidriča nalog, da ne smem sprejeti nikogar, pa naj pride kdor koli.
Kot drugi ilegalni revolucionarni borci se je tudi Rudi obračal do "tetke," kakor so me na-zivali, kadar je kaj potreboval. In prav tedaj se je zopet pojavil. Sledeč nalogu sem ga hotela takoj odsloviti in niti stola mu nisem ponudila. Rekla sem mu malce neprijazno, da pri nas zdaj ne bo mogel ostati oziroma stanovati. Odgovoril mi je:
"Znam, znam, i nemam namere, da ostanem ovdje, učinite mi samo jednu uslUgu."
Če se ne motim, sva se takrat dogovorila za sestanek, ki sem ga imela nekoliko pozneje z njim v Zagrebu v neki predmestni go-stilnici na vrtu, kjer mi je dal neko naročilo za tovariša Les-koška. V Zagrebu sem se z njiri^ še dvakrat sestala, enkrat sva se našla pri pokojnem publicistu Galogaži, drugič pa me je Gola-gaževa žena peljala k njemu v zagrebško predmestje Trešnjev-ko, kjer sem ga našla vsega zaposlenega v silno skromni ozki sobici.
Zadnjikrat je bil v mojem stanovanju v Trdinovi ulici leta 1937, ko se je moj sin že vrnil iz Mitrovice. Od«tedaj pa zanj pri nas ni bilo več varno.
Ko je bivša jugoslovanska vlada v letu 1940 navezala diplomatske stike s Sovjetsko zvezo,
mi je Rudi sporočil, da moj, po zneje v borbi padli sin Branko, lahko potuje v Sovjetsko zvezo na fizkulturni študij, toda ta sinova želja se tedaj ni mogla več izpolniti, ker je že ležal bolan na Golniku.
Malo pred vojno mi reče nekega dne sin Boris: "Mama, Tito te pozdravlja."
"Kdo je to, Tito?" ga vprašam,
"Ali se ne spominjaš tovariša Rudija, ki je pri nas stanoval?" mi odvrne.
Zadnje moje srečanje s tovarišem Rudijem—našim ljubljenim maršalom Titom—je bilo po osvoboditvi naše domovine, ko sem ga v imenu delegacije Anti-fašističnih žena Slovenije pozdravila ob njegovem prvem prihodu v Ljubljano. Spoznal me je takoj in se me spomnil kljub svojim velikim s k r b e m in ogromnemu delu.
Od tedaj ga srečavam vsepo-
vsod, na vsakem koraku čutim, nesamo jaz, čutimo mi vsi njegovo ljubečo in skrbno roko, ki nas vodi tudi danes samozavestno in odločno, prav tako, kot nas je vodila skozi težko narodno osvobodilno borbo, skozi vse težave povojne dobe y lepšo in srečnejšo bodočnost'psigh narodov Jugoslavije. Dolžnost nas vseh je, da se zavedamo njegovega velikega, nesebičnega in požrtvovalnega dela, ki ga je vršil že dolga leta pred vojno za nas vse brez razlike.
Dolžni smo, da se mu oddolžimo s prav takim nesebičnim in požrtvovalnim delom na področju naše gospodarske obnove, da mu vračamo njegovo veliko ljubezen do našega delovnega ljudstva na ta način, da se ga. tudi mi z vso ljubeznijo oklenemo in storimo vse, kar je v naši moči, da bomo izvrševali vestno in točno vse naloge, za katere nam on daje smernice. Ana Ziherl.
Umrl je najstarejši slovenski igralec—Anton Cerar-Danilo
Ponatis Iz "Slovenskega poročevalca"
Mussolinija, je baje na nekem shodu v Argentini izjavil, da je Mussolini za vse pravoverne ljudi "heroj." Bappaterena se, naravno, tudi bori proti "komunistični nevarnosti.")
Ko je prišla vest, da bodo Zedinjene države poglobile "prijateljske odnošaje" z Argentino, ker da se je ista "izboljšala" in se otresla svojega "osiščnega vpliva," bi se človek, če stvar ne bi bila tako resna, najraje zakrohotal. Isti dan je bilo javljeno, da bo žena diktatorja Juan Perona odpotovala na turo po Evropi in da bo posetila med ostalim Španijo in Vatikan. (Predvčerajšnje poročilo iz Madrida pravi, da je gospa Peron prispela v Madrid in da je diktatorja Franca pozdravila s falangističnim. pozdravom, z dviganjem roke, ko jo je odlikoval z redom Izabele katoli-kinje in da je imela tudi kratek govor.) V zvezi s temi poročili in poročili, ki bodo še prihajala, bo jasno koliko se je ta Argentina osvobodila "osiščnega vpliva."
Ko je predsednik Truman pred kratkim predložil kongresu, da se sprejme zakon za standarizacijo orožja in vojaške vežbe vseh južno-ameriških držav in Kanade, v svrho zavarovanja zapadne hemisfere proti "komunistični nevarnosti," ni seveda niti Argentina mogla biti izjema. Da pa ne bi kvarila brihtnega militarist^čnega načrta, soji dali javno priznanje, da se je "poboljšala" in da ni več pod vplivom "osišča." Ko se je rodila Trumanova doktrina (pri slučaju Grčije in Turčije) so mnogi napovedovali, da ne bo to spodbijanje "komunistične nevarnosti" poznalo nobenih meja. NAki komentatorji, ki so doktrino vzeli bolj na humoristični podlagi, so javljali, da bodo neke male države v Južni Ameriki, ki nimajo svojih lastnih komunistov, iste importirale iz Brazilije, kjer jih je preveč, da bi tako lahko dobile ameriško posojilo in vojaško pomoč. To jim sicer ne bo treba, ker so že itak vključene (če imajo ali pa ne te komuniste) v načrt !za militarizacijo cele zapadne hemisfere brez razlike. Toda humor je postal bridka sWarnost. In pri slučaju Argentine je ta surova stvarnost prekoračila fantazijo najbolj genijalnih humoristov.
V noči 23, aprila je preminul v visoki starosti 89 let priljubljeni nestor slovenskih igralcev Anton Cerar-Danilo, Pokojnik je posvetil skoraj vse svoje življenje slovenskemu gledališču, saj je požrtvovalno in zvesto služil slovenski Taliji kot režiser in igralec nad 50 let.
Kdor se bo zanimal za zgodovino slovenskega gledališča, bo prav gotovo ugotovil veliko delavnost tega našega igralca. Že v narodno probudnih "Čitalnicah," pa tudi po ustanovitvi Deželnega gledališča v Ljubljani leta 1892 ga srečamo na mnogih domačih odrih, tudi po Primorski in v Trstu,
Izredno velike ljubezni do slovenskega odra je bilo treba, da je kdo v razmerah, ki so vladale takrat, sploh zdržal pri gledališkem poklicu. Še pozneje, ko je bilo že ustanovljeno Deželno gledališče, niso bili igralci in drugi odrski tvorci gotovi najbornej-šega, za golo preživljanje nujnega zaslužka. Angažman je dolgo vrsto let trajal vsaka sezono le nekaj mesecev. Potem pa so bili igralci brez zaslužka in so morali dobesedno s trebuhom za kruhom, do pozne jeseni, ko se je spet pričela v Ljubljani nova sezona.
Delo v gledališču samo pa je bilo izredno naporno. Skoraj nobene igre ali drame niso igrali več kot dva do trikrat, ker je bilo premalo obiskovalcev gledališča, Zato sp morali igralci na-študirati vsak teden novo pre-miero, včasih celo po dve v enem tednu. Jasno, da je tako delo zahtevalo ogromno naporov in žrtev od vseh odrskih ustvarjalcev.
Anton Cerar-Danilo v (skoro vsi so ga imenovali papači) je z veliko energijo, voljo, veseljem, zanosom in z neomajno vero v lepše čase gledališkega ustvarjanja deloval dolgo vrsto let in po vsej pravici zasluži naziv pionirja slovenskega gledališča. Preigral je ogromno najrazličnejših vlog, od katerih se starejši ljudje prav dobro spominjajo marsikatere. Kdor pa ni imel prilike videti ga na odru, ga je poznal kot čilega in vedrega moža, saj je bil eden najpri-Ijubljeneših stairih Ljubljančanov,
Ko bo zgodovina ocenjevala slovensko gledališko ustvarjanje, bo prav gotovo prisodila Antonu Cerarju-Danilu častno mesto. Oni, ki so ga poznali z odra in so imeli priliko videti v^č njegovih vlog, pripovedujejo, da je bil realist starega kova, prijatelj odrske poze in pa-tosa v plemenitem smislu besede. Zlasti pa je posvečal ogromr no nege in truda svoji maski in kostupiu.
Ko je ležal pokojnik v petek dopoldne na mrtvaškem odru v
vestibuli dramskega gledališča, so prihajale ogromne množice najrazličnejših Ljubljančanov jemat slovo od tega našega zaslužnega in priljubljenega komedijanta, režiserja in igralca, pionirja slovenske gledališke umetnosti, ki se ga bomo spominjali obenem z Antonom Verov-škom in Ignacijem Borštnikom.
J. T.
#
Pogreb Anton Cerar-Danila iz veže dramskega gledališča na pokopališče se je vršil dne 26. aprila popoldne. Šest dramskih igralcev je poneslo krsto, ob kateri se je v imenu direkcije gledališča poslovil od pokojnika ravnatelj Matej Bor, Pevci, člani Opere, pa so zapeli žalostin-ko. Ko se je sprevod razvrstil, so se oglasile v poslednje slovo z balkona Drame fanfare. Pogreba so SQ udeležili vsi člani Opere in Drame, predsednik Ljudske skupščine Ferdo Kozak, predsednik MLO Frank Albrecht, šef kabineta ministrstva pros vete Janez Logar in drugi.
Na pokopališču je spregovoril v slovo upravnik SNG Janko Liška, V imenu sindikalne podružnice gledališča je govoril predsednik Stane Sever, Iz Maribora se je prišel poslovit v imenu gledališča Milan Skrbin-šek. Na zadnje je spregovoril nekaj besed tudi Lojze Dreno-vec.
Vsi govorniki so poudarjali požrtvovalnost, pionirstvo in pokojnikovo ljubezen do gledališča, njegovo vedrost in neusahljiv življenjski optimizem.
Novice iz Jugoslavije
Tujski promet v Istri. Za obnovo tujskega prometa bodo potrebni še veliki napori, ker je bila večina hotelov med vojno uničenih, V tem pogledu je bilo doslej že mnogo storjeno. Tako so bili v Opatiji obnovljeni številni hoteli, ki imajo zdaj okrog 2000 postelj. V Opatiji je bilo lani 120,000 nočnin. Letošnji tujski promet bo precej živahen. V začetku maja obišče Opatijo iz Zagreba in Ljubljane okrog 1500 izletnikov s posebnim vlakom. Prihajali bodo tudi gosti iz Češkoslovaškega in Madžarskega, skupaj okrog 8000. 23, maja bo prispel prvi vlak z Madžarskega z okrog 1000 gosti, 25, maja pa prvi "jadranski vlak" s Češkoslovaškega z okrog 500 gosti, Letoviščarji iz Češkoslovaškega bodo prihajali vsakih 15 dni.
Graditev hidroelektranc pri Dubrovniku. Gradijo, jo v Mlinih in delo dobro nepreduje. Ta elektrarna bo dobavljala električno energijo industriji v Dubrovniku in okolici.
ŠKRAT
O j ti otroci!
Dorica, ljubljenka sodnega nadsvetnika Lamberta, pride nekega dne k očetu v sobo. Sede mu na kolena, položi prstec na usta ter pravi resno: "Ljubi oče, rada bi vas nekaj vpraša-" — "Le vprašaj, srčece, rad ti odgovorim!" _ "Veste, očka če ima kdo purana, pa gre ta puran na sosedovo dvorišče ter zAese tam jajce; čigavo je potem to jajce?"
Imenitni pravnik se nasmeje ter reče; "Jajce je tistega, čiga-ver je puran. Vendar sosed lahko toži, ker hodi puran na njegovo dvorišče."
Dorica nekaj časa premišlja, potem pa reče: "Očka, ne vem, -ali je tako!" — "Zakaj ne bi bilo tako?" vpraša nadsvetnik, "Zato ne, ker puran ne nese
jajec!" se odreše Dorica.
*
Otroška želja
Mali Milanček prihiti k očetu: "Oče, oče, komarja sera ujel!"
Oče: "No, kaj potem?" Milanček: "Napraviti mi morate slona iz njega; saj so mama včeraj rekli, da napravljajo
ljudi radi iz komarja slona!"
*
Velik osel
Zorko: "Oh, mama, kaj sem videl! Joško me je vzel s seboj v mlin in tam sem videl osla, ki je bil velik kakor naš stri-ček!"
Lirika: "Kajneda, mama, da Zorko zopet pretirava? Tako velikega osla, kakor je naš stri-ček, sploh ni!"
*
Muha
. Mati: "Kaj se že zopet jokaš, Milica?"
Milica: "Muha me tako gleda!"
*
Nepopolna molitev
Darinka, mesarjeva hči, je molila očenaš. Potem je rekla: "Mama, zakaj prosimo v očena-šu ljubega Boga le kruha, ne pa tudi mesa?"
#
Po bratovsko
Mati (da malemu Bogdanu breskev): "Na, pa si jo razdeli po bratovsko s sestrico!"
Bogdan: "Kako pa,se deli po bratovsko, mama?"
Mati: "človek mora vzeti sebi manjši košček, večji pa dati drugemu!"
Bogdan (da breskev sestrici in reče): "Na, Milka. Pa jo razdeli rajši ti!"
#
Pritajen jok
Robert (priteče s silnim jokom): "Huhu, mama, huhu!"
Mati: "Kaj se ti vendar zgodilo, srčece?"
Robert: "Včeraj sem padel in se mse strašno udaril!"
Mati: "No, zato ti pa vendar ni treba jokati danes!"
Robert: "A včeraj vas ni bilo doma!"
*
Kaj je sv. Duh?
Katehet je v šoli učil otroke o sv. Duhu. "No, kaj je sv. Duh?" vpraša majhnega dečka v prvi klopi. "Sv. Duh je ptica iz papirja, ki visi na nitki doma nad našo mizo," odgovori učenček.
#
Kaj je storil Jezus po 4U-danskcm postu?
' "Kaj je storil Jezus, ko se j® postil štirideset dni?" vpraša katehet zelo lahkomiselnega učenca, V naglici odgovori ta: "V Kano je šel na ženitovanje-'
11. junija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ivan Potrč:
Bela krizantema
Iz Gorč nad Z. so se pripeljali za to priliko v mesto trije: Joža Pere, njegova sestra Tilčka in njen Bertl, ali Kolmanov, kakor so mu pravili vsi, razen Tilčke. Vožnjo—bilo je za slabi dve uri —je plačal za vse tri Kolmanov, ki je delal in je imel denar. To se je zgodilo tako kakor vedno, kadar je bilo treba ta dan kaj plačati.
Pred postajo v Z., ko so malo postali, je Tilčka po svoje pogledala Kolmanovega, pokazala z glavo proti blagajni in zašepe-tala besedo "Bertl" z napol pro-sečim in napol karajočim glasom, kakor da bi prosila in priganjala hkrati. Kolmanov je to takoj razumel. Rekel Je: "Pa me počakajta," in se začel zrivati med gnječo. Svet, ki se je nabral in čakal, so bili rudarji, z ženskami in z otroki; moški, ki so prišli iz revirjev, so bili obriti in svetešnje oblečeni, ženske so bile v rdečih in kričečih bluzah, otroci z rdečimi trikotnimi zastavicami. Vse to se je prerivalo in posamič vpilo na tesnem prostoru med sivo postajo in golimi skalami, ki so se vzpenjale v jutranje nebo takoj nad progo.
Joža Pere je hotel za Kolma-novim, a ga je Tilčka prijela za suknjo.
"Pusti, bo že on prinesel," je rekla, "kaj bi se dva rivala zaradi karte."
Joža Pere je nekaj pogrknil, nato pa ostal. .Prestopil se je— bilo mu je nerodno, ker so drugi plačevali zanj—in pogledal preko sestre, da se je izognil njenim očem.
Bil je suh; vedel je, da mu bo Kolmanov plačal, ali vsa zadeva je bila le malce nerodna. Dokler je bil študent, dokler je še menil hoditi v šolo, je takšno plačevanje drugih zanj šlo—ali zdaj, odkar so ga imeli že drugič ^zaprtega, in so ga vrgli iz šole, si je lahko mislil vsak, da ne plačuje za študenta, iz katerega bi naj nekoč nekaj postal, ampak si je lahko mislil, da je denar, ki ga izda zanj, vržen prav za prav v Savo.
Začel se je gristi; na zgornji strani, ob žičnati ograji, je zagledal Cerka. Cerk pa njega, in v trenutku pozabil nase.
"Kaj pa vi?" je zavpil.
Cerk se je smehljal, ob njegovi strani pa se je smehljala njegova drobčkana ženska s ce-k ar jem; cekar ji je visel na, trebuhu, držala ga je z obema rokama. Bila sta prav tako svetešnje napravljena kakor oni iz revirjev. Cerkova črna in staromodna ter tesna kmečka suknja z ozkimi dolgimi hlačnicami se je zdela tu med zbranim kna-
povskim svetom še bolj svetejš-nja, kakor so bile obleke rudarjev.
Ženski, Tilčka in Cerkova, sta se pozdravili, moška sta si segla v roke. Cerk je mislil, da se mora opravičiti, ker je zašel— kmet—med knapovski svet.
"Ona ima v Celju žlahto," je začel razlagati, "pa je silila, da sva se napravila in šla. A tako je tudi: letni čas je visok, delo na njivah nas ne zadržuje—in vožnja je skoraj zastonj."
Zadnje je povedal Cerk zne-nada na glas, obenem je dvignil klobuk, oči pa so mu obstale za študentovim hrbtom, kjer je po pesku zaškripalo. Joža se je nehote ozrl in zagledal dva žan-darja, ki sta se ustavila za njegovim hrbtom, očitno z namenom, da bi ga opozorila nase, in se obrnil nazaj, kakor da bi ga od zadaj kaj pičilo. Zamomljal je nekaj, ni se dalo razločiti kaj, nato pa stisnil čeljusti, da so mu poigrale vilice. Okovani škornji so zaškripali, žandarji so nadaljevali patruljo, svetlikajoči se bajoneti so se potegnili med svet pred postajo.
"Zdaj so zdravi, hudiči," je zaklel Joža, "ko so se mi pokazali!"
"No, da, to je vaša stvar," je hitel naglo govoriti Cerk, kakor da bi se še vedno opravičeval, "kaj bi se mi kmetje vmešavali. No, zaradi tebe je drugače, ti si bil kmečki, a si na ono stran, ti moraš biti poleg, tudi Kolmanov —glej ga!—tudi on je zdaj delavec."
A ker je JožaJPerc glasno zamomljal, čeprav se se vedno ni razumelo kaj, se je Cerk izgovarjal naprej:
"Vi imate svojo, mi svojo procesijo. Daleč za vami smo—ali kmet z rdečo banderco, saj je kakor sedlo na kravi, ha-ha-ha?!"
Stisnjeno se je zasmejal in pokazal pri tem suhe, brezzobe čeljusti. Joža Pere ni več fitegnil, da bi mu odgovoril, moral je seči v žep. Kolmanov je delil karte, eno je pomolel njemu. To njegovo kretnjo v žep je opazila sestra. Pocukala ga je za suknjo in na tihoma rekla:
"Pusti, tokrat pa res ni vredno!"
Potem se je ozrla po ljudeh, in da bi pregnala molk, ki je za hip nastal, kajti Joža nikakor ni mogal izmomljati besede v zahvalo, vzdihujoče vzkliknila:
"Kaj sveta, kakšna bo šele v Celju!"
Sveta je bilo v resnici dosti. Vlak, ki je privozil na postajo, je bil natlačen, vagoni so zgleda-li kakor panji, ki rojijo; vrata, stopnišča, okna—vse je bilo ena sama glava, ki se je gibala, prepevala in vzklikala. Neko dekle z vihravo in živordečo pentljo v
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučnb čtivo priljubljene povesti
laseh, je na vagonu, v katerega so rinili Joža Pere in njegova družba s Cerkovima dvema vred, razširila obe roki, kakor da bi hotela objeti vse, kar se je dre-njalo pred postajo, zatem pa stisnila pesti in zakričala:
"Naj živijo rdeči revirji!"
Ljudje, ki so silili v vagone, so se za hip ustavljali, skoraj kakor presenečeni, se nehote ozirali okoli sebe in nazaj, kjer so se svetlikali pod napuščem postaje bajoneti, a ko so videli, da dekle kriči kar naprej, ne da bi se balo, so ji začeli posamič mahati in vzklikati. Časa pa ni bilo dosti; med vzklike so se začeli mešati klici železničarjev, ki so priganjali v vagone.
Na stopnišču je nekdo zapel, z glasom, ki je bil že hripav:
"Bratje, le k soncu, k svobodi . .
Za njim je potegnil še en glas, potem še drugi. Pelo se je, čeprav je bila gneča in so rinili v vagone med nje novi potniki, ki so delali stisko še večjo. Vlak se je zganil, a Joža Pere se je komaj preril do srede stopnišča, kjer je obstal, zagozden z nogami med sama obuvala, ter se oklenil z obema rokama ograje od stopnišča. Nekdo je preklinjal državo, ker je dala premalo vagonov:
"Hudiči, za nas pa nimajo vagonov!"
Pesem o svobodi je zajela počasi tudi Perca, začel je brundati melodijo in kmalu pozabil na slabo voljo, ki se ga je lotevala, ko je čakal pred postajo. To je bila pesem, ki jo je pel pred kakšnim poldrugim letom v Starem Piskru v Celju, najprej sam v celici, kasneje s tovariši. Vlak je zavijal in drvel kraj Save; sam ni vedel, kdaj je začel kričati v kamenite stene, kraj katerih so divjali vagoni, nabasani s samim delavskim svetom. Te kamenite stene niso bile sive in temačne kakor so stene jetnišni-ce, Joža Pere je začutil, kako ga je v trenutku, da sam ni vedel kdaj, prevzelo med množico nekaj—nel^akšno veselje, nekakšna volja do življenja in radost do ljudi, do vlaka in do vožnje, do vsega, kar je bilo okoli njega, do pevcev, do sestre in tudi do Kolmanovega
Odtrgal je roko od ograje, jo položil na Kolmanova pleča in ga potresel ,da je zapel z njim vred. Znenada je utihnil, se potegnil do njega in mu začel in,-tonirati na uho:
"Vstanite sužnji iz trpljenja."
Pri duši mu je bilo, kakor da se je mora, tista zaprtost in odtujenost, beg pred ljudmi, vse, kar ga je gnjavilo zadnje čase, pognalo samo od sebe v Savo, med deročo vodo, ki se je gnala preko izglodanih skalnatih čeri.
Lokomotiva na postaji v Celju —prihajale so druga za drugo, z dolgimi repi natlačenih vago
nov—so bile okrašene z zelenjem, z bršljanom, s smrečjem in s cvetjem, z rdečimi zastavicami. Rdeče zastave so visele na postajnem poslopju, naši so jih zagledali po mestu, ko so se prerili skozi gnečo na širok trg pred postajo in (dalje naprej med prvg, mestna poslopja.
(Dalje prihodnjič)
Koze in menih so odkrili kavo
Uncle Sam Says




Ali of us WQuld like to put dad on a pedestal on Father's Day to show him how we feel about him the year round. I like to think of all American fathers in the role of Minute Men, standing guard over the security of their families. Certainly they could do no better than to assure the happiness of themselves and their homes than by buying United States Savings Bonds regularly.
Two automatic bond buying plans are available now. If dad is on a payroll, the Payroll Savings Plan will assure him days of ease when he gets ready to retire. If dad Is a professional man or self-employed, he can use his checking account to buy a bond a month.
U. S. Treasury Departmtni
"Na južnem koncu arabske države Jemen je nek Arabec pa-$el svoje koze. Nekoč jih je pregnal na nove pašnike, kjer se dotlej še niso nikoli pasle. Toda glej čudo! Koze naenkrat niso mogle več spati in postajale so vedno bolj nemirne
Ne daleč od pašnika je bil samostan. Pastir je obvestil menihe o čudni nespečnosti njegovih koz in ti so obvestili svojega predstojnika, ki je sklenil, da bo skušal odkriti vzrok tega nenavadnega pojava.
Šel je na pašnik, kjer so se pasle koze prejšnji dan in dognal, da so živali najraši obirale sadove neke rastline, ki je bila v tistih krajih zelo razširjena in kateri takrat niso pripisovali posebne važnosti. Prior je odtrgal nekaj zrn in ukazal, naj jih za-vrejo na vodi! Ko je potem spil nekaj te pijače, dolgo ni mogel zaspati.
Tedaj je prišla samostanskemu predstojniku na pamet dobra misel. V nasprotju s kozami so njegovi menihi le preveč radi spali, posebno za časa nočnih molitev. Ukazal je pripraviti zanje novo pijačo in kmalu so se pokazali sadovi ter je postal njegov samostan med vsemi najbolj buden."
Tako so odkrili dražljive lastnosti kave, kakor nam jih opisuje učeni Maronit Anton Faust Nalrone, ki je bil rojen na Libanu in je postal pozneje profesor sirskega jezika v Rimu, kjer je umrl leta 1710. Legenda o kavi je nastala v dvanajstem stoletju. Težko bi bilo ugotoviti, kako je prišel njen sloves do Adena, in potem preko Meke po vsej Arabiji. V Evropi so poznali v začetku kavo samo iz pripovedovanj potnikov, ki so jo pili na svojih potovanjih po arabskem svetu. Takoj so začeli pripisovati tej pijači nešteta čudna svojstva in često so pri tem zašli v velika protislovja
Sir Thomas Herbert, ki se je vrnil leta 1720 s svoje misije po Orientu je poročal, da kava prežene otožnost, ozdravi kolero in vrača ljudem veselje. Neko izročilo pravi, da so Turki smatrali kavo kot odkritje angela Gabrijela, da bi si Mohamed z njo okrepil svoje sile. Prerok se je baje hvalil, da je vselej potem, ko je pil kavo "čutil v sebi tako silo, da bi lahko vrgel iz sedla 40 mož in da bi lahko zadovoljil 40 žensk."
Otok Bourbon je poslal 1626 leta v Francijo nekaj te pijače. Osemnajst let pozneje je neki trgovec, ki je prišel iz Carigrada, prinesel s seboj ne samo kavo, ampak tudi vse druge pritik-line, ki se rabijo v Turčiji pri serviranju kave. Stvar je vzbudila v takratnfem svetu precej zanimanja.
V	XVI stoletju je obstojal v Parizu nek majhen Chatelet. V bližini je bilo več malih in temnih trgovinic. V enem izmed teh lokalov je leta 1643 neki Arabec odprl prvo pariško kavarno. Toda med Parižani takrat ni bilo še nobenega zanimanja za kavarne in zato je tudi ta lokal kmalu prenehal delovati.
26 let pozneje je Mohamed IV poslal k francoskemu kralju Ludviku XIV kot posebnega poslanca Solimana ago Mustafa Raco, ki je bil obenem nadzornik sultanovih haremskih vrtov.
V	Parizu je takoj vzbudil pozornost. Prirejal je sprejeme za pariške dame in jim po običaju
svoje dežele ponudil kavo. Pari-žanke so ugotovile, da je pijača zoprna, toda pohištvo, oprema prostorov, zavese in vse ostalo je spominjalo na najrazkošnejša carigrajska stanovanja. Sedeli so po tleh na mehkih blazinah in stregli so jim mladi in zelo lepi sužnji, oblečeni v bogate turške obleke. Damam so postregli tudi z mehkimi prtiči, ki so bili obrobljeni z zlatom in kava je bila v skodelicah iz japonskega porcelana. Vse to je vzbujalo zanimanje in uspeh je bil popoln, ko je galantni turški poslanik dovolil, da so osladili kavo s sladkorjem.
Osebe, ki jih je doletela visoka čast, da so bile na obisku pri Solimanu, so potem pripovedovale v krogu svojih prijateljev o čudesih, ki so jih tam videle in izborni pijači. Kmalu so tudi drugi Parižani začeli uporabljati kavo, ki je postala v kratkem znana tudi v širših krogih.
Džungla v kapljici vode
me Staniče. Imajo obliko majhnih zvončkov, ki so zvezani s tenko nitko s stebelcem alge ali drugih raslinic, tako da dobi obliko cveta. Tu prežijo na še manjša bitja, od katerih zavisi njih obstoj.
Če se slučajno voda v takih mlakah posuši, ostane na suhem dnu od vseh teh tisočerih rastlinic in bitij samo droben prah, ki pa zopet zaživi, čim se mlaka napolni z vodo. Tedaj nastane strastna borba za življenje, kakor jo poznamo med vsemi drugimi bitiji na zemlji, v zraku ali pa v morju.
V tovarni emajlirane posode v Celju je 60 udarnikov
Neki znamenit mikrobiolog je nekoč napisal, da je v majhni kapljici vode, če jo opazujemo povečano pod mikroskopom, več filozofskega gradiva kot pa v vseh filozofskih knjigah.
Desettisoči majhnih bitij, ki žive v mlakah in potokih, nas pod mikroskopom presenetijo s prekrasno sliko, ki si je nismo mogli niti zamisliti. Opazili bomo bujno življenje najrazličnejših rastlinic in drugih bitij, vseh velikosti in oblik, kakor v pravljici, Opazili bomo predvsem zamotan klobčič čudnih organizmov, ki se neprestano gibljejo, se napadajo, bežijo, prežijo v zasedi. V tem majhnem svetu so bitja podvržena zakonom narave, kakor povsod drugod na svetu: borijo se na življenje ig smrt za obstoj.
Takoj nam vpade v oči bujna vegataci ja majhno rastlinice, preprežene z neštetimi nitmi, okrašenimi s spiralo. Vidimo jo na sliki in se imenuje v latinščini utricularia vulgaris. Spada v skupino mesojedih rastlin. Na sebi ima vse polno mehurjem podobnih vrečic, ki prežijo na manjša živa bitja, ki jih vsrku-jejo; na ta način se hrani, toda živi tudi brez organske hrane. V tem majhnem svetu prevladujejo alge, ki posebno spomladi pokrivajo mlake z zelenimi štrenami. Množe se zelo hitro in na čudežen način. Na svojih stebelcih imajo polno mehurjev, napolnjenih z zrakom in se tako drže na površju vode. S kloro-folom (listno zelenilo) alg se zopet hranijo druge manjše živa-lice.
Ta vegetacija, ki predstavlja glavno ozadje, pada posebno v oči. V tem majhnem začaranem svetu je še nešteto mikroorganizmov (s prostim očesom nevidnih bitij), ki žive v družinah. Predvsem metazoi, živalski organizmi, katerih telo je sestavljeno iz več celic. To so tako majhna bitja, da jih prosto oko le izjemoma lahko opazi. Kljub majhnim telescem so zelo dobro organizirana. Telo jim je pokrito z zelo odporna, kožico, imajo glavo, telo in nekak rep, ki obenem služi za premikanje.
V kapljici vode opažamo tudi protozoe, majhne živalice, katerih telo je sestavljeno iz ene sa-
V tovarni za emajlirano posp-^ do v Celju je 60 udarnikov, ki stalno presegajo norme za 20 do 30,%. Med delavci je tudi 18 iznajditeljev, ki so dvignili s svojimi izumi- storilnost posameznih strojev od 50—80%. Uprava je 39 delavcev v znak priznanja za vestno delo in varčevanje s sirovinami tudi pohvalila. Delavci tekmujejo z geslom: "Vse za uspešno izvedbo petletnega plana."
Delovni kolektiv tovarne se udejstvuje tudi na vasi. Vsako nedeljo odhajajo delovne ekipe v celjsko okolico, \cjer brezplačno popravljajo kmetom poljsko orodje, stroje in razno posodo.
Tovarna ima dva pevska zbora in svoj dramatski krožek, ki nastopa na lastnem odru v tovarni. Kovinarska šola v tovarni bo poslala maja na mladinsko
progo 55 mladincev, absolventov 2. letnika. Brigada bo opremljena z vsem potrebnim orodjem, vsak mladinec pa bo usposobljen za samostojno vodstvo dela v svoji stroki.
security
BUY YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
Protect your future
Zastopniki Enakopravnosti
Za si. claiisko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76ih Si.
★
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje;
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101
* * m
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana
» ♦ •
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJL ZA OBISK
9 *
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi .
Janko N. Rogelj
6208 SCHAPE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
m
Zakrajsek Funeral Home', Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113

SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
I CENA KNJIGI $5
3E
*
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
oooooooooooooooooooooooooooooooo
o
JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
(Nadaljevanje )
Za mizo je sedel poleg nje. Zopet mu je hodilo navzkriž, da se more tako vedro smejati Gordyjevim pripovedkam. Torej ni šepetanje pri vhodu nič pomenilo? In Silvija ga noče pogledati; prepričan je bil, da mu umika oči, ker ve, da obrača on oči v njeno smer. In *to mu je budilo — kakor vsaka malenkost tisti večer — pekoče čustvo, da se mu godi krivica; izobčen je, in sam ne ve zakaj. Saj ni hotel ne ene ne druge razžaliti! Zaka se torej oni dve zavzemata, da bi ga, tako žalili? In brž se mu je vrinilo čustvo, da mu vse skupaj nič mar: naj le ravnata ž njim, kakor se jima hoče! Na svetu so poleg ljubezni še druge stvari! Ako ga ne marata — jih tudi on ne mara! In tega brezobzirnega, nesrečnega čustva v nemarnosti se je oklenil z vso mladostno zanesenostjo.
Pa celo rojstni dnevi imajo svoj konec. In dušni nastroji in čustva, ki so videti tako skrajno resnična, zatonejo v neresničnosti spanja.
Šestnajsto poglavje
Ako je prinesel ta rojstni dan fantu samo zmedo in razočaranje, je bil Ani prava počasna muka; ona ni našla utehe v misli, da so v življenju mimo ljubezni še druge reči. Toda naslednje jutro je vse, preuredilo, prineslo ji je zavest, d^.je bila včeraj nespametna, prižgalo ji je novo upanje. Nemogoče, da bi bila v kratkih štirinajstih dneh izgubila, česar si je bila tako zatrdno v svesti! Samo odločna mora biti! Samo krepko poseči po tem, kar je njenega! Ali nima po vseh teh praznih letih pravice do svoje ure? Ali naj res malomarno sedi in gleda, kako ji nedozorelo šibko dekle izmika srečo? Ne in ne! In budno je stregla na ugodno priliko. Okrog poldneva ga je videla, kako je šel s trnkom proti reki. Morala je malo počakati, zakaj Gordy in njegov oskrbnik sta bila pri prostoru za tenis; pa sta se kmalu odstranila. Nato je tekla k vratom v park. Toliko da jih je imela za sabo, se je čutila varno; njen mož, je vedela, da dela v svoji sobi; dekle je izginilo bogvekam; stara vzgojiteljica ima opravka z gospodinjstvom; Mrs. Doone piše pisma. Bilo je je samo upanje in sam pogum. Ta stara, divja goščava v parku, ki je še ni videla, je bila krasna — pravo shajališče za favne in nimfe s svojim maho-vitim drevjem, skalami in visoko praprotjo. Držala se je ob zidu v smeri proti reki, a ni prišla do nikakih vrat, in zbala se je, da je zgrešila pot. Slišala je reko na oni strani in iskala, kje bi mogla splezati na zid in po-
gledati, kje pravzaprav je. Stara jelša se ji je zdela pripravna za to. Zlezla je v razsobo in res je ravno videla čez. Trideset korakov je bilo do male reke, ki je valila čisto, temno vodo med gostim vejevjem. Na bregu je ležala velikanska skala počez na drugi še večji. In s hrbtom proti tej skali je stal fant, zraven njega je slonela pernica. In tam, na tleh, s komolci na kolenih in z brado v dlaneh je sedela tista deklica in gledala kvišku. Kako se mu danes oči iskre — kako različne od včerajšnjih mračnih oči!
"Tako, vidiš; nič drugega. Lahko bi mi oprostila, Silvija!"
In Ani se je resnično zdelo, kakor da sta se oba tadva mlada obraza nenadoma strnila v eno samo obličje — v obličje mladosti.
Da je ostala tam celo večnost, se ji ne bi bila mogla zagreb-sti v srce bolj neizbrisna slika. Slika Pomladi, vsega tistega, kar se je od nje poslovilo za vekomaj ! Zdrznila se je nazaj skočila iz rogovile in odhitela kakor zadeta žival, opoteka je se med kamenjem in praprotjo Tako je tekla morda .četrt milje, nato je vrgla kvišku roke, pala med praprot in obležala z obrazom na tleh. Spočetka jo je tako bolelo srce, da ni čutila ničesar razen te. fizične bolečine. Če bi mogla umreti! Pa vedela je, da se je samo tako zasopla. Odleglo ji je, in kar jo je napelo namestu tega, si je skušala pregnati s tem, da* je tiščala prsi ob tla in grabila praprotna stebla — grozna bolečina, strašna praznota! Mladost k mladosti! Šel je od nje, in ona je zopet sama! Ni jokala. Kaj poma ga jok ? Toda sram je viharil po nji; sram in togota. Tako malo je torej vre'dna? Sonce ji je treščalo v hrbet na tem ležišču in potlečene praproti, kamor je pala; čutila se je slabo in bolno. Do zdaj se ni še docela zavedala, kaj pomeni zanjo ta strast za tega fanta; koliko njene vere vase je zvezane z njo; kako se je po nji z Vsemi silami oklepala svoje mladosti Kakšna grenkoba! Ta šibka ne-dorast, to belo dekle — ta mlada stvarca — in ona mu je hipoma toliko kot nič; Toda — ali je res? Ali ga ne more še zdaj potegniti k sebi nazaj s strastjo, o kakršni se temu otroku niti ne sanja? Gotovo! O, prav gotovo da! Naj le enkrat okusi slast, s katero ga lahko opoji! In ob tej misli je izpustila praprotna stebla in je ležala tako mirno, kakor kamenje okrog nje. Ali ne bi mogla? Ali naj ne, še zdaj? In vsak občutek — razen lahnega drhtenja — je v nji zamrl — kakor da se je po-greznila v omotično spanje. Čemu temu dekletu prizanašati? Čemu oklevati? Ona je bila pr-
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
STEVE F. PIRN AT
6516 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
Cleveland 3, Ohio
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države; vse po-
šiljatve so jamčena.
PRODAJA ZABOJE, za obleko in jestvine, sprejema pakete, ter
vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj.
VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE, ter za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT
va! Tam v gorah je -bil njen. In ona ima še moč, da ga potegne nase. Pri večerji prvi večer je potegnila njegove oči nase od tega dekleta — od mladosti, kakor vleče magnet jeklo. Še vedno ga utegne prikleniti nase z verigami, ki jih on vsaj za nekaj časa še ne bo želel raztrgati! Prikleniti ga? Mrzka beseda! Držati njega, ki koprni po tem, česar mu ona ne more dati — mladosti, bele nedolžnosti, Pomladi? To bi bilo podlo, podlo! Skočila je iz praproti in tekla ob gričku, nič ni gledala, kam, spotikala se je ob prepleteno rastlinje, med skalami, preko skal, dokler se ni še enkrat vsa is sape zgrudila na kamen. Tam je bila jasa, in čez reko je videla na oni strani holmec, ovenčan z macesni. Nebo je bilo jasno, sonce svetlo. Nad tistim holmcem je krožil jastreb; visoko, visoko, čisto blizu sinjine! Podlo! Tega ne more storiti! Ne more ga omamiti, ne more ga potegniti z njegovimi čuti, z vsem tem, kar je v njem najmanj plemenitega, ko mu vendar želi vse najvišje, kar more dati življenje, kakor bi nju bila mati! Ne more. To bi bilo zločinstvo! V tem trenutku najhujše duševne muke sta pač ona dva tam spodaj v soncu poleg sive skale in ob temni vodi pred njo na varnem, skrita. Dekletu trepeče belo, cvetoče lice navzgor, fantu se spušča pogled navzdol! Nepojmljivo, da more srce, ki čuti to, isti hip sovražiti tisto cvetoče lice in vroče žehteti, da bi zamorilo to ko-prnjenje v fantovih očeh. Vihar v nji se je polagoma ugašal. In molila je, da ne bi ničesar več čutila. Saj je tako naravno, da ne dočaka svoje ure. Naravno, ostane njena želja neutolažena, da se njena strast ne razcvete; naravno, da se mladost druži z mladostjo, ta fant s svojo vrstnico po zakonu ljubezni. Veter, pihajoč po dolini, ji je pahljal lica in ji prinašal lahno olajšanje. Plemenitost! Ali je to prazna beseda? Ali se čutijo tisti plemenite, ki so se odrekli svoji sreči?
Dolgo je hodila po parku. Šele pozno popoldan je izstopila skozi vrata, skozi katera je vstopila polna upanja. Nikogar ni srečala, preden je prišla v svojo sobo; in da bi bila še varnejša, se je zatekla v posteljo. Bala se je samo, da bi jo utegnil zapustiti občutek skrajne onemoglosti. Nobene duševne ne telesne sile si ni želela, dokler ne bo odšla od tod. Ne jesti ne piti ni hotela; le spati, ako ji bo mogoče. Jutri, ako gre kak vlak navse zgodaj, bi utegnila že oditi, preden bi ji bilo treba koga videti; njen mož mora vse ukreniti. Kaj si bo mislil in kaj naj mu ona reče — dovolj je še časa, da to preudari. In kaj ji
11. junija 1947
to? Edina važna stvar je zdaj ta, da ne vidi več fanta, zakaj tako mučnih ur ne bi mogla več prestati. Pozvonila je in poslala osuplo sobarico s pismom k svojemu možu. In ko ga je čakala, se je začel njen ponos upirati. On ne sme ničesar opaziti. To bi bilo strašno. Smuknila je iz postelje, vzela brisačo in steklenico kolinske vode ter si obvezala čelo. Prišel je skoraj nemudoma, vstopil po svoji navadi brzo in tiho, obstal in jo gledal. Ni, vprašal, kaj je, temveč je kar čakal. In nikdar prej se ni tako jasno zavedala, kako je takorekoč njegov začetek tam, kjer je njen konec; on izhaja iz tal, odkoder sta instinkt in čustvo pregnana, kakor da sta brezbožnika. Zbrala je ves svoj pogum in rekla: "Bila sem v parku; sonce je moralo biti prevroče. Jutri bi šla rada domov, če ti je prav. Tega ne prenesem, da bi bila v tuji hiši bolna."
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Peronova žena je v Madridu počaščena z velikim pompom
Oddan ji je bil pozdrav s salvo iz 21 lopov; Franco jena letališču osebno dočakal senoro.
MADRID, 10. junija — Žena argentinskega predsednika Ju-ana Perona je dospela v Madrid, kjer je bila dočakana z velikim pompom.
Njeno letalo je spremljala es-kadrila 41 španskih bojnih letal. Sam general Franco se je podal na letališče, kjer jo je osebno pozdravil z drugimi visokimi španskimi uradniki, obenem pa je bila v njeno počastitev izstreljena salva iz 21 topov.
V avtu s senoro Peron sta se nahajala argentinski zunanji minister Alberto Martin Ar ta j o in osebni tajnik Franca, ki je srečal Peronovo ženo v španski vzhodni Afriki.
Groteskna pretiravanja pri sprejem« Peronove žene
Madridski časopisi so pod debelimi naslovi na prvi strani priobčili sliko žene argentinskega predsednika, z natančnim opisom njenega potovanja po Španiji. Vladni komunikej je bil pri-občen na prvi strani. Glasi se:
"Najbolj odlična senora Dona Eva Duarte de Peron, soproga njegove ekscelence predsednika Argentine, se od pretekle noči
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA. V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
tri minute po polnoči, nahaja na španskem ozemlju."
Glede tega pretiranega čaščenja Peronove žene so padli mnogi zasmehljivi komentarji, toda samo privatno in diskretno, ker je obisk s strani Francove vlade vzet zelo resno.
"Najbolj odlična senora Eva Duarte de Peron" so bo nahajala v Španiji 17 dni.
Izjava Bolgarije glede aretacije Nikolaja Petkova
Premier Dimitrov odgovoril Angliji, da je to notranja zadeva Bolgarije
SOFIJA, 9. junija Bolgarski premier Georgij Dimitrov je v zvezi z aretacijo voditelja agrarne stranke, Nikolaja Petkova, odgovoril na vprašanja angleških in ameriških uradnikov, da je to notranja zadeva Bolgarije.
Po uradnem komunikeju, ki je sledil po aretaciji Petkova, je razvidno, da ne bodo podana nobena pojasnila glede vzrokov aretacije, dokler Petkov ne bo postavljen pred sodnijo.
Po poročilih so se baje angleški in ameriški predstavniki nahajali v "prijateljskih razgovorih" z bolgarskim premier-jem in ga ob tej priliki vprašali za neka pojasnila v zvezi z aretacijo. Angleški in ameriški predstavniki so poudarili, da bi tako pojasnjenje moglo imeti mednarodni značaj.
Bodite potrpežljivi,
svetujejo Bolgari
V uradnem komunikeju je rečeno, da je aretacija Petkova izključno notranja zadeva Bolgarije. Kot bolgarski državljan, bo Petkov odgovarjal soglasno z bolgarskimi zakoni.
Komunikej na podlagi gornjih obvestil svetuje, da se mirno in potrpežljivo čaka na sod-
Dela za ženske
SLOVENSKO DEKLE,
ki pride v Cleveland na delo, želi dobiti v najem sobo pri slovenski družini. Kdor ima za oddati, naj pokliče YE 3066 in vpraša za Mrs. Petrič.
DEKLE ALI ŽENSKA
ZA INŠPEKCIJO STEKLENIC Vpraša se pri
Double Eagle Bottling Co. 6517 St. Clair Ave., HE 4629
ŽENSKE ZA LIKANJE
(3), izurjene pH likanju srajc. Tudi vežbamo za to delo. Plača od ure in komada. Prijetna godba med delom.
MENK BROS. LAUNDRY
643 E. 103 St.
Ženska za sneženje ponoči
Zglasite se na Employment Office 7. nadstropje
THE MAY CO.
Zemlfisca
SLOVENKA ali HRVATICA
v starosti med 35 in 50 letom za hišna opravila v Chagrin Falls; dobra plača; 2 odrasli osebi. Ima en dan v tednu prosto. Pokličite EX 7450 med 10. zj. in 1. pop.
PRAZNO—SE LAHKO VSELITE
Odprto v soboto in nedeljo 2-6 pop. Hiša za eno družino, 6 velikih sob v prvovrstnem stanju. Mnogo drugih dodatnih posebnostih. Ce-mentiran dovoz in tri zidane velike garaže, ki so zelo pripravne za obrtnika. Cena zelo znižana. Nahaja se na
1193 E. 170 St.,
od Grovewood Ave.
nijsko obravnavo proti Petkova.
Premier Dimitrov je izjavil, da Petkov v zaporu živi pod normalnimi pogoji in da ni predvidevan noben poseben postopek za njegovo obravnavo.
BOLGARSKA AGRARNA STRANKA ODOBRILA ZUNANJO POLITIKO
SOFIJA, 9. junija — Druga največja stranka v Domovinski fronti, ki ima v Bolgariji veliko pristašev, je odobrila zunanjo politiko vlade.
Izvršni odbor stranke je priznal, da obstojajo različna sta-
Dela za moške
Avtni mehanik, izurjen; dobre delovne razmere. Visoka plača od ure. Hankel Service, 9321 Wade Park.
ZIDARJI — dolgotrajno delo; navadna opeka z glaziranim ozadjem.— Geo. A. Rutheford, 1135 Ivanhoe Road.
IZURJEN BORING MILL OPERATOR,
strojniki, varilci in assembly-men; plača od ure. Pokličite ali se zglasite osebno pri
THE LEADER TRACTOR CO. 7 milj vzhodno od Chagrin Falls na Route 422 do Brown Rd., severno eno miljo.
Tel.: Bainbridge 970
TEŽAKI
Imamo nekaj del na razpolago za moške z inicijativo, ki želijo stalno delo in so pripravljeni delati vztrajno. Začetna plača $1 na uro. THE AMERICAN MONORAIL CO 13107 Athens — BO 8543
CRANE OPERATORJA
2, ki imata izkušnjo pri električnih overhead, parnih in truck dvigalih (cranes). Tedenska plača. ATLAS STEEL & SUPPLY CO 4401 Trumbull Ave.
MESARJI
Imamo delo za izurjene mesarje, ki želijo stalno delo v naši moderni mesnici. Dobra plača.
THOMAS MARKET 12333 Superior Ave.
Posluga
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE,
se obrnite za pošteno postrežbo na
GEORGE KASUNIC
Real Estate Broker 7510 LOCKYEAR AVE., HE 8056
VAŠ FORNEZ POPRAVLJEN ALI
preurejen in sčiščen po ekspertnih mehandikih.
Pokličite LA 2123 za popolen pregled.
Točna in zanesljiva postrežba.
WOODHILL HOME IMPROVEMENT GENERAL CONTRACTORS
prenovimo, popravimo in preuredimo komercijalna in rezidenčna poslopja. Upošteva se FHA posojila. Prosti proračuni. Točna in prvovrstna postrežba. LO 5008.
POPRAVIMO STREHE IN ŽLEBOVE
Tpčna postrežba. ME 2714
BUCKEYE HEATING & APPLIANCE CO.
Avtoriziran York Heat prodajalec. Nabavite si fornez, ki bo odgovarjal vašim potrebam. Na olje, premog ali plin. Nudimo popolno postrežbo na vašemu sedanjemu fornezu'po izurjenih delavcih. 3452 W. 41 St. Prosti proračuni, WO 8077.
PRENOVIMO—POPRAVIMO
Izvršimo popolno zidarsko in te-sarsko delo; strehe, omete, napeljavo žice, izdelamo podstrešja in rekreacijske sobe, tile kuhinje, kopalnice, kleparsko delo, itd. FHA pogoji; posluga širom okraja; prvovrstno delo in točna postrežba.
ALLEN CONSTRUCTION CO.
2831 Woodhill Rd.
CE 6110; ob večerih: WA 1770
FORNEZI
Novi fornezi za premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat
CHESTER HEATING CO. 1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
lišča glede "metod in akcij," toda izjavil je, da je s komunistično stranko sklenjen sporazum, ki "bo odklonil nevarnost razkola v Domovinski fronti pri izvrševanju vladnega dveletnega načrta.
*
Bolgarsko vojaško sodišče je v odsotnosti obsodilo na smrt Aleksandra Cankova in devet članov njegove kolaboratorske vlade. En član te vlade je bil obsojen na dosmrtni zapor, 19 pa jih je bilo oproščenih.
Razno
ŽELI SE DOBITI
v najem sobo s kuhinjo za enega pečlarja. Kdor ima za oddati, naj sporoči na 6914 St. Clair Ave., EN 1169.
6 FT. FRIGIDAIRE
ledenico, jamčeno za eno leto kot nova, se proda za $159.50. Vpraša se na
819 E. 185 St., KE 5700
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravni-
?i'	bo Dr. Župnik
vršil vsa morebitna nAn^vila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU"
do
National Hea+ing Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
LASJE
MOŽJE
IN ŽENE!
AH «o vaii las] a brezbarvni, mrtvi, iips' dajo? Da, slreinica Loreen Johnston val# lahko pove ka] storiti z nenormalnim sts' nJem' kože na vail glavi. In navzoča *" dva zdravnika. Na plešasti glavi se na"* Je posrečilo, da so pričeli rasti lasje. SI*' hernl hvali znano Loreen Johnston zdra*' IJenJe za rast las. V temu poslu smo P"' ko 20 let. 14 do 20 "treatments" dobite ^ zaboju za $25—v nekaterih do 32 "tre«'" ments" in lasje pričnejo rasti. Za P"' strežbo s temi v našemu uradu računan*® $5 vsako pot ali 3-krai za $10. Dajte P''' četi s tem zdravljenjem takoj, če hočet* polno glavo las.
Uradne ure vsak ponedeljek, torek In sredo 9. zJ. do S. zv.
J. G. & C. J. PRODUCTS COMPANY
9200 HOUGH AVE., RA 3773