Posamezna štev. 60 vin. Štev, is. Poštnina - * JS- - p^vlaltrana. v udml v petek, ime 23. mm M Leto XLVm »SLOVENEC« velja »n pošti ha t*o strani Juge- Marije !u v IjnbljaBi: m eelc (slo aapr*] • * lOt-— it pel lata „ .. „ 55«— m tieirt leta „ ,, „ 30-— ea mesec „ . . „ 18'— Ca iu osem«tvo ©e{u!«!ao K14H-. E .Sobotna Izdaja: s& 7* eelo >eto.....K 28-— n taoienutvp.... „ 23'— r 1 ! ^ 1 1 'v -.K j "i"«i ImazmtU mmmm uaiuttalpna petltvnta (M as Mraka In 3 m xa oatarat . . . jm E *<— urad nI raaftaal, puian« Kd. . . . . p« K Mrl ivrač&a 10 Klu. NafrusIMeglaa 58y9' Ixka|i vaak dan aetoljek la daa po »b 5. url -ffstrai. OradnUtve }• v Kopitarjev! nllvi star, 6/OL il0K0(ii)4i se ua wa«a}o; aefraalt urana plema ao m sprefereafe. Drete. tele!, str. 30, uprava, ttr. 338. Političen list m slovenski staro! Uprava je v Kooltar]evi al. 6. — iUčna poitae I__ ljubljanske it. 650 za naročnino in št. 349 aa oglase, nvatr. In češke 24.797, ogr. 28.511. »ostu-boro. 7S83. tlifitiisiisim u jadran-sitem opratanin« (Inrifw pofodiio »Stavenen«,) Belgrad, 22. januarja, Poslednje vesti te Pariza so precej neugodne. Našim delegatom je bil določen štiridnevni rok /.a sprejetje pogojev vrhovnega sveta, ki sc tičejo rešitve jadranskega vprašanja, Ako naša delcgacija nc sprejme teh pogojev, bo vrhovni svet prepustil Italiji, da uveljavi londonski pakt, S tem je naša delegacija prišla v položaj, v katerem mora izmed dveh voliti manjše zlo. Italija zahteva od nas otoke Vis, Lošinj in Pelagruž ter da naj sc takozvana Wilsonova črta pomakne do Reke. Zahteva tucli, naj pristanemo na suverenitet« Zadra in Reke pod zvezo narodov. V helgrajskib diplomatskih krogih sc govori, da bo naša delegacija morala pristati na ta poslednji predlog vrhovnega sveta. LDU Pariz, 22. jan. (DunKU) Vrhovni svet jc smatral odgovor jugoslovanske vlade za nesprejemljiv ter sc je določil rok 4 dni. v katerem se mora sprejeti zadnji predlog vrhovnega sveta, ali pa stopi londonski dogovor v veljavo. K oladn! rešiti?! valutnega vprašanja* Zagonetka vladnega sklepa od 15, t. m. postaja čimdalje jasneja, V prvem trenutku so ministerijalni listi udarili na veliki boben in s truščera razglašali, da je popolnoma zmagalo naše stališče, t. j., da se bo krona zamenjala al pari. Marsikomu se jc sicer malo verjetno zdelo, da bi se bil fin. minister Veljkovič, o kojem je bilo obče znano, cia jc za zanier.o 1 :4, tako hitro in tako lahko uda I, toda prvi takorekoč oficijelni komentar, ki ga je v nekem intervivu podal predsednik dež. vlade dr. Žerjav, je bil tako decidiran in obenem vsem nevernim Tomažem žugajoč, da si žc skoraj moral verjeti, da je dr. Kramer izvojeval proti Veljkoviču veliko zmago. Ker poznamo vrednost dr. Žerjavovih izjav — spominjamo se n. pr. še, kako jc o priliki zadnjega kolkovanja denarja popolnoma oficijelno razglašal, da boš vsled 209; odtegljaia potem za 80 kron dobil toliko kakor prej za 100 K —, ostali smo skeptični in čakali bolj zanesljivih pojasnil. Potem je prišel ofici-ieloi belgrajski komunike z dolgoveznim komentarjem, ki naj bi nezaupne posestnike kron prepričal, da je ena sicer res ena in nc štiri, da pa morajo vendar verjeti, da so zamenjali svoje krone al pari, ko jih bodo dali 4 za 1 dinar in to radi-tega, ker bo ta kurz na vsaki novi bank-D.oti celo 'zrecno označen. Toda število nevernih Tomažev jc kljub vsemu vladnemu pregovarjanju rastlo in slavospevJ na dr. Kramerjevo rešitev so naenkrat utihnili celo v — Jugoslaviji«. Sedaj pa počasi prihajajo še drugi komentarji na dan, ki razkrivajo potek dotične seje ministrskega sveta. Pripoveduje se, da je fin. minister Veljkovič trde-vratno vztrajal na svojem znanem, kroni sovražnem stališču in da jc grozi] z dc-misijo, ako bi njegova nc obveljala in da se je vsledtega junaški dr, Kramer zadovoljil s tem, da se novi dinarji mesto samo na eni strani označijo na obeh straneh tudi v kronah, seveda v razmerju 1. krone /-a 1 dinar! Kakšen uspeh da naj bi bil to, ■•za navaden razum ni tunljivo«, ker je stvarno vendar popolnoma vse eno. če jc ua novem dinarju zapisano samo na cm ali pa na obeh straneh, da ta dina" velja za 4 krone. Minister dr. Kramer jc loiej glede relscijc doživel očiten poraz. Ako se je resno z a to relacijo eksponiral, kakor je vsa slov. javnost od njega pričakovala, potem je njegova dolžnost, izvajati poslcdice, demisijonirati iti s tem korakom varovati cnodušno slo\. .-.tališče glede tega vprašanja in poudariti svoo solidarnost /. njim. Čc je bil Veljkovič pripravljen demisijonirati, ako njegov predlog ue prodre, velja isto za Jr, Kra-merja, ako mu jo njegov predlog tako resen kakor Veljkoviču njegov, Ako dr. Krame? t kabinetu vzbuia s narodne cerkve«. Odmev tega gibanja smo slišali v gozdu našega liberalnega časopisja, ki je z neprikritim veseljem pozdravljalo »začetek konca rimske samovlade«. Gibanje reformistične duhovščine so podpirali svobodomiselni politiki, predvsem sla se »za svobodo vesti« zavzemali narodna demokracija in agrarna stranka. Voditelji raz-kolnega gibanja Zabradnik, dr Farsky in j drugi so bili imenovani ministerijalnim svetnikom itd. Sedaj pa, ko je razkol formalno proglašen, se oglašajo iz vrst svo-bodomiselcev treznejši glasovi, V »Narodni Politiki« piše znani svobodomiselni vseučiliščni profesor dr. Peka?: Ne smemo slediti pozivu »češkoslovaške cerkvc«, naj Čehi izstopijo iz rimskokatoliške cerkve in naj prestopijo v novo. Predvsem zato ne, ker nam češkonarodr.a zavest veleva, ogibati sc vsega, kar bi i moglo težko oškodovati bodočnost naše mlade republike. Vsi Čehi morajo biti prepričani, da je bila ustanovitev nove češkoslovaške cerkve, ki je bila izvršena S. t. m. na Žofinu, pozdravljena z veliko radostjo od sovražnikov našega naroda. Razveselili so se v duhu Mažari in Nemci, vzradostili so se mažaronski elementi na Slovaškem. Ti predvsem zato, ker so dobili v roke novo agitačno orožje, s katerim bi mogli širiti nenaklonjenost do Čehov med vernim katoliškim ljudstvom ši-J rom Slovaške, Ostali pa zato., ker so biti j razveseljeni z upanjem, da jc v malem na-i rodu, ki si prisvaja gospostvo nad njimi, i vzklil nov notranji razkol, nov nevaren tvor, ki temeljito oslabi njegovo silo. Sem daleč od tega, da bi pisal morda j te vrste v obrambo Rima, — odločilno jc zame, kaj je v dobrobit našega naroda in naše države; edino zato smatram za svojo j domovinsko dolžnost, svariti pred leni silno nevarnim početjem, ki bi moglo ztu-: šili enega izmed stebrov naše sile, to jc verski mir v naših zeniljah. Kot češki zgo-j dovinar vem, kaj se je zgodilo v preteklosti, vem pa tudi, kako grozne rane nam je zasekal verski razpor. — Zaključujem: bolje bo, če gibanje za novo češkoslovaško cerkev ne objame širših vrst ali če se razbije takoj v početkih. Celo agrarci, ki so /, vsem uradnim aparatom podpirali razkol, sc v odločilnem trenutku umikajo. V njih glavnem glasilu, Venkovu«, piše profesor dr. Susla, da ne veruje v bodočnost in trajnost novega gibanja. Glavno geslo, ki so ga vrgli v svet, svoboda vesti;, jc preveč nejasno | iu more pripeljati do modernega boljšc-! vizma. Socialni demokrati so m pa ostali dosledni in ironizirajo zgodovinski korak rc-formističnc duhovščine. »Pravo Lidu< piše pod naslovom »Rimsko-katoliški vihar v č:aJi vode«. ^Sodobuo ^ibamc ^eskt j duhovščine je deloma odpor mladih g!aNova doba« v Celju je v predzadnji številki na ves glas povedala »pozneje pa nas (Jugoslovane) je Rim zasužnjil v internacijonalo.« Očividno je, da je sam dr. Kukovec za-grozd nemirnemu in preveč odkritemu s kislim obrazom vzamejo ta uspeh na znanje. Taksne so klerikalne zmage. Vprašati se moramo samo, ali so oni, ki so še ostali pristaši te strančice, res tako nedolžni, da verujejo te nesmiselnosti, iu ali je politična zavednost slovenskega občinstva tako padla, da smejo klerikalci tako nesramno žaliti naše občinstvo in smatrati četudi pri-prosie ljudi za takšne tepce, da gredo na ta Um? Toda goljufija nc drži. Kakor je noč vzola šusteršiča, tako bode tudi njegovi ostanki pri novih volitvah izginili s tako »zmago«, kakor je njihova valutna, najnovejša. Sicer pa, takSnih čudnih zmag vam privošči i?sak pošten Slovenec mnogo. — Ko se pokaže blamaža so krotki in apelirajo na skupno postopanje vsega interesi-ra,nega prebivalstva. To naj »Jugoslavija« nove sebi in »vsem interesiranim krogom«, ki čutijo šele danes potrebo skupnega postopanja, za katero smo mi vedno bili. Ko bi io mi tako zavo-zill, bi »Jugoslavija« in »Slov. Narod« to deset, let »lajnala«. + Še neozdravljena »Jugoslavija«, — »Jugoslavija« šc danes ni na jasnem, kakšni da so sklepi ministrskega sveta glede valutnega vprašanja. Odpor, ki se ie. pojavil zadnje čase, je za »Jugoslavijo - samo heganje ljudstva in povečavanje splošne razdraženosti. Po njenem mnenju bi morala torej javnost molčati in čakati, da sc bo ljudstvo zbegalo in razdražilo, ko bo žc občutilo na svojem premoženju posledice ministrskega sklepa. Treba ie glasov vseh slojev in modrih, da se bo stvar clala še popraviti. Mislili smo, da smo s stvarnimi članki dovolj pojasnili, da je vloda, ako ne sistira svojega tozadevnega sklepa, postavila nas in parlament pred dovršeno dejstvo. Zdaj pa vidimo, da bo treba finančnim strokovnjakom pri »Jugoslaviji« stvar še dolgo pojasnjevati, predno jo bodo razumeli. -j- Va'utno vprašanje in socialni demokrati. O »rešitvi« naše valufc, po kateri se bo v doglednem času krona zamenjala v razmerju 1 :4, »Naprej« lepo molči. Nič mu ni mar, da bo s tem zadet predvsem proletarijat, ker se bodo cene vseh potrebščin takoj po zamenjavi silno dvignile. Kristan je v vladi, zafo je vse prav, si misli »Naprej«. Pač pa se norčuje it. nedeljskega shoda, na katerem jc ljubljansko prebivalstvo enodušno protestiralo proti vladni uredbi o valuti. Obregnil se jc ob dejstvo, da so nastopili pristaši VLS in JDS skupno. Nam se samo zdi čudno, da tudi soc. demokracija ni protestirala proti sedanji rešitvi valutnega vprašanja. Pravzaprav to ni čudno. Saj bi potem moral g, minister Kristan odstopiti. In konec bi bilo ministrske slave in podpor za »Vojno zvezo«,,. -f »Samostojna« v novomeški okolici, ki jo ustanavlja gnnski ravnatelj Ve-dernjak, se krha. Iz zanesljivih virov vemo, da ste se ondi pojavili dve nasprotujoči si struji, zlasti zaradi prihodnjih volitev, Ena slruja, ki jo zastopa Kulavie. iz Vavtevasi, bo šla odločno z liberalci. Av-sečevi pristaši iz Gotnevasi. ki baje pridobivajo nekaj privržencev na desnem bregu Krke tja do Kostanjevice, pa hočejo postaviti lastne zgolj »samostojne kmečke kandidate«, Avsečevi strankarji so »menda poučeni« v svojih načelih, ie to se jim ne zdi umestno, da »ne gredo z njimi tudi duhovniki« kot se je eden »samostojnih« tam izjavil na zborovanju v zaprtih prostorih pri Malenšku v črmošnjicah v stop-ški župniji. Dvomimo, če i c v prid kmetijski šoli, da njen ravnatelj meša naše kmetovalce s tako vrtoglavo politiko. — Potrebno je pač, da je v vsaki župniji Kmečka zveza, ki se naj tudi vodi. -j- Kalne, vode. Nakupovalna zadruga nam je poslala sledeč popravek, ki sicer ne odgovarja § 19., ker naše trditve pretvarja; kljub temu ga objavljamo: Sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona Vas pro- vero. ne more očitali, da bi bPo naše delo v če-murkoli na škodo cerkvi ali celo veri.« Rim vas je zasužnjil v internacijonalo, g. dr. Kukovec! In vi vendar nim 0.1-C tli c proti temu? --- Stari, do groba ncizpfe. menljivi liberalec je ohrani) svoje dvojno lice: Eno za gospodo, drugo za kmeta! -j- Zmaga in poraz. »Jugoslavija« j si je zakrila glavo, potresla. že v pred-i pustu svojo plešo s pepelom iti pre-' sunljivo vzdihuje: »Ker jo na valutnem vprašanju interesiranu vse prebi-j valstvo brez razlike strank, je nujno I potrebno, da valutno vprašanje neha ! biti predmet dnevnih .strankarskih političnih bojev.« Kako resne, mazil jo : nc in globoke besede Piše jili pa isti ! list, ki je dne 1 i. 1. iti. radostno povedal svetu: »Vesolost je vzbudilo po ; Ljubljani pisanje »Slovenca« in »Ve-! černegu iihUi" ob reševanju valutnega I vprašanja. Videli so veselje vseh slo-j je v ljudstva ob zaves lepem uspehu demokratov v tem težavnem vpraSft-1 uiu. in njč jim ai preostalo, ku.kof da gospodu, ki je to zanisal. Včeraj tudi nafti- ,______„ . ------ .. . reč celjski grof Kukovec v uvodniku Naši ! simo, da popravite podatke v svojem član. cilji« piše, da >jc boj proti SLS tudi boj za ! ku »Kalne vode« kakor sledi: »Ni res, da ln gotovo noben poštenjak nam je »Vojna zveza« izvozila v Trst 5000 glav živine, res je, da ni spravila v Trst niti ene glave živine. Ni res, da je spravila »Vojna zveza« v Trst 50 vagonov moke, res jc, dan i izvozila niti enega vagona moke. Ni res, da je spravila v Trst 100 vagonov zelja, res je, da jc spravila v Trst 4 vagone zelja. Ni res, da jc izpeljala 4000 komadov svinj, res jc, da ima dovoljenje izvozili ta kvanlum proti kompenzaciji za manufakturno iu kolonijalno blago in da je izvozila, za le dobave in del dovoljene ekspertne množine. — Nakupovalna zadruga za konzumtte in produktivne zadruge in zavode, r. z. z o. z. v Ljubljani. Alb. Prcpeltih. Filip Ura t n i It. — Kaj hoče. Nakupovalna zadruga s tem popravkom, je uganka! Morda hoče s popravkom samo prikriti, da je dobila dovoljenje za izvoz. Mi tudi nismo trdili, da je Vojna zveza« izvozila 5000 glav živine v Trst., ampak da •r dobila za ta izvoz dovoljenic in brez kakih posebnih garancij.Sicor pa nc popravek »Vojne zveze ravno toliko dajemo, kakor na dr. Žrfjavove demantije po ko-respondenčnem uradu. Ktnnlo bomo sli- šali, da imajo socialisti milijonske vo ivne fonde, kakor se sedaj nekateri demokrati v Belgradu bahajo. Nasilna rekvizicija cerkvenih $>,. .> štorov. Splitski »Jadran, poroča, cla >e 14, t, m. občinski tajnik Šegvič v spre vu častnika in stražnika prišel v jezuitski samostan io zahtevaj ključe od or-itoriju sv. Jožefa, češ da so ti prostori rekvirani. Su-perior je odgovoril, da jc napravil priti v, na katerega še ni dobil rešitve. Pridržuje si pravico za utok na višjo pristojno oblast in zato nc more izročiti ključev, Obč. tajnik Šegvič je nato poklical vojaško asistenco in šiloma odprl železna vrata na dvorišče in ob vhodu ter šiloma prodrl v oratorij sv. Jožefa. »Jadran« navaja cerkveni zakon, ki veli, da so sveta mesta izvzeta od pirisdikcijc civilne oblasti ter zaključuje: »Nc. vemo, kaj to pomeni. Ali misli splitska oh čina inavjiurirati kulturni boj naše nove države proti katoliški cerkvi?« -f Judovske tožbo. Prager Tag-blatt« je nedavno priobči! članek, v katerem se neki »nemški Jud« grenko pritožuje nad nemškimi strankami na Češkem, ki vse, brez razlike, odklanjajo Jude. Pač se češki Nemci n. pr. v zakonu radi družijo s Čehi, a za Jud;: r • marajo, da bi tih > pozdravil pod Lipami«. In vse. to v češkoslovaški republiki, kjer trdba danes spoznavalskega poguma, da se kdo prizna. za Nemca in kjer si Nemci pač ne morejo dovoljevati luksusa, da bi odklanjali nearijce, ki jim hočejo v najtežjih časih in v najtežjih razmerah ostati zvesti. Samostojna dni hal z noži napadla govor« aike na izobraževalnem tečafa v Šmarjah pri Jelšah. Maribor, 22. jan. Danes je priredila Kmetska zveza iu Slov. kršč. soc. sveža v Šmarjah pri Jelšah izobraževalni leča j za šmarski okraj. Udeležba je bila ogromna. Okoli 600 do 700 najboljših mož, mla-deničev, žen in deklet je vztrajalo od 9. do 1. ure popoldne na tečaju. Predavala sta urednika Kranjc in Žebot, Tcčaj je vodil okoliški župan Stoklar. Okoli 1. ure popoldne pridrvi v dvorano gostilničar in mesar Habjan v družbi 20 do 30 saraostoj-nežev, ki so bih oborožni z debelimi gor-jačami. Naš somišljenik Miha Gobec za-kriči proti govorniškemu odru ravno v času, ko jc predaval Žebot o pripravah za volitve: »Govorniki, pazite, samostojneži pridejo in vas hočejo vreči z odra!« Naši mladeniči in možje napravijo pred odrom kordon, a več samostojnežem sc jc posrečilo, prodreti na oder. Zgrabili so urednika Žebota in ga po daljšem mikastenju vrgli z odra. Naši somišljeniki ga rešijo iz rok siimostojaežev, toda v istem trenutku zamahne neki samostojnež, doma iz Slivnice pri Celju, z ostrim nožem proti Žebotu. Sune' jc bil namenjen proti glavi oziroma vratu napadenca, ki sc je pa ; rečno umaknil. Dobil pa, je zabodljaj v levo roko, V tem trenutku se zakadi ponovno gruča samostonežev v Žebota in ga vrže zopet na tla. Naši ga zopet rešijo in odvedejo iz dvorane. Kri mu jc tekla iz roke curkoma. Med tem časom so naši somišljeniki potisnili samostojne na prosto ler tudi sami izpraznili dvorano. Na prostem, na trgu, je hoteia ljudska množica, broječa 600 do 700 oseb, razkačena navaliti na samostojne. Z veliki m trudom sc je posrečilo našim, da so fo zabranili. Krvav je urednik Žebot. na to stopil na vzvišen prostor pred iupniščem in šc enkrat pojasnil ljudski množici, kakšno orožje rabijo naši politični nasprotniki. Proti napadalcu iti divjakom te ie uvedla takoj preiskava. Poleg Žebota so samostojni grdo napadli in pretepli tudi sladkogorskega kaplana Somreka. Zdravnik dr. Rake« je nudil obema ranjencema prvo pomoč. V župni-šču so se zbrali nato župani in zaupniki ter najodličrejš" možje vsega okraja, tudi taki, ki so bili doslej zapisani pri samostojnih, ter izjavili, da obsojajo nesramno početje samostojnih napadalcev in da bodo z vsemi silami delali na to, da bo VLS v šmar-skem okraju imela ogromno večino ljudstva za seboj. — Omenjamo šc, da so samostojni hoteli Žebotu ukrasti suknjo in klobuk; faktlčno pa so mu ukradli listnico z denarjem in tudi sp-se za predavanja. n # novic«. — »Slovenska Straža« ima svoj občni zbor dne 5, februarja popoldne ob 3. uri | v Jugoslovanski tiskarni (III. nadstropje) v Ljubljani. Podružnice naj t;ikoj izvolijo delegate. — Nove učiteljske plač«. Kakor izvemo, jc delegacija finnnc takoj ko je do-bila potrebno vsoto na razpolago, založila čekovni račun knjigovodstva deželne vlade. Prodnimi se izplačajo te dni, — Slovanska Čital •11C fl v Mariboru, i ima svoi občni zbor prihodnji pondeljek, '' dne 26. t. m. oh 20. uri ?. o'ič«!rim spo-I redom Vsi udje so vljudno vahl eri. ► Odbor Stev. 18. SLOVENEC, dne 25. jatraarja 1920. Stran 3. — V Smartnero pri Litiji bodo vpri-zorili v nedeljo, 25. t. m ob pol 3. uri popoldne slovito narodno igro »Krivoprisež-nik«. — »Šolski oder« v Ribnici. Dne 18 t. mes. je priredila šolska mladina deške in dekliške ludske šole predstavo: deklama-cije, petje in igrico »Škratje«. Cela prireditev je uspela kar najkrasnejše, kar priznavajo vsi posetniki. Najbolj je ugajala Igrica. Kar veselje je bilo gledati te male škrate v rdečb suknjicah, rumenih kapicah in laketbradah. In ta korajžen nastop! Nič prisiljenega, kakor da bi se otroci res zatopili v svoje vloge. Najbolj sta ugajala deklica-sirotka in podkralj škratov. Površnemu gledalcu bi to zadostovalo, a kdor je imel priliko pogledati delo za kulisami, bi videl neizmeren trud, požrtvovalnost in — ljubezen do otrok, ki ne pita otroka umo z »abc«, ampak mu da tudi zabavo, razveseljevanje in priliko, pokazati svoje duševne zmožnosti v stvareh, ki niso napisane v šolskih naznanilih. Hvala Vam, g. voditelj, in aranžerju, ne ustrašite se onih, ki vas in vašo šolo črnijo odzgoraj — kakor se govori po fari; — stariši so vam hvaležni in čas nasilja bo minul. — Železniški promet deloma ustava Ijen. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: S 23. januarjem t. 1. izostanejo do nadaljnjega vsled pomanjkanja premoga na vseh progah južne železnice v območju obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani vsi dosedanji redni osebni vlaki. V prometu ostanejo ekspresni vlaki med Parizom in Belgra-dom. Brzovlaka, ki vozita sedaj med Ljubljano in Belgradom, vozita na progi Ljub-ljana-Zagreb trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo in soboto. Na progi Zagreb drž. kol.-Sisak-Belgrad vozita redno vsak dan. Na progi Maribor-Ljubljana prevažata osebe tovorna vlaka št 831/833 .n obratno 858/860. Vlak št. 831/833 odhaja iz Maribora ob 9.05 in prihaja v LjuHjano ob 19,12. Vlak št. 858/860 odhaja iz Ljubljane ob 6.25 in prihaja v Maribor ob 16.27. Na progi Zidani most-Sisak prevaža osebe tovorni vlak št. 501, ki odhaja iz Siska ob 6.40 in prihaja v Zidani most ob 10.35. V nasprotni smeri vozi vlak št. 502/520, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 13.10 in prihaja v Sisak ob 19.23. Na progi Maribor-Grabštajn prevaža osebe tovorni vlak št. 442a/497, v nasprotni smeri pa vlak štev. 470/472. Vlak št. 442a/497 odhaja iz Maribora ob 6.12 in prihaja v Grabštajn ob 15.30. Vlak št. 470/472 odhaja iz Grabštaj-na ob 5.58 in prihaja v Maribor ob 14.17. Na progi Pragersko-Kotoriba in v nasprotni smeri prevažata osebe tovorna vlaka št. 277 in 272. Vlak št. 277 odhaja iz Pra-gerskega ob 18.00 in prihaja v Kotoribo ob 22.03. Vlak št. 272 odhaja iz Kotoribe ob 24.49 in prihaja v Pragersko ob 5.43. Na progi Špilje-Ljutomer in v nasprotni smeri vozita vlaka št. 812a/813a in 1802/51. Na progi Zidani most - Ljubljana ostaneta v prometu vlaka št. 32a in 37a, Vlak št. 32a odhaja iz Ljubljane ob 14.15 in vlak št. 37a prihaja v Ljubljano ob 7.28. Na progi Ljubljana-Vrhnika vozita vlaka št. 2703 in 2704. Vozni red je razviden iz stenskega voznega reda. Na progi Ljubljana-Borovnica volita vlaka št. 60 in 63. Vlak št. 60 prihaja v Ljubljano ob 7.00, vlak št. 63 odhaja iz Ljubljane ob 15 00. Na ostalih progah, in sicer Sinčavas-Železna kaplja - Slovenska Bistrica-Slovenska Bistrica mesto, Poliča-ne-Konjice in Grobelno,Rogatec je obratno ravnateljstvo južne železnice prepustilo obratnim vodjem prosto roko, da v lastnem delokrogu uvedejo po potrebi v vsaki smeri dnevno po en vlak. Vlaka št. 858/860 in 831/833, ki vozita med Mariborom in Ljubljano in nasprotno, imata vedno zvezo za Zagreb. _Novi ekspresni vlaki. Obratno ravnateljstvo južne železnice, poroča: Dne 26. januarja 1920 se uvede na progi Wien _Trst nov par ekspresnih vlakov št. 3 in 4, Vlak št. 4 odhaja iz Trsta vsak torek in soboto, vlak št. 3 iz Wien-a vsaki pon-deljek in petek. V Ljubljano prihajata približno ob času kakor nekdanji dnevni br-zovlaki. Ta dva vlaka bodeta imela tudi direktni kurzni voz Dunaj—Beograd in obratno: v vseh vozovih pa samo I. razred Glede odprave potnikov, prtljage itd. opozarjamo na razglas, ki je izvesen v vseh naših postajah pri osebnih blagajnah. — Poštne razmere na deželi. Čez ma-lokateri poštni urad se menda čuje toliko pritožb, kakor čez onega v Spod. Hrušici pri Ljubljani. Ekspresna pisma leže na tem poštnem uradu po pet dni, predno jih dobi Erejemnik v roke. Pisma, ki bi morala pri-ajati od odpošilateljev po tem uradu, sploh ne pridejo. Ljudstvo nima že prav nobenega zaupanja več do tega urada in je primorano na poštni urad M. D. v Polje ali v Ljubljani oddajati na pošto. Pred vojsko se je dostavljala pošta prebivalstvu po selskem pismonošu šestkrat na teden; ___1 —g-.A\r-m 1i to nrpnntrptinn luCu »ujaiiu JU Oa.—i. — |-- -r----—--- ugodnost ljudem. V jesen je poštno ravna-teljrtvo za slovensko ozemlje zopet upo-stavllo predvojskino dostavliunje. Toda malo ča:»i ic to trajalo, ker 15- januarja ic poštni urad v Spod. Hrušici samolastno prenehal s šestkratnim dostavljanjem. Prebivalstvo je raditega razburjeno in zahteva, da naj se bližnji kraji Ljubljane priklo-pijo poštnemu okolišu Ljubljane in Most, za druge spodnje ležeče vasi naj se pa ustanovi kje v sredini poštni urad, dnčim naj se sedanji poštni urad v Spodnji Hrušici pri Ljubljani potem kot nebodigatreba opusti. Nerednosti, da ne zapišemo druze-ga, je prebivalstvo že do grla sito na tem poštnem uradu. — Drugi dijaški transport v Prago. Vsi dijaki, ki mislijo potovati s tem transportom, naj bodo do 26. t, m., to je v pon-deljek zjutraj sigurno v Ljubljani. Odpeljemo se z osebnim vlakom ob 2.15 pop., ako ne dobimo češkega transporta, ki gre iz Trsta v Prago, Vsi dijaki se poživljajo, v njih lastnem interesu, da se v ponde-Ijek vsaj do 11. ure zjutraj zglase pri podpisanem, da dobijo natančne informacije. Akademiki iz Štajerske vstopijo lahko v Mariboru, a se naj pri načelniku kolodvora informirajo, kdaj pride tja transport. Vsak naj vzame 3 sveče s seboj za razsvetljavo. Odpeljemo se sigurno. — Lojze Majce, stud. ing., Ljubljana, Škofja ulica št. l/L — Požigi v dobrovskj okolici. Dne 4. januarja t. 1. ob 18. uri je izbruhnil požar v kozolcu posestnika Tomaža SušniJka iz Lehnika št, 16 pri Polhovem Gradcu, kateri je uničil kozolec in povzročil 34.000 K škode. Dne 13. januarja ob 18. uri je pa bilo zažgano posestniku Janezu Pustavr-hu v Butajno"i, požar je uničil hlev in kar je bilo v njem 70.^90 K škode je imel Pu-stavrh. Dne 15. januaria ob 19. uri je pa izbruhnil požar pri posestniku Antonu Trobcu v Črnem Vrbu; Trobec, ki stanuje na svojem drugem posestvu v Setniku, je hitel s svojimi sinovi na Črni Vrh gasit; požar mu je povzročil 38.935 K škode. Ko se je vrnil Trobec s pogorišča, je izvedel novo nesrečo. Doma je namre? ostala sama 59-letna Jera Trobec. Okoli 20. ure se je priklatil v hišo neki vojak, kateri je zahteval od Jere, da naj prižge luč in jo je tudi priiamo pozdravil. Kmalu nato jc pa potegnil pn*ko izpod suknje in je rekel' »Daj 80.000 K, če ne bo smrt.« Jera se je ustrašila in ga je peliala v drugo sobo, odprla skrinjo, v kateri je bil denar. Ropar je vzel ves denar: 12/00 K in se je izgubil v gozdu. Ljudje splošno sodijo, da jc zločinec namenoma požigal, da tako izvabi ljudi od doma, medtem pa ropa. Pogorele! so zavarovani za zneske, kateri niti izdaleka ne dosegajo škode, katero so trpeli, Ljubljanska policija je aretirala nekega osumljenca, o katerem se sodi, da nima samo opisanih, marveč da je kriv še drugih zločinov, — Iz Javnlco pri Slovenjem Gradcu se poroča: Posestniku Dominiku Štuclnu so bili ukradeni čevlji in odeja, dalje je tat okradel tudi drvarja Avguština Sarharja, Ivana Klančlča, Avguština Graunerja in Viktorja Ser-letiča, tako da je škode 2660 kron. — Tatvina se je zopet izvršila v noči na 17. t. m. to je v soboto, v Višnji gori na Glavnem trgu v trgovini g. Perko. Trgovina se nahaja tik orožniške postaje, ali zločinec se ni zmenil za to. Tat je odprl vrata z vetrihom in odnesel za 3000 K tobaka in tudi več drugih drobnarij. Če bi kdo opazil kako sled za tem zločincem, naj stvar naznani orožnikom v Višnji gori. — Huda tihotapka. Dve VrhniCan-ki sta bili ustavljeni, ker sta nameravali iztihotapiti klobase čez demarka-cijsko črto; klobase so seveda zaplenili, kar je eno tlhotapk tako razjarilo, da se je izlila sledeča ploha psov na oblastvene organe: »V želodcu naj se obrnejo klobase tistemu, kateri jih bo jedel. Otroci, ki se vam bodo rodili, naj bodo gluhi, mutasti in slepil« bora; odobren jo pravil častnega soda; sprememba društvenih pravil; volitev odbora, častnega soda in revizijonal-nega odbora. — Vsi oni slušatelji jugo-slov. univerze v Ljubljani, ki še niso člani P. D. S. A., naj sc takoj vpišejo, ker sicer niso deležni podpor, ki jih nudi P. D. S. A. Vpisuje se danes v Ak. menzi od 12. do 14. ure in v soboto od 8. ure dop. do začetka zborovanja v Mestnem domu. — Pripravljalni od-bor. lj L mrli so v Ljubljani' Ivana Jeršck, mestna uboga, 62 let. — Franc Savšck, prožni dciavec.. — Andrej Golob, miiar, 59 let. — Matilda Komelj, hči šivilje, 6 mesecev. — Antonija Rome, novorojenka, 1 dan. — Ernest Hing, trgovec, 81 let. — Marija Tomšič, zasebnica.75 let. — Nikolaj Cepič, delavčev sin, 18 let, — Marija Čebul), mestna uboga, 77 let.. — Marija Klein, zasebnica, 80 let. — Marija Savm-šok, tov. delavka, v p. 70 let. — Petor Zaletel, užitninski paznik, 83 let. — Božena Mišek, pekova hči, 3 mesece. — Nežika Letnar, hči pekovskega pomočnika, 5 ur. — Milan Tuma, sin strojevodje, 2 leti. — Margareta Kaufman, mestna uboga, 79 let lj Cene mannfaktnrl v Trstu in v LJubljani. Manufaktumo blago, katero se prodaja v Trstu meter po 3.80 do 4 lire (27.36 do 28.8 K), stane v Ljubljani 40 do 45 kron, ker ljubljanski trgovci ne nabavljajo blaga naravnost v Trstu, marveč ga dobe potom posredovalcev, kateri si zaračunajo za vsak meter 2 liri dobička. lj Če se voziš z avtomobilom iz Trsta v Ljubljano. Ker se zdaj z železnico iz Trsta v Ljubljano ne pošilja veliko blaga, se prevaža večinoma z avtomobili; toda avtomobil, ki rabi za to razdaljo A ure, vozi seda i najmanj 30 ur, ker se kontrolira osemnajstkrat. Italijani ga kontrolirajo v Gvardijeli, na OpSmi, v Sežani, kjer je kontrola posebno zanimiva ,ker so Italijani sezidali v cesto tri zidove v svrho kontrole in se mora rato voziti avtomobil cik-cek; npto so še kontrole v Senožečah, v Razdrtem, v ITr«novcah, v lira-?ah, v Kožarjih, v Fos+ojni je dvakratna kontrola; dalje na Ravbarkomandi in v Logatcu, kjer ;talijanski finančni stra?n'k3 prei?Čejo vso robo. Samoob-s<>bi umijivo taka draga vožnja podra- ži ne glede na sedanjo visoko carino zelo blago. Nazaj iz Ljubljano v Trst sc pripelje avtomobil v 12. urah, ker kontrole nazaj niso tako stroge iu zamudne. lj Srbom je prodajala ukradene čevlje Uršula Jerančič iz Most v hišo št. 30 v Mostah, kje rje ukradla 2 para moških čevljev, katero je nesla prodajat srbskim vojakom v artiljerijsko vojašnico in jim jih je ponujala po 500 K par, toda ni imela sreče, ker jo je policija aretirala. Jeranfiičeva je bila izpuščena iz zapora meseca novembra, kjer je sedela zaradi kraje 18 mesecev. Jerančičeva se je izročila sodišču. lj čudna so nočna pota! je vzkliknil neki dobro oblečeni revež, kateri je stal te dni pred poslujočim uradnikom policijskega ravnateljstva v Ljubljani. Na vrtu tobačne tvornice ga je prijel nočni čuvaj, kateri ga je izročil policijskemu stražniku. V policijskem zaporu se je »revež« na trdi klopi prespal; zjutraj so ga pripeljali pred poslujočega uradnika, ki je precej videl, da ima s poštenim človekom opraviti. Ni vedel, kako je zašel na vrt tobačne tvornice. »Ja, gospod, tako som se ga navlekel, da sam ne vem, kaj sem delal.« — »Zakaj ste se napi-li?« — »Iz strahu pred špansko boleznijo! Kaj som tam delal, sam ne vera, kje sem hodil, tudi ne, le toliko vera, da sem šel ponoči čez sedem mostov.« — Majaje z glavo je zapustil policijsko ravnateljstvo; bil je še res meglen; potem ko so ga primerno resno posvarili je med vrati ob odhodu za slovo vzkliknil: »Čudna so nočna pota.« lj Zaplemba tobaka. Poznani ve-rižnici s tobakom Frančiški Šolar je bilo zaplenjeno veliko viržink, cigaret in tobaka v vrednosti 1196 kron. lj Proti verlžnikom ln tihotapcem. Sciareon Giovanni iz Trsta je bil aretiran, ker je pripeljal iz Trsta, dasi nima koncesije, 65 m satena. Obsojen je bil na 1000 K globe, na 1 teden zapora; blago zapade. DSiašfe! ustnik. »Akademski Orel«. Ker telovadnica še ni prosta, danes ne bo telovadbe. —■ i Bitenc, načelnik. HainouejSa poročila. Londonski pakt se uveUavi! LDU Berlin, 22. januarja, fDunKU) — »Abend« poroča iz Lugana: »Corriere del-la Sera« javlja iz Pariza: Ker vrhovni svet 20. t m. dopoldne iz Belgrada ni dobil odgovora, je dal Nittl na zapisnik, da umika vse koncesije v korist Jugoslaviji ter da zahteva enostavno izvršitev london- ske pogodbe, Popoldne so sporočili Nittiju odgovor belgrajske vlade, ki v vseh točkah, izvzemši eno nebistveno točko, odklanja angleško-irancoski-italijanski predlog. Nato je Nitti v popoldanski seji vrhovnega sveta potrdil svojo predpoldansko izjavo. Uublfanske novic®. lj Krekova prosveta. Vse služkinje in delavke se vabijo danes ob 8. uri zvečer na sestanek v Alojzijevišču, da se razgo-vorimo o nedeljskem ženskem shodu. — Odbor. lj Društvo sv. Marte v nedeljo nima shoda. Članice naj gredo v Union na shod za žensko volilno pravico. Prihodnji shod zadnjega februarja. lj Družabni klub naznanja z ozirom na objavo v včerajšnjem »Slovencu«, da se vrši omenjeno predavanje g. dr. Fr. Steleta prihodnji četrtek, dne 29. januarja oh 8. uri zvečer na verandi hotela »Union«, ker so za soboto vsi prostori že oddani. lj Iz gledališke pisarne. Vsled bolezni odpade danes, dne 23. t. m. predstava »Rusalka« za abonement »C , ter sc ista vprizori v ponedeljek, t. j. 26. t, m. za isti abonement. Danes ostane onera zaprta. lj Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v LJubljani: Poživljamo člane, naj se udeleže občnega zbora, ki se vrši v soboto, dne 24. t. m. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu je: Poročilo od- ŠTRAJK V TRBOVLJAH. LDU Ljubljana, 22. jan. Dne ID. t. m. se je nenadoma začela v premogovnikih trboveljske premogok >pne družbe v Hrastniku in Trbovljah širiti pasivna resistenca. Vzrok se neposredno ni dal konštatirati, ker nihče ni hotel prevzeti odgovornosti in vodstva gibanja. Čule s-o se splošne pritožbe o draginji in o pomanjkljivi aprovizaci-jL Deželna vlada je neprestano opominjala delavstvo, naj stori svojo dolžno3t, in izjavila, da je naročila sestavo posebne komisije, ki naj v vseh revirjih pregleda položaj, da se prepriča glede oskrbe, glede sanitarnih razmer in da stavi eventuelno rudi predlosre glede, spremembo celega plačilnega siste??ia, izjavila pa je, da se mora delavstvo najprej brezpogojno odzvati z normalnim delom. Kljub temu se je pasivna resistenca nadaljevala in je produkcija v Trbovljah in Hrastniku padla na 10 do 20 odstotkov. V tem položaju je bila vlada pri-morana, odločiti se do energičnega postopanja. Dne 20. t. m. je zaradi zagotovitve miru in reda dospela vojaška posadka v Trbovlje in Hrastnik: Isti dan je bil izdan poziv, da se mora odpustiti vsak, ki bi delal pasivno re-sistenco. Dne 21. t. m. so delavski zaupniki predlagali, naj sc dani rok podaljša. Temu predlogu sc delavstvo ni odzvalo in je produkcija padla šc bolj. Zato je deželna vlada dne 22. t. m. dala zapreti vse jame v Hrastniku in Trbovljah, ter odredila odpust delavstva. LDU. Ljubljana, 22. januarja. Danes zvečer so se oglasili delavski zaupniki v Hrastniku in Trbovljah s prošnjo, naj se premogovnik nemudoma zopet odpre. Obljubili so, da takoj začno z normalnim delom, vendar izrazili željo, naj^ sc radj gibanja nikdo ne odpusti. Deželna vlada je zvečer izdala dovoljenje, da se jame šc ponoči odpro, ako se delavstvo zaveže, da ooidc še to noč na redno dele ik« bodo l tudi v nedeljo delali in ako se zadovolji s tem, da za dobo pasivne resistence ne prejme minimalne mezde. Delavstvo jc ponudbo sprejelo. Vlada bo poslala, kakor hitro bo produkcija zopet normalna, v revirje komisijo, katera bo proučila aprovi-zacijske in sanitarne razmere. Komisija pojde najprej v revirje, kjer se ni delala pasivna resistenca. IMENOVANJE VSEUČILIŠKIH PROFESORJEV. Belgrad, 12. »Tribuna« poroča, da ho danes podpisan ukaz ministra pro-svete ,s katerim se imenujejo profesorji za novo vseučilišče v Ljubljani. — Dalje poroča, da je odobren kredit 80 milijonov dinarjev za zgradbo 3 vse-učiliških predavalnic v Belgradu na mestu, kjer jc bil narodni muzej. TISKARSKA STAVKA V ZAGREBU-. Zagreb, 22. jan. Jutri izidejo »Zagrebške Novine« na štirih straneh in sicer tako, da bo v njih imelo vsako uredništvo na razpolago 1 do 2 stolpca z glavo svojega lista. Kolikor smo informirani, je sindikat izdajateljev pripravljen na daljši boj z stavkujoči-mi stavci. Mnogi tipografi, ki jih je okoli 600 do 700 v mezdnem gibanju, so se ž" razšli po provinci. Ld vojne so. samo niti. T javila 3STREUEVANJE ODESE. . Haag, 21. jan. ( Čtu.j Zavezniške djc so začele obstreljevati Ode-Bolševiki so držali mesto zasedeno ure, potem so se morali umak-boljševiška armada sc je po-Kersonu. BORZNA POROČILA. Ldu. Curih, 21. jan (Čtu.) Deviza na Dunaj 170, na Berlin 8 50, na Prago 7; i-----r.: i___1.«...: (,.,..c(ri;«lfjI i 75 ni un^ni uoutvu. t. [u.i»aij3r..j * . — ■ Ldu. Dunaj, 21. jan. (Čtu.) Izplačila na Zagreb 255—275, na Prago 375--405. bankovci SHS 225—240. Stran 4. Slovenec, dne '23. januarja 1920. Štev. lb. Cerkveni vastnik. c Češke zadeve. Prvo dni januarja ie obiskal praški nadškof Kordač v spremstvu papeževega poslanika v Pragi, msgr. Micara kardinala Skr-benskegu v važnih cerkvenih zadevah. — Češkoslovaška »Narodna hramba« je dobila svoj vojni generalni su-periorat. Prvi generalni superior je msgr. A. Voneš, ki je že dobil iz Kima vse pravice vojnega ordinarija. — Ločitev Cerkve od države, ki je bila s takim hruščem napovedana je naletela na težave. Vodilni kulturnobojneži se boje zlasti jeklenotrdnil) in neustrašenih katoličanov na Slovaškem, ki bi utegnili napraviti neprijetne ra-buke vladi, če bi storila ta nepreraču-nani korak. Sedanji minister za pouk in vzgojo Habermann, svoj čas tovarniški delavec, ki je hkrati zagrizen sovražnik sv. Cerkve utegne doživeti v tem nevarnem ločitvenem poslu še bridka razočaranja. Katoliški Čehi v Ameriki so zopet posla. kakor se govori — devet »misijou: v« v domovino, da bodo obhodil, so republiko in opozarjali katoličane na njih vestne dolžnosti. Imajo češki katoličani pač še vedno požrtvovalne ljudi med seboj. c Katoliški shod na Dunajn. Za fiižjeavstrijske katoličane je napovedanih na letošnjo spomlad več pokrajinskih katoliških shodov. Dunaj bo imel svoj škofijski katol. shod dne 25. marca; urejeno bo tako, da so bodo glavna zborovanja izvršila vsa v enem dnevu. tfestnik S. S*. S. Z. Občni zbor SKSZ bo dne 5. februarja dopoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani. Pozivamo vsa društva, da takoj izvolijo delegate za občni zbor, * šišensko prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne svoj občni zbor. Dolžnost vseh članov je, da se udeleže občnega zbora. Naša mla-deniška organizacija se prav krepko giblje. Tudi mi moramo na delo, da sc strnemo v armado, ki bo kljubovala viharju sedanjega časa. Vsi oni, ki jim jc pri srcu poštenost, naj se nc strašijo dela na polju krščanske prosvete. Orlovski vestnik. Orlovskega sklada se spomnite ob vsaki priliki. Nabirajte denar za dobro stvar. Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel, ker nam ne prihajajo od nikoder nikakšni dobički, postavljeni smo le na noge lastnega dela in požrtvovalnosti. — Orlovska zveza v Ljubljani. Za orlovsko razstavo v Mariboru ob priliki tabora naj zbere vsak odsek vse važnejše stvari in jih dopošlie O. Z. v Ljubljano. Opozarjamo na to, da se bo vsak na to pravočasno pripravil. Ne pozabite napisati celotne zgodovine odse-kovega delovanja. Takoj na delo! Naročnike »Mladosti« nabirajte na polah, ki so bile priložene zadnji številki. Pričakujemo, da je v vseh odsekih veliko gibanje za nabiranje novih naročnikov Mladosti. . Naj ne bo Orla brez svojega glasila. Skrbite pa obenem, da bodo naročili in brali »Mladost« tudi drugi, l Prosveta. pr »Oče«, Kdor jc videl kdaj igrati rajnega Borštnika v ti Striridbergovi drami, ta s predstavami zadnjih dni ae bo zadovoljen. Strindbergovi značaji, ki so na zunaj silno mirni, zahtevajo tem k repke j-šib in bolj poglobljenih notranjih doživljajev, ki se na zunaj nc javljajo v burnih izrazih in vplivajo zato tem učinkujoče. Morda, da je treba igralcu tudi nekaj one duševne posebnosti, ki jc lastna Strindbergu in vsem njegovim junakom in ki jo je imel nekaj tudi Borštnik, tako da vloga ni tičala pri njem samo v njegovi glavi, ampak globoko v njegovi notranjosti in se. je — rekel bi — poosebila v njem. To je še vsekakor več, kakor vlogo igrati ali živeti v igralskem pomenu besede. In zato je bil Borštnik ravno v ti vlogi tako velik. Tc večere smo čutili njegovo izgubo bolj močno kot tedaj, ko smo stali ob njegovem grobu. G. Skrbinšku radi priznamo vse velike vrline, ki jih ima kot igralec in režiser in nam je žal, da ga niso pridobili stalno za naše gledališče, toda spričo vsega, kar sem navedel zgoraj, nam ta večer ni ugajal skozi in skozi, dasi je bil v posameznih momentih izvrsten. Ponekodi. kjer je ohranil mirnost, skoraj dostojanstvenost Strind-bergovega moškega značaja, je bil boljši, a slabši tam, kjer se jc močan duševni do-godljaj izvršil bolj na njegovem obrazu, kretnjah in glasu in ne toliko v njegovi notranjosti, dasi je bil širjemu občinstvu ta način igre lažje umljiv in tudi ljubši. Manj Strindbcrgova kot ritmojster je bila Lavra, ki jo je predstavljala gospa Zofija Borštnikova; to gotovo ni ena njenih boljših vlog; zdelo se nam je, kot da se giblje izven okvira igre in ne more priti do one veljave, ki bi jo morala imeti Lavra kot ženska, in sicer pred vsem ženska z vsemi svojimi pogubnimi lastnostmi, kot jih je orisal Strindberg. Ugajala je njena jasna izgovorjava, dasi je moti! njen nekoliko patetični deklamatorični ton, ki ga moderna drama ne more in ne sme trpeti. Izmed vseh vlog je bila boljša kot zadnjič samo vloga Berte, ki jo je to pol igrala Šaričeva, tako dobro pojmovano in dovršeno, da smo je bili veseli. Dobra je bila tudi Juva-nova, enako Pregarc in Gaberščik. F. B. pr »Slovenski Učitelj« izide koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna. Januarska številka ima sledečo vsebino: Moč ideje. F. Fabinc. — V času šolske reforme. R. Pečjak. — Iz ruskih čitank. F. Silvester. — Delo v luči krščanstva. Dr. MikuJka. — Učiteljstvo in duhovščina. Dr. J. Demšar. — List bo imel tudi letos stalno rubriko iz kulture in književnosti, zapiske ter društveno in stanovsko kroniko, Krščanskim temeljem naše šole bo veljal prvi udarec kulturnobojnih sil, zato jc potrebno, da strnemo vrste in jih pomnožimo, Lanski tiskarski štrajk in druge neprilike so povzročile, da smo lanski letnik nekoliko prikrajšali, kar naj cenjeni naročniki oprostijo. Kazalo k lanskemu letniku izide kot priloga tej ali prihodnji številki. Upamo, da bomo letos svoje naročnike popolnoma zadovoljili. Tudi pri drugih listih so bile težave in je bilo treba povsod nekoliko potrpeti. g Promet z govejo živino in preS- či. Odsek deželne vlade za prehrano objavlja: Preskrba z mesom je postajala v zadnjem času vedno bolj nezadostna in se jc bilo bali, da bodo trgi v kratkem času brez mesa. Vzrok lo-j mu pomanjkanju je bit, da so odbori za določevanje cen nastavili za nadrobno prodajo mesa primeroma nizki' cene,- tločim so cene živini na deželi rapidno rastle, mesarji pa radi tega niso mogli dobavljati živine oziroma mesa za. določeno ceno. — Dviganje cen živini so pa povzročili prekup-< i, ki so neupravičeno in brez vsakega obrtnega lista, prekupoali živino in pri tem dražili in gnali cene vedno kvišku. Povzročitelji dviganja cen so nadalje tudi tihotapci, ki kupujejo živino po prekomernih cenah. Ker slednji zaslužijo pri svojem nepoštenem poslu ogromne dobičke, jim seveda nobena živina ni predraga in jo plačujejo po vsaki ceni, samo rta jo dobe. — Da SP ti olementi kolikor mogoče izločijo iz trgovine, je deželna vlada za. Slovenijo v sporazumu z odsekom za prehrano izdala nareclbo o uravnavi prometa z govejo živino in prašiči. Na-redba uvaja za trgovski promet s klavno živino in klalnimi prašiči v živem in zaklanem stanju odpremne izkaznice, ki jib izdaja odsek za prehrano. Za promet z živino, ki je namenjena za pleme in za delo, predpisuje na-redba posebna potrdila, ki jih izdajajo županstva. — Nova naredba je objavljena v uradnem listu. Prizadete kroge opozarjamo na to naredbo. g Cene v Belgradu. Belgrad se jc ob našem ujedinjenju v cenah znatno ločil od Ljubljane. Splošno se je pričakovalo, da bo ureditev trgovskega prometa cene tnalo zenačilo; a to upanje jc ostalo prazno, prav kakor upanje na ureditev kakršnegakoli prometa. Cene rastejo v Belgradu še neprestano. Kakor se je nekako do kolko-vanja kron računalo v Belgradu splošno v kronah, tako jc sedaj krono čisto izpodrinil dinar. Vsak trgovec in obrtnik zahteva, da se mu plača v dinarjih. Redke izjeme so, ki sprejemajo v plačilo tudi krone v kurzu 4 krone za dinar. Dostikrat se čuje trditev, da plača v Belgradu dinar toliko kakor pri nas krona. Prijatelj našega lista nam je poslal iz Belgrada sezna-mek cen za življenjske potrebščine z dne 11. januarja t. 1.; iz njega posnemamo, da znaša pač cena privatnim stanovanjem v Belgradu (100—200 dinarjev mesečno) v dinarjih približno toliko kakor pri nas v kronah, da se pa v splošnem to nikakor ne da trditi. Tudi bi bilo naravnost škandalozno, če bi bila n. pr. moka v Belgradu, v neposredni bližini glavnih žitnic naše države, štirikrat dražja nego pri nas. Moka stane v Belgradu 2.50 do 3 din. {10—12 K) kilogram — in že to jc dovolj. Liter vina stane 6-—10 dinarjev, torej približno še enkrat toliko kakor pri nas, kilogram mesa 7—10 dinarjev (pri nas v Ljubljani 16—24 kron), obed s pečenko 7—10 dinarjev, brez pečenke 6—8 din.: cena masti — 12 din. — se ne loči dosti od naših cen. Zelo drago je sadje: kilogram jabolk stane 3—5 din., hrušk 8 din, (!), suhih sliv 6 din., orehov 8 din. Drag je tudi krompir: 1—2 din. za kilogram. Riž se prodaja po 10 din., sladkor po 15 din, (!) kilogram. Na prodaj je tudi še grozdje po 20—25 din. kilogram Obrtni izdelki so bili tudi pred vojsko v Belgradu in Srbiji sploh zelo dragi. Par čevljev stane sedaj 150—250 din. Vsekakor jc iz lega razvidno, da smo od ujedi-njenja v cenah še daleč. Belgrajske cene bo reguliral šele urejen promet in zdrava konkurenca, morebiti v obliki zadružništva. Korisumno društvo bi bilo v Belgradu prav potrebno. g Industrijskim podjetjem in obrtni* kom v Sloveniji v uvaževanje. Po poročilu, došlem trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, je v Pulju še kakih 2000 kvalificiranih jugoslovanskih delavcev različnih poklicev, ki so izpostavljeni preganjanju italijanskih oblasti, ter bo velik del teh preganjancev prisiljen zapustiti Pulj in se naseliti v našem kraljestvu. Da se tem preganjancem, ki bi se radi vrnili v domovino, omogoči dobiti takoj delo, je potrebno dobiti podatke, koliko in katere vrste kvalificiranih delavcev bi posamezna podjetja sprejela v delo. Iz Pulja bi se radi naselili pri nas naslednji protesijonisti in sicer: približno 20 električarjev, 200 ključavničarjev, 160 mizarjev, 340 graditeljev malih ladij, 280 kovačev, 26 kotlarjev, 33 risarjev, 110 zidarjev, 12 livarjev, 5 mizarjev za modele, 16 torpednih delavcev, II puškarjev, 8 precizijskih delavcev za popravljanje barometrov, termometrov in kompasov, 80 instalaterjev za parne stroje m motorje, 12 slikarjev in Likarjev, '3 kleparji, 60 mornarjev, 50 kurilcev, 25 pomožnih kurilcev, 30 delavcev za izdelovanje peres ter 100 delavcev, ki so zapo* sleni pri pa kotiranju. Industrialce hi obrtnike, ki reflektirajo na navedene delavce in profesijouiste, vabimo, da pošljejo tav govski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam delavcev, na katere reflektirajo p« strokah, v teku 8 dni. Izgubili so se dokumenti od avtomobila znamke »Fiat — Torino«. Poleg je bil potni list na ime Anton Žerjal, trgovec. Trst. Pošteni najditelj naj jih izroči na policijskem uradu, kjer dobi 200 K nagrade. Zgubil je neki posestnik na postaji Novo mesto oziroma pri večernem vlaku dne 20, januarja do postaje Velika Loka usniato vojaško denarnico /. 18 tisoč kronami. Pošten najditelj naj isto izroči proti dobri nagradi županstvu Velika Loka, društva »Dobrodelnost« v Ljubljani o korist sirot, slepcco, MMn In fiiraiciro. 131? doblfkos o skupni ored- nost« 80.000 K. (Sianni doMkh o »rednosti 20.000 kron. Srečka 2 kroni. SrtCka 2 krmri. Srečke sc naročajo v loterijski pisarni <# Ljubljani, Poljanski nasip št 10, Žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. uri zvečer,, M ppadičiii oziroma dijakinji se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov pove upravni-Stvo Slovenca pod štev. 26S. Kupim oiasovir ali mmin j* omaro za knjige. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 270. Mlada mati z dojenčkom išče skrbne, dobre gospodinje ki bi ju vze>a v popolno oskrbo. Blagohotne ponudbe z navedbo zahtev pod Dojenček 1930« na upr. Slovenca, 250 IlfOllOP se ta,soi sprejme na tri leta, Ulbllbl v starosti iti do 18 let pri gosp. Anton Marclc, usnjar slov. .Bistr. ca Obleka in hrana ireskrbljena. Kupujem vsako množino koi od divjih zajcev ter plačanem po najvišji dnevni cen.. bJll IVAN J3ERNIK; (301 klobučar v Višnji gori. Podružnica centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani išče • • - a • Več hiš v ! MARIBORU iu večje tovarniSUo poslopje je naprodaj. — Pojasnila daje Tehnična pisar-na Ing. D. Gnstinu č, Ljubljana Miklošičeva cesta 18. Oospod iSCe jVliši podgane ice, HL z večletno prakso. Zahteva se popolno znanje dvojnega knjigovodstva. Nastop takoj. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in izpričevala o praktični sposobnosti. m vsn ^o)axeu mora poginiti, ako porabljalo moj« naibolio proiekašun* m hplošno hvaljena srodatva, Kot proti poljskim miiiitn K 7. za pod K*no ud jnlil U 7.: za učnrkn K B ; tinktnra in atenlce K 7.; uničevalec moljev K fl. prašek proti mriesnm K. mazilo proti nftnm pri ))udeli K 4 —M. mamilo zaniil pri živini i rasuk r,a uSi v obleki m oerllu K. 0/ tm-kturn proti mrčesu n« sadju in koIohJkU (unioor raeUirp K. fl Prauok proti mravljam K 6. — Pošilja po povzotiu Zaveti r.n okupon M. Junker, FetrinisKa ulica 3., Zagreli 39. Trgovcem pri veti.iein odjeran populit. ece vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje nai-bolie tre firma J. Kušlan, Kranj, j G trenj sko. prva nemška znamka, Bosch-licht, razkošno opremljen, štiri sedežna odprta kočija, je na prodaj. Vprašanja pod »Lnxus-wagcn 636« na Kienreichovo i anončno ekspedicljo, Graz, j Sackstrasse L meblovano sobo s hrano. Cenjene ponudbe na M. Novomesto, poštno ležeče." Želim kupiti 10 000 do 15.000 mtr. • V GARJE srbečico, hrasto, litaie, uniči pri človeka is živini mazilo soper srbečico. Brez duha in no maie perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodala in razpošilja lekarna Trnk6crr v Ljubljani, zraven rotorrfc, 1651 nudi Ivan Ogrfu, Lavrfe« pri Ljubljani. že priletna iona, izurjena bolniška strežnica it; maserka z izvrstnimi izpričevali išče primerne službe kot privatna bolniška strežnica. Ponudbe na upravnišfcro Slovenca pod Šifro „Bolniška strežnica 261V- (Litzen) za vpeljavo po sobah, 2',