Ptujska kriza
Frijatelj našegrL Usta, očividno vseh muh poln, a pristaš nefzprosne resni-ce nam poroča, da že več fet opazuje ptujsko purgapijo, ki je sama na sebi nekaj čisto posebnega, skoroda jedin-stvena prikazen na ,,kontinentu'' Jugo-4avije. Medtem, ko domači trgovci (brez ozira na narodnost, prosim) zehajo v svojih trg^ovinah, od "časa do časa od same nevolje Iistajo po ,,pul'ih" v knji-gah doJžriikov fn tu pa tam fz lstega raz-Idga kalkulirajo s števiikami v Rnji.-gi svojih upnikov, ki vžlasti sedaj ob sklepu leta prav pridno pošiljajo svoje ,,računske izvlečke"; medtem, ko se vr-šijo rubeži po lndeksu dolgem, kakor litanije vseh svetnikov; medtem, ko piše časopisje. o vsesplošni 'knzi in filozofi-rajo raznj demagogi m licemerci o ,,re-šitvi' iz knze, tavajoč v megh opičje posnetiii fraz; medtem, ko domači obr-tniki žbirajo dmarčke mea seboj, da z lepaki m mserati opozarjajo Mslavno" občinstvo na zaščito domače dbrti in industrije; medtem, ko morajo fsti odpuščati (večkrat s krvavečim srcem) svoje osobje ,,radi pomanjkanja dela"; medtem, ko se stari, solidni, renomirani trgovci, ki so si *s trudom m poštenjem stekli položaj, da lahko brez zapravljan-ja solidno živijo ter skromno oskrbijo svojo družino, — bavijo z obupno mi-slijo na neižbežm "stečaj (konkurs); med-tem, ko tu pa tarn (neredkokrat!) tak re-vež   ,,nenadno''   umre  samo  zato,  da
naptavi prostor drugim, medtem pa... tista v začetku omenjena ptujska purga-rija (nažalost b r e z razlike narodno-sti) roma v — Avstrijo, kar je naš lzve-stitef; Ptujčan, sporazumno z mnogimi prizadetimi trgovci slo\enske in nemške narodnosti vzlasti ob prošlih praznikih opazil ter dognal sledeče pristno fzvir-ne razloge tega ,,romanja v obljubljeno deželo', kjer se od same gospodarr ske nevolje skoro vsako nedeljo mecfc seboj streljajo bratje ene krvi: ,.'I anv fe vse cenejše...'" pravijo m |ili ta hudobna ,,kriza' nič ne ovira, da st nabavijo potni "list, vizum, plačajo že-leznico, eventuelno carino, včasih pa :ihotapsko kazen ... ,,lam [e vse b u I [š e/' pravijo fn nič he p6mislijor c! i grdo lažejo v obličje matere Domo vine, k[er je vseh dobrot, četudi vsled raznih vzrokov neizrabl^enih v izobilju; pri nas doma namreč nimamo (pa mnen[u teh izgubljenih ovc!) dobrffr* izvrstnih, odličnfh čevljarjev, fn čevljar^ skih tvornic, nfmamo domače mdu-strije, (ki, mimogrede poveaano, zalaga; tudi inozemska tržišča n. pr. ;,DeIta"-v PtUjU, katere prvovrstne izdelke celot Angleži zahtevajo ...); pn "nas n i"m a-^ m o kldbučarjev; nimamo velikih t v or«» nic za otTleke... Nimamo urar-;ev pa tudi ne zdravnikov... Skratkar
M\ prav mčesar nimamo po mnenju teh izgubljencev, ki se izgubljajo v se^ žalibog neiztrebljeni črnožolti mfselncH sti. In v tem ;e menda eden, ne najma-njši vzrok naše splošne gospodarske nevolje, kateri se s tujo besedo pravi — kriza. Naša mila Očetnjava, od vseli božjih dobrin oblagodarjena, kakor tu-di bogata na naravnih zakladih je pred-stavljena po takih elementih svetu kot usrriiljenja vredna Beračija. — Razsodni tujci nas zavidajo za vse, kar imamo; kajti četudi je hudo na celem svetu* ni pri n a s n a j h u j š e. Mestece Pf-u| pa prvači s svojimi ,,purgarji" v opisa** nih grehih, katere naj k sklepu še o-> svežimo in sicer čisto na kratko:          .v  j
J. Mesto Ptuj sicer nima /.tonfilma"1, \ a v sosednjem Ormožu poje, dočim je mariborski nemški zvočni film ,,zit or^dinar"; zato je treba s potnim listont po železnid v — Graz... Takisto i$ z gledalisčem...                                  '
2.  Akoravno v Ptuju dobiš vse, kar-koli rabiš za vsakdanje življenje in tuk di  za takozvani  ,,Iuksus"  v trgtovinaK vseh strok bo bogati izberi in zelo sck lidni Ceni,   moras  preko meje, Ttjer. ni prav nič cenejse, ako ne dražje ka-kor doma!
3.  Ali se mofda voziio tjakaj samo zato, da si kupijo par škatljic vžigalic in za drag denar ,,avstrijske" cigarete iz jugoslovanskega duhana?
4.  Ali se bavijo s fihotapstvom?
5.   Ali prav nikogar v tem člankil mišljenih   ne  boli,  s  kakimi  težavaml| se borijo domači trgovci brez razlikft narodnosti — baš   radi   njih?
6.  Ali imajo ta česta romanja mor-da dtiuge namene? —
Nepristranska j a v n o st i ra a b^t sedo! —                                               ,