Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan la gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša'.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Htev. 263.
V Ljubljani, v četrtek 15. novembra 1888.
Letni It 3CVI.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
V zadnjem dopisu sem omenil, kako želijo Madjari po takozvani Baroševi šoli uvesti svoj jezik tudi na poštah in brzojavih, ker na železnicah je že tako vse madjarsko. Opozicija se je v hrvatskem saboru že v prvi sednici zoper to pritožila v dveh interpelacijah, ali mi se bojimo, da brezvspešno, kajti vlada na-nje ne bode niti odgovorila ; pa ko bi se to tudi zgodilo, gotovo ne bode v prilog jasnemu zakonu nego madjarski praksi in večina zbora bode sprejela odgovor na znanje, kakor se je to do zdaj še vselej zgodilo, kedar koli je bilo treba braniti čast in dostojanstvo narodno. To je skoraj neverjetno — ali je v istini tako. Človeku pri zdravi pameti ni mogoče večkrat verovati, da naobraženi ljudje morejo zgubiti svoj narodni ponos v tej meri, kakor se to zdaj pri nas dogaja. Morda nam bode stvar jasnejša, ko opišem pri priložnosti, iz kakošnih elementov obstoji naš sabor in pod kakošnimi okol-nostmi so prišli ti elementi vanj. To je potrebno vedeti, potem so d;i laglje soditi.
Za zdaj pa imam omeniti še neko drugo važno zadevo, ki bo gotovo tudi v kratkem predmetom interpelacije v našem zboru. To je namreč novi zakon o točarini. Ogerska treba dohodkov, pa jih išče, kjer jih more dobiti, in tako je posegla državna oblast tudi za dohodkom od opojnih pijač. Ob enem se hoče država s tem dohodkom okoristiti in odkupiti neke regalne pravice od ogerskega plemstva in mest. Da se to tiče samo Ogerske, naj si razpravljajo vprašanje kakor hočejo — protivnikov imajo tudi tainkej dovelj — ali zakon se ima razširiti tudi na Hrvatsko. Tukaj pa je radi tega velika razburjenost; saj tudi po pravici. Odkup vseh regalnih pravic spada po jasnem slovu zakona na hrvatski sabor, kolikor se tiče Hrvatske; to se je vsaj dozdaj vedno tako zgodilo, zdaj pa hočejo Ma-
djari, da se Hrvati po njihovem zakonu ravnajo. Že to je protizakonito, kajti Hrvati morejo svoje regalne odnošaje po zakonu vrediti kedar iu kakor hočejo, zdaj pa se od njih zahteva, da to mora biti do leta 1890.
Drugo je pa še huje. Hrvatski je namreč po § 18. ogersko - hrvatske nagode od 1. 1808 vsa po-trošarina (dac) od opojnih pijač pripuščena, da jo morejo občine pobirati same za svoje potrebe. To je za siromašni narod Hrvatske in Slavonije velika podpora, da morejo tako laglje zadovoljiti današnjim kulturnim zahtevam. Pri vas pobira potrošarino država in občine morajo plačati velike doklade na direktne davke za vzdržavanje šol itd. Pri nas se pokrivajo občinski troški, ki so pa veči nego pri vas, kajti delokrog naših občin je mnogo veči, s temi dohodki, če pa enkrat ti presahnejo, potem je tudi občinam odzvonilo. Kako bi naši kmetje plačevali tolike doklade na davke kakor pri vas, to ne more misliti oni, kdor pozini odnošaje vaše in naše. Ko bi došlo do tega, mora naš kmet čisto propasti. In zdaj mu že preti ta nevarnost. Če bo ta nova postava dobila veljavo v Hrvatski, izgubljen je naš kmet. Zakonodavci I. 1868 so kaj dobro poznali naše odnošaje in gospodarstveuo stanje zemlje, da so si izvojevali tolike koristne povlasti v tem pogledu. Iu glej, kako dolgo je to trajalo 1 Poželjivo gleda Madjar po dohodkih naših občin, ki so se do zdaj še nekako držale, ali če bo treba še enkrat toliko plačati v ime potrošarine — država bo zahtevala namreč svoj davek zraven občinskega — potem so občine gmotno končane, kajti če dva iz istega soda enako točita, za polovico poprej je sod prazen.
Zoper to postavo se je najpoprej oglasilo mestno zastopstvo zagrebško, ter pozvalo vse občine cele zemlje, da se pridružijo tej peticiji na obrambo postave in koristi domovine; ali občine se slabo oglašajo, ker se jim je bržkone prepovedalo od oblasti. Naši zastopniki na ogerskem zboru so vsi molčali v
tej zadevi, jedini Pavlekovič se je oglasil, da bodo glasovali Hrvati za to postavo, samo če bo za Hrvatsko še le leta 1890 v krepost stopila; tedaj mal odlok. In tako so Hrvati že načelno popustili, kar jim bo gotovo škodovalo, kajti če bodo tudi na hrvatskem zboru interpelovali hrvatsko vlado, ne bode nič pomagalo; ona jim more samo to odgovoriti, da se je na zajedničkem zboru o tej zadevi že odločilo. Sedanji hrvatski poslanci, kakor vidite, povsod popuščajo, zatorej tako nazadujemo, in če bode stvar tako napredovala, vsa naša avtonomija bode v kratkem — senca; saj Madjari zapletajo tudi že v naše pravosodje. V prvi seji našega zbora se je čula tudi interpelacija zaToljo tega. Po novi vojaški postavi, katero so sklenili v Budimpešti tudi za Hrvatsko, niso razločili strogo vojaških zadev, katere spadajo nedvojbeno v delokrog vojnega ministra iu zajedničke države od sodnijskih, ki spadajo zopet strogo na avtonomno vlado hrvatsko. Po tej novi postavi se imajo namreč vsi oni, ki se točno ne prijavljajo v službo ali gledajo, da izbegnejo, kakor tudi vsi oni, ki bi jih v tem podpirali, strogo kaz-niti, v nekih slučajih celo do pet let težke temnice. Take obsodbe spadajo pa na Hrvatskem na domača sodišča, in ne na vojaške in tudi ne na madjarske. Zatorej je v svoji interpelaciji poslanec V r b a n i č vprašal vlado, kako se more le-ta postava strinjati z nazori avtonomnega našega položaja. Odgovor, če bo kak, bode bržkone tak, kakor na vse interpelacije od strani opozicije.
Spomenica podžupana Petrieiea
v imenu manjšine pravnega in finančnega odseka v zadevi novega posojila mestne občine ljubljanske.
(Dalje.)
Vsekako je torej omisliti pokritje 2,010.224 gl. 50 kr. ali okroglo 2,000.000 gl., kajti mestna občina bode denar le tedaj v ceno dobila, ako si bode
LISTEK.
Dva dni v Benetkah.
XIV.
6. septembra.
Drugo jutro gremo strogo po načrtu najpoprej obiskat pešice nekatere manjše cerkve v obližji. Dasiravno ima vsaka kako dragocenost: ali kip ali sliko ali kandelaber ali imenitno svetinjo — vendar se mi je najvažnejša in najimenitejša zdela cerkev „San Zaccaria", ena izmed farnih cerkev beneških. Mesto se namreč deli na 6 okrajev in ti se zopet razkroje v posamične fare. Na vsakem hišnem voglu etoji napis, kateri fari se hiša prišteva.
Cerkev sv. Caharije nima odločno izraženega sloga. Gotika prehaja v renesanso. Stavila se je od 1457—1515. Tu smo videli zopet nekoliko krasnih slik mojstra Bellini-ja. Kako nežni obrazi — ne moreš se jih nagledati. V tej cerkvi je tudi lep grobni spomenik stavbarja in kiparja Al. Vittoria. Bil je učenec in ljubljenec slavnega beneškega arhitekta Jak. Sansovina in mu pomagal pri stavbah mnogih cerkev in palač.
Ko zapustimo cerkev, nas je že čakal pri vratih
lakomni cerkvenik, koščen obraz, lojeve barve, čisto laški tipus. Ker nam je gledajočim slike kako besedico bleknil o mojstru, dasi neprošen, je že mislil nesramnež, da ima pravico od nas zahtevati plačilo. Predrzno nam je molil pred nos odprto pest. Stisnili smo mu kajpada vsak nekaj laških debeljakov v suho dlan. Ti ljudje so ti pač povsod enaki pojč-deži in nikdar — siteži. — Tout coinme chez nous.
Od tu smo hiteli za svojim kažipotom po mnogih ozkih ulicah in opletali se okoli voglov, da smo komaj sledili drug za drugim. Zabredli smo ponevedoma tudi v grški tempelj. Duhovnik je ravno opravljal sv. liturgijo v prezbiteriju. Pričujoči so bili trije moški in jedna ženska pri opravilu, stisneni vsak v svojo pregrajo. Pevec je melanholično popeval iz velike knjige. — Kar prismuče skozi leva vrata, s preprogo zagrnena, lično oblečen, prijazen deček, mašnikov strežaj, vstopi se na sredo tempeljna pred ikonostazo in s srebrno-zvonkim glasom, kakoršnega še nikdar nisem čul, moli dolgo molitev; odmolivši poljubi ikonostazo in pri desnih vraticah zgine.
Gledali smo nekoliko časa za nas nenavadno božjo službo, potem pa se pobrali odtod. Mlado Vrhničanko je vse na eno smeh silil, da sem jo moral z resnim pogledom opomniti, da na posvečenem kraji treba dostojno vesti se, bodi že našega ali tujega obreda.
Ura je šla na osem — torej le naglo k morju, da vidimo dopoludne še druge v načrt sprejete točke. Klici: „una gondola, una gondola!" nam že naprej done nasproti od vseh kotov nabrežja. Tropa bosopetih, razcukanih paglavcev nas obsuje. Eni se začno postavljati na glavo, drugi točiti se v kolo, tretji še drugačne kozolce obračati in šale zbijati okolu nas, vse zato, da bi nam izvabili kak cen-tezim iz žepa. Sreča, da se za eden avstrijski goldinar dobi skoraj poln pehar laškega drobiža. Brž zasolimo nekoliko novcev beneškim pouličnim telovadcem iu zasedemo ravno tisti dve gondoli kot včeraj : štirje Vrhničanje vkup, Ljubljančana z dvema Pivčanoma pa zopet vkup v eno gondolo.
Gondoljaša v pisani jopici, slamnik z višnjevim trakom na glavi, se možato vstopita na zadnji konec čolniča, upreta se z veslom v zeleno morje in naši gondoli urno kot dve ptici smukneti po gladki vodi. — Peljemo se obiskat cerkev „s. Maria della Salute" na nasprotni strani preliva. Na levo puščamo za seboj otoke, ki enako bisernemu vencu opasujojo Benetke proti odprtemu morju: „S. Gior-gio" in tam v kotu „S. Lazaro". Oba sta v marsičem zanimiva in gotovo bi se ju ne ognili, da nismo v toliki zadregi glede časa. Pa kar je odloženo, ni za zmirom založeno. Nikakor ne mislim, da sem bil v Benetkah prvič in zadnjič. O prvi priliki zopet tje pohitim in je počasi in do dobra
vso potrebno svoto naenkrat omislila, in zategadelj je potrebno že zdaj ukreniti primerno novo finančno
operacijo.
Jaz plediram za to, da mesto ljubljansko ukrene potrebno novo posojilo in sicer:
1.	da si dobi kredit na naše papirje 1,000.000 goldinarjev;
2.	da najame novo posojilo v znesku 1,000.000 goldinarjev.
To bi se zgodilo na sledeči način:
ad 1. Kredita bi dobila mestna občina za svoje papirje lehko 750.000 gld.; ako pa dovolimo hipoteko na vojašnico 1,000.000 gld. proti 4% na leto in obestranski takojšnji odpovedni pravici ali proti 4'/,% P" odpovedi enega leta, pri čemer bi mesto ne izgubilo pravice, prodati svoje papirje, ako nakupni kurz dosežejo, že preje, in s to realizacijo poravnati dolg in tudi ob enem razbremeniti vojašnico.
Dolenje-avstrijska eskomptna družba tudi ne računjava osminke °/o za realizovanje kuponov, ki smo jo poprej plačevali kreditnemu zavodu v Trstu, kar je iznašalo na leto 81 gld. 25 kr.
S tem bi si prihranili za specijalni rezervni zaklad loterijskega posojila, ki iznaša konci 1. 1887. okolo 27.300 gl., od investirane glavnice 10.817 gl. 12 kr. na leto; v teku 10 let bode narastla ta glavnica s 4% obrestovana na 108.727 gld. 84 kr. in to bode zadostovalo pokriti izgube, katerim se nikakor ne bodemo mogli izogniti, kedar nastopi konec žrebovalne dobe.
Kajti amortizacijski zaklad loterijskega posojila bode fundiran z letnimi anujitetami loterijskega posojila :
leta 1893 10.081 gld. 77 kr., leta 1896 108.331 gld. 25 kr., leta 1899 225.487 gld. 10 kr., leta 1907 598.159 gl. 51 kr., leta 1914 877.043 gl. 79 kr., leta 1918 1,148.557 gld. 94 kr., leta 1923 903.338 gld. 34 kr.
Ti ogromni zneski morajo se do te dobe obrestovati s 41/,°/oi oziroma vsled prejšnjih interka-larnih izgub s 43/4°/0, da se iz njih morejo izplačevati srečke 4,080.000 gld.
Vprašam, kako bode mogoče doseči 43/i°/0 ob-restovauje, če ne z nakupovanjem papirjev, kateri se bodo, samo ob sebi umevno, nakupovali po dnevnem kurzu, ki je sedaj nizek, sedaj pa visok. Kako se ta giblje, opazoval je vsak občinski svetovalec, ki je občutil oni intenzivni strah pred izgubo, ki ga občuti vsak vesten mož.
V takem položaji treba je kreniti pravočasno in pogumno na potrebno pot.
Ad. 1. omenjeni kredit zadostoval bi v pokritje tekoče potrebščine in morebiti tudi za zgradbo vodovoda, nikakor pa ne ubrani pred izgubo, pretečo čez 10 ali 20 let.
Za točno izplačevanje srečk loterijskega posojila zastavljene so vse mestne davščine, ki so bile na razpolaganje leta 1879. v znesku 107.238 gld., in obresti, izvirajoče iz vseh aktivov mestnega loterijskega posojila; jamči pa dalje mesto z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem one dobe.
pretaknem. Veliko lažje mi bo to šlo izpod rok, ko imam zdaj nekak splošen pregled pred očmi in mi je znano, kje so razni zakladi umetnije najti.
V benediktinskem samostanu na otoku „S. Giorgio" je bil 1. 1800 izvoljen kardinal Chiara-monti za papeža, kateri si je kot tak privzel ime Pij VII. — Predrzni general francoske republike Napoleon Bonaparle je grozno strahotil 80letnega starčka Pija VI. Odvzel mu je pokrajine Bologno, Ferraro in Eomagno ter v ostalih delih papeževe države razpihal punt zoper poprejšnjo pravično vlado. L. 1798 zasede general Berthier rimsko ozemlje in proglasi Rim za republiko. V Rimu so bile na duevnem redu strahovitosti, kakor v Parizu za vlade zloglasnega konventa pod znano krvižejno trojico, — najnižja druhal je imela v rokah vladno krmilo. Častitljivega starčka Pija VI., ki ni hotel bežati, pa tudi ne odpovedati se starodavni dedščini svojih prednikov, rimski državi, so vjeli in vlekli v Valence na francosko, kjer je 1. 1799 umrl, skoraj kot mu-čenik. Velikanski hrup veselja so zagnali sovražniki sv. cerkve. V dozdevni zmagi svoji so mislili, da je udarila poslednja urica katoliški cerkvi. Rimske države ni bilo več, papež je umrl, Rim je bil v oblasti puntarjev, kardinali so bili nekaj v ječah, nekaj po svetu razgnani. Kje se bo zdaj vzel nov papež? Bili so res nevarni časi. Celo zvesti in v veri trdui katoličanje so bili v skrbeh, kako se bo to
To obširno jamstvo ne zadržuje mesta obvezati se novemu upnika, kajti sezidana mostna klavnica iu vojašnica v vrednosti 625.000 gld. še ni všteta v ono jamščino, in bi tedaj lehko služila za hipoteko novega posojila.
Ad. 2. S privoljenjem merodajnih oblastev bi se lehko dobilo pri kakem denarnem zavodu, ki ima posebno predpravico za to, posojilo v znesku 1,000.000 gld. in bi ne trebalo dati v to svrho drugega jamstva, kakor prepustiti temu zavodu za slučaj neplačila mestne tekoča dohodke, ue da bi se moralo zastaviti nepremično mestno premoženje.
Tedaj bi utegnili dobiti 1,000.000 gld. samo proti pismeni obveznici in plačevanju poluletnih obresti po 4Va°/o in Va°/o amortizacije, razdeljeni na 50 let, tako da bi se vsacega pol leta plačevalo za anujitete 26.250 gld., ki bi se deloma pridobili iz dohodkov vodovoda.
Po preteku 50 let bi ostale stavbe in naprave iz tega posojila kot čisti dobiček mestni občini.
Ali to svoto bi morala mestna občina naenkrat vzeti, ne da bi smela svoj dolg preje plačati, ako bi namreč nastopila nižja obrestna mera, kakor je danes, kar bi pa kazalo v slučaji, ko bi se denar lehko dobil proti nižjemu obrestovanju.
Ako bi pa občini bolje kazalo, deuar jemati polagoma v manjših zneskih do skupne svote 1,000.000 gld., obremenila bi jo banka za ves znesek posojila z navedenimi obrestmi, nasprotno pa neporabljeni ostanek svote z 1 °/0 P°d bankino obrestno mero, na pr. danes z 8°/0, občiui obrestovala. Oe se vzame za podlago izplačevanja pri-števalni kurz, danes 97%, kar je enako odstotku 4,64°/0 in 7,% amortizacije = 5'14°/0, videti je ta pogoj na prvi hip ugoden; ako se pa pomisli, da bi si s tem zvezali roke za 50 let, in bi se med tem obrestna mera znižala, kakor se je to zgodilo v zadnjih 10 letih, ko je padla od 5°/0 na 4%. morala bi se taka ponudba odkloniti, ker je konvertovanje izključeno in bi morala mestna občina to posojilo s 5'14°/0 obrestovati vseh 50 let, dočim bi morebiti dobila v teku prihodnjih 10 let dovolj denarja po 3% ali vsaj 31/,°/0. Zato si mestne občine raje na ta način denar omišljujejo, da iz-davajo parcijalne hipotekama obligacije, pri katerih si pravico konvertovanja pridržujejo.
Drug način, dobiti v ceno potrebni denar, bilo bi novo loterijsko posojilo, katero bi se danes lehko dobilo s 4°/0 obrestovanjem. Vendar ta projekt ni priporočati. Njegova podlaga je ta, da se izposojeni denar mora skozi 50 let s 4% obrestovati in gotovino naenkrat potegniti. Ker pa ni mogoče te gotovine takoj investovati, mora denar do časa in-vestovanja z nizkimi obrestmi pri bankah biti de-ponovan, iz česar velika izguba na interkalarnih obrestih izvira; ali pa treba takoj državne papirje kupiti, kar zopet ravno take sitnosti provzroča, kakor jih imamo pri sedanjem loterijskem posojilu, in proti koncu izžrebovalne dobe nastopi še nevarnost izgube pri državnih papirjih amortizacijske zaklade.
razmotalo. Toda Bog je svoji cerkvi obljubil nepremagljivost in trajnost do konca. Previdnost božja je čula tudi v teh viharnih, obupnih dnevih nad nebeško hčerko, sv. cerkvijo. Celo neverniki, razkol-niki in krivoverci (Turčija, Rusija in Anglija) so stopili na noge, da se dedščina sv. cerkve otme rokam hudobnežev. Pod varstvom poslednjega rimsko-nem-škega cesarja Franca II. se od vseh vetrov zbere vkupaj v Benetkah 35 kardinalov in na poprej imenovanem otoku izvolijo Pija VII. Novoizvoljeni glavar cerkveni je kmalu potem potoval v Rim, kjer ga je ljudstvo, dosedanjega brezvladja sito do grla, navdušeno sprejelo. — Tudi s tem papežem Pijem VII. je kasneje prevzetni Napoleon grdo ravnal in ga vlačil po ječah. Ali kaj nazadnje? Pogorela je sveta Moskva in ž njo Napoleonova sreča in slava. Ošab-než je moral s prestola, toliko kot v ječo na otok sv. Helene, Pij VII. pa se je prost in častit povrnil iz ječe v Rim na veličastni sedež sv. Petra. Toliko o „s. Giorgio".
Prijazni samostanski otočič S. Laz&ro je ena ped izhoda na zapadu. Na njem bivajo mnihi me-hitaristi. Vse njih življenje in delovanje je posvečeno vedi in znanstvu. Tu imajo svoje tiskarne, knjižnice in šole ter vzgajajo mlade duhovnike za misijonstvo v daljni jutrovi deželi. Skoda, da nam tudi tega mičnega otoka zdaj ni bilo mogoče pogledati. Pa drugi pot, če bomo živi in zdravi I
Na odpoved ali konvertovanje na nižje obresti, kakor ssmo ob sebi umevno, pri loterijskem posojila ni misliti.	(Konee prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 14. novembra. Notranje dežele.
Kakor se poroča z Dunaja, vrše se sedaj mej mladoceškim in ruskim klubom obravnave zaradi ustanovitve splošnjega slovanskega kluba.
Madjarski vseučiliščniki v Budimpešti so iia velikem shodu vsled enoglasnega sklepa iu po živahni razpravi sestavili spomenico zoper novo orožno postavo, osobito zoper njene določbe glede enoletnih prostovoljcev. Posebni odposlanci so jo izročili ministerskemu predsedniku Tiszi, ki jim pa ni dal posebnega upanja, da bo imela zaželjeui vspeh. Deputacija se je potem poklonila tudi domobranskemu ministru Fejervaryju, ki jim je rekel: Vlada ima vedno pred očmi koristi inteligentne mladine. Ako je tedaj vsprejela v novo postavo ostrejše določbe, storila je to le vsled nujne potrebe. V naših časih ne zadostuje več samo navdušenje. Mladina, ki iz-polnuje svoje vojaške dolžnosti, služi le narodu. Zahtevalo se bo znanje nemščine le v toliko, kolikor je potrebno za vojaško službo. Sicer bo ostalo v jezikovnem oziru vse pri starem. Vlada se bo po svoji možnosti ozirala na enoletne prostovoljce i v bodoče, konečno obljubiti pa ne more uičesa.
Tnanje države.
Pri R a š k i je prestopilo trideset oboroženih Turkov srbsko mejo; ustrelili so enega srbskega vojaka in dva ranili, potem pa se morali umakuiti na turško ozemlje. Hoteli so Raško vpepeliti. Bel-grajska vlada je zaradi tega dogodka odločno iuter-pelovala turško vlado.
Dne 12. t. m. se je govorilo na Dunaji o napadu na bolgarskega princa Ferdinanda. Najnovejša poročila preklicu jejo to vest. Princesinja Klementina je prišla danes na Dunaj.
Huski car je bil po najnovejših poročilih iz Peterburga pri Borkiju ranjen ua nogah in plečih, carevna pa na roki tako poškodovana, da ne more več rabiti prstov.
Nemška naselbinska politika si je pridobila srca celega olikanega sveta. Ideja, kojo je sprožil sv. Oče Leon XIII., bila je podlaga tej Bis-marekovi politiki: uničenje kupčije s sužnji v vshodni Afriki. Nemški kancler je vshodno-afriško vprašanje najsrečneje rešil. Ekspedicija v Masavo ali Tonking bila bi zahtevala mnogo žrtev, a vzbudila bi bila poleg tega tudi še zavist Anglije, koristila pa samo nekaterim trgovskim špekulantom in naselbinskim trgovskim družbam; s tem pa, da je dvignil zastavo krščanske omike, pridobil si je pri svojem podjetji brez posebnega truda v Angliji, Frauciji in Italiji zaveznike. Blokada ob vshodno-afriških nabrežjih bo v kratkem že ugonobila nečloveško počenjanje Tippo Tipa in tovarišev, ki so si polnili žepe s „črnim mesom".
Razmere mej Nemčijo in Francijo postajajo vedno bolj napete. Pariški ministerski list „Rappel" je pisal, da je v francoski inozemski legiji o s e m t i s o č prebivalcev izAlza-cije-Lorene, ki so s svojim vstopom v francosko armado dokazali, da niso sovražniki Francije. „Rappel" praša tudi, zakaj se dotični p o 1 k ne imenuje „al z a-cijsko-lorenski". „Nordd. Allg. Ztg." temu od-
Priveslamo do cerkve „s. Maria della Salute". Veličastna stavba, od belega isterskega marmorja. Iz strehe kipe krasne biserno-bliščeče kupole. Cerkev je bila sezidana 1. 1630 na državne stroške vsled obljube o grozoviti kugi, ki je tačas kruto divjala po mestu. V cerkvi je mnogo dragocenih slik od Ticijauove, Tintorettove in Palmove roke. Pred velikim altarjem stoji na evangeljski strani mojsterski izdelan bronast kandelaber. V veliki časti imajo bizantinsko podobo Matere božje in eno roko sv. Antona padovanskega. — Ravno je pristopil h altarju duhovnik, darovat sv. mašo, ko smo mi odpirali velika vhodna vrata. Ena sama ženska oseba je bila pričujoča pri sv. opravilu. Sploh sem z žalostjo opazil, da je po cerkvah beneških silna praznota. Nobenega človeka ni k sv. maši, le v baziliki sv. Marka jih je bilo videti nekoliko več, pa tudi tukaj ne čez 10. Tako lepe cerkve, — pa brez glavne lepote, brez pobožnih molivcev! Samo tujci se sprehajajo po njih in daljnovid na očeh gledajo po stenah okolu sebe. Kako vse drugače, je Bog bodi zahvaljen! — pri nas na Kranjskem! Pojdi v skrajno gorsko selo in stopi v majhno cerkvico, kedar pozvoni k sv. maši, našel boš zbrano do malega vso vas. — Toda nočem biti prenagel v svoji sodbi. Morda Benočanje vsaj ob nedeljah v večjem številu obiskujejo svoje veličastne hišo božje.
govarja: Ne omenjali bi tega, ko bi bil to pisal kako? drugi list. Da je pa časopis, kojega lastnik je francoski minister Locroy, pisal tako zoper svojega soseda, dokazuje, da sedanja francoska vlada odobruje šču vanje zoper Nemčijo. Mi samo konstatujemo okoliščino, da bo vsakdo vedel, kdo je kriv, ako se ne more vzdržati mir. Nemčija želi miru, vojsko bo zakrivila le Francija. — V zvezi s tem je nastopno poročilo z Dunaja: Dne 12. t. m. je poklical mej državno-zborsko sejo grof KiiInoky k sebi predsednika Smolko. Politiški krogi so jako preplašeni. Dr. Smolka se je posvetoval pol ure s sekcijskim načelnikom pl. Szogyenyiem. Pariška brzojavka je naznanila, da je Bismarck dobro vedel, da list »Rappel" že dolgo časa ni več lastnina ministra Locroya; kanclerjevo glasilo je tedaj navlašč prezrlo to okoliščino. Iz tega pa 6e razvidi, kje so rušitelji miru, v Parizu ali Berolinu?
V francoski zbornici je narisal Goblet predvčerajšnjim splošnji položaj: »Zreti mu smemo mirno v oči. Francija nikomur ne preti ter je dosti mogočna, da se ne bo dala od nikogar izzvati." Predlog, da se odpravi veleposlaništvo pri Vatikanu, je pobijal: „Dokler živimo pod konkordatom, toliko časa ne smemo pretrgati zveze z Vatikanom, ki je posebne važnosti tudi za francoski vpliv na iztoku. Papež ima svoje nadloge; ali naj mu jih Francija še pomnoži? No morem reči, da bo Francija posredovala zaradi posvetno oblasti papeževe; toda kolikor bolj je sv. Oče oropan posvetne oblasti, tem bolj si mora Francija šteti v čast, da se ne zmanjša njeuo spoštovanje papeževe avtoritete. (Živahno odobravanje. )
Včeraj je rumunski kralj otvoril parlameut. Kraljevo poročilo konstatuje, da so razmere z inozemstvom povoljne, zaradi tega pa bo vlada tudi ostala pri svoji dosedanji politiki.
Turški finančni minister je naznanil sultanu, da iznaša primanjkljaj v proračunu P/a milijon turških funtov, ki se pri današnji finančni bedi ne bo v nobenem slučaji mogel pokriti.
Izvirni dopisi.
Iz Rovt nad Jesenicami, 13. nov. Sedeli smo pri gorki peči, kojo je mati Kopišarica močno zakurila, ter se pomenkovali največ o sedanjem vremenu. Vsakdo je pristavil kako šaljivo. Kar izdrkne stara ura ua steni in kukavica se prikaže iz svoje celice ter zakuka devetkrat. „0, dokler bodo take rože po po oknih, kakor danes," odreže smijoč se mladi Lipovec, „pa kukavica že še ne bode kukala!" Občni smeh se čuje po topli sobi.
Da, zares je silno mraz. Vže 4 dni imamo po 6 — 8 stopinj R. mraza. In mrzel veter brije, kot kraška burja. Kljub temu neprijetnemu vremenu imamo pa mi Rovtarji marsikako zanimivost, četudi smo takorekoe „za plankami". Vedite, na Martinovo nedeljo je bil krasen dan, a strahotno mrzel. Na Jesenicah so imeli semenj. Praznovali so slovesno god farnega patrona sv. Lenarta. Mi Rovtarji smo pa k njim „na štruklje" prišli. Bili smo prav veseli in zadovoljni. A to šo ni vse. Zapazili smo na Jesenicah še nekaj bolj zanimivega. Možnarji so pokali kakor topovi na »Vižmarskih gmajnah" za časa vojaških vaj. Izpod strehe c. kr. pošte je pa vihrala velika cesarska zastava. Naši Rovtarji so radi mraza tekali kakor „metulji", a vendar je marsikaterega zmagala Evina radovednost, da je postal ter prašal: Kaj pa ■vse to pomeni? Vedite, c. kr. pošta je praznovala svojo stoletnico. Preteklega 12. okt. t. 1. jo minulo ravno sto let, odkar je c. kr. pošta pri hiši občespoštovane visokorodue rodovine Schrey-jeve. Ker je pa takrat ravno petek bil, preložil je sedanji c. kr. poštar, blagi in značajni mož g. A. Schrey, praznovanje stoletnice na današnji dan, na dan »štrukljev" in mar-tinovanja.
Kako seje pa vršila ta slavnost? Prav priprosto, a silno zabavno. 0. kr. poštar g. Schrey prijazno povabi mnogo gospode na ta domači praznik. Navzoči so bili: Okr. glavar, visokorod. g. marki pl. Gozani, iz Radovljice; c. kr. poštarski uadkomisar, g. Rato-licka, iz Ljubljane; mnogo c. kr. poštarjev od blizo in daleč; domači župnik, preč. g. J. Keršič; predstojnika fužin in rudokopov; domači g. župan, in še mnogo druge odlične domače gospode. — Mnogo povabljenih je bilo pa zadržanih, da se niso mogli osebno vdeležiti te slavnosti, a poslali so brzojavno svoje čestitke.
Jako izpodbudno je bilo videti to, da so se vsi oni gospodje, ki so prišli vže ob 9. uri z vlakom, skupno vdeležili službe božje ob 10. uri ter se prav vzgledno obnašali. Vsa čast jim in hvala!
Po dokončani službi božji zbero se vsi v z venci, napisi, s podobami cesarske rodovine, s cesarskimi, deželnimi in drugimi zastavami bogato in ukusno okrašeni dvorani gostoljubnega g. poštarja k obedu.
I Zabava j« bila prav izborna. Zadovoljucst vsestransko velik«. Napitnic se je čulo mnogo prav zanimivih v prospeh preblage, vseskozi prav vzorne rodovine Schrey-jeve/ Se mi Rovtarji smo zaklicali: »Bog živi gostoljubnega g. poštarja v zdravji in sreči še mnogo let!"
Omeniti pa moram vendar neko jako neljubo, a na gorenjskih postajah prav pogosto nepriliko. Ko so okr. glavar in drugi gospodje zvečer odhajali proti domu, je imel vlak celo uro zamude. Čakati je bilo treba, a pri tolikem mrazu v nezakurjeni čakaluici. In še-le takrat je sluga dirjal kot nor okrog ter jel nakladati v peč. Vprašanje je, ali bi se ne dalo v okom priti tej in še mnogim jednakiin sitnim neprilikara? Pa brez zamere. Drugi pot više o naših rovtarskih prijetnostih in zanimivostih. __Rov t ar.
Dnevne novice.
|	f Jakob Volčič.	|
Od ponedeljka krije gomila truplo iskrenega domoljuba in vzornega duhovnika, č. gosp. Jakoba Volčiča. Izdihnil je blago dušo svojo v soboto v Zarečji, okraji pazinskem. Ime njegovo ni znano samo v Istri, temveč vsemu slovanskemu svetu zaradi njegovo neumornosti, s katero je nabiral narodno blago, pesniške zaklade in s tem dokazal globoko svojo ljubezen do revnega naroda. Po vsej Istri nabiral je kakor bučela glagolske napise, narodne pesni, pregovore, sploh vse, kar živi v narodu in govori o njegovi prošlosti. Dolgih deset let dopisoval je iu pošiljal nabrano narodno blago slovenskim in hrvatskim časopisom in bil v dotiki s prvimi učenjaki slovanskega juga. Zbirka narodnih pesni, katero je priobčil v »Naši Slogi", trajen mu je spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal o delovanji njegovem. — Rodil se je dne 14. jul. 1815 v Škofji Loki ter bil v mašnika posvečen dne 14. oktobra 1842. Pogreba v ponedeljek vdeležilo se je mnogo duhovščine in drugih čestilcev. Slava njegovemu spominu, v miru naj počiva!
(Na dunajskem vseučilišči) bila sta včeraj pro-movirana doktorjema pravoslovja gospoda Fran Preveč, in Danilo Majeron.
(Kmetijsko predavanje) o trtni uši bode imel tajnik kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 18. t. m. dopoludne po cerkvenem opravilu (t. j. ob 1/J9. uri) na Slapu iu popoludne po cerkvenem opravilu v Planini nad Vipavo. V nedeljo, 25. t. m., predaval bode v Podragi in naGočah, in sicer ob uri, ki se bode še določila. Dnevi za predavanje v Vipavi, Vrhpolji in Budanji se bodo pozneje določili.
(Nabiranje krajepisnih imen.) V najnovejšem času so poslali ugodne odgovore gg.: župnik Narobe: za Zapoge pri Vodicah; kurat Primožič: za Vrabče pri Št. Vidu nad Vipavo; kurat Črne: za Bark o vije pri Trstu; učitelj Petriček: za Z a 1 ec; bogoslovca Ivančič in Kodermac: za Kam no pri Kobaridu; dijak Dokler: za Višnjo Vas pri Voj-niku; župnik Prežel: za Mavčiče; kapelan Lav-reučič: za Cerklje,SpodnjiBernik,Šmartno, Grad, Štefanjo Goro iu Zalog — fare cerkljanske na Gorenjskem; župnik Sila: za Veliki Repen (Repentabor) pri Sežani; bogoslovec Smolnikar: za Loke, Hruševko in Šmartin pri Špodujem Tuhinji; župnik Ferjančič: za Zavrac pri Idriji; vikar Hebat: za Vojšico na Krasu; n. propovednik J. Gomilšak v Trstu : za B i š, T r n o v c e, Bišečki Vrh, Ločič in Gočovo v SI. Goricah na Štajarskem. Hvala jim vsem!
(Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) bode imela redno sejo v petek 16. novembra 1888 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Proračun za leto 1889. 3. Poročilo z nasvetom o nameščeuji 4 prisednikov pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani. 4. Tarifi za javno tehtnico v Stobu. 5. Okoliš obrtnih zadrug v političnem okraju kočevskem. 6. Predlog za 5 cenzorjev podružnice avstro-ogerske banke. 7. Okoliš obrtnih zadrug v sodnjem okraju vipavskem. 8. Cenovnik za semnje v Bučki. 9. Okoliš obrtnih zadrug v sodnjem okraju postojinskem. 10. Vloga za semnje v Studencu pri Blokah.
(Načelništvo okrajne posojilnice v Krškem) razpošilja ua vse strani »preje m ne in položne" listke c. kr. poštuo-hranilnega urada brezplačno. S temi listki pošlje lahko slehern hranilničarjev
brez vseh poštnih troškov denarje t shrambo imenovani posojilnici. Ona naredi hranilno knjižico in mu jo pošlje ; ali jo pa hrani, ako namerja dotičnik večkrat vlagati. Kedor pa želi denar dvigniti, zadostuje, da piše posojilnici karto, in ta mu pošlje zopet na svoje troške novce na zaželjeno pošto. Družabniki plačajo 1 gld. pristopnine in še 12 gld. deleža, tudi v obrokih lahko, od katerega dobe 4% obresti. Ti imajo pravico do posojil in so deležni zadružnega dobička. Pogoji za pristop so torej jako ugodni.
(Zbranih spisov dr. V. Zarnika) je včeraj izšel prvi zvezek in se dobiva v »Narodni tiskarni" po 1 gld. Prvi zvezek obseza »Predgovor", Zamikov životopis in povesti: »Ura bije, človeka pa ui", »Maščevanje usode", »Obraz državnega zbora" in »Pisma slovenskega turista".
(Slovensko gledališče.) V predvečer imendne Nj. veličanstva presvetle cesarice Elizabete priredi dramatično društvo v nedeljo dne 18. novembra t. 1. slavnostno predstavo. Mesto burke »Gosi in goske" vzel je odbor za ta večer premijero »Mesto in vas" na repertoir. Prevod po Charlotti Birch-Pfeiffer-jevi. Kakor se nam poroča izza kulis, obeta biti ta igrokaz jedna najboljših novostij, kar jih vprizori letos dramatično društvo.
(Baron Hein), c. kr. okrajni glavar v Mariboru, dobil je naslov in značaj uamestniškega svetnika.
(Nemško šolsko brodovje), ki je sedaj v tržaškem pristanišči, dobilo je iz Berolina povelje, da mora odploviti iz Trsta v Zanzibar. Potoma obišče tudi pristanišče v Reki in Kotoru. — V torek je bil na cesarjevo povelje obed v Miramaru na čast častnikom nemškega brodovja. Pri obedu sta ces. namestuik de Pretiš iu kontre admiral napila na nemškega in avstrijskega cesarja. Zvečer ob 9. uri je bil pri namestniku »the dansant"; navzočih je bilo 400 oseb iz najvišjih krogov tržaških. Včeraj so si nemški častniki ogledali loydov arzenal; 5 častnikov in 38 kadetov pa se je odpeljalo v Po-stojino.
(Izžrebani porotniki za četrto zasedanje) pri
ljubljanskem porotnem sodišči, katero se prične dne 10. decembra, so sledeči gospodje: Bal ič Josip, trgovec z lesom na Vrhniki; Bergant Jak., branjevec v Ljubljani; Blaž Fran, sobni slikar v Ljubljani; Burger Friderik, komtoarist v Ljubljani; C erar Franc, hišni posestnik v Blagovici; De-kleva Alojzij, posestnik v Postojini: Detter Fr., trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Dober le t Franc, trgovec s pohištvom in hišni posestnik v Ljubljani; Dolenec Bernard, veleposestnik v Pod-perji; Gogola Ivan, hišni posestnik in trgovec v Spodnji Šiški; Gotzl Leopold, tovarnar v Mlinu; Graj žar Ivan, vinski trgovec v Vodicah; Hieng Ernst, trgovec z lesom na Rakeku; Jenko Alojzij, pekovski mojster v Ljubljani; Kavčič Henrik, posestnik in krčmar v Razdrtem; Klauer Jakob, trgovec v Ljubljani; Knez Audrej, posestnik na Viči; Ko bal Ivan, posestnik v Gorenjem Logatci; Kotnik Fran, tovarnar in posestnik na Vrhniki; Malner Henrik, logar v Javorniku; Marinko Andrej, posestnik v Gorenjem Logatci; Mlekuš Toma, trgovec v Starem Trgu; Petan Martin, trgovec v Kranji; Picolli Gabrijel, lekarnar v Ljubljani; dr. Ivan P i ta m i c, advokat v Postojini; Pollak Stanislav, hišni posestnik v Postojini; Rus Josip, trgovec v Šent Vidu pri Brdu; doktor Adolf Schaffer, zasebnik v Ljubljani; Schuller Benjamin, posestnik v Kropi; Sevnik Josip, usnjar in hišni posestnik v Ljubljani; Skaberne Avgust, trgovec Ljubljani; Stockl Ernest, trgovec v Ljubljani; Svetec Leopold, hišni posestnik na Šutni v Kamniku; Tri buč Jos., posestnik in trgovec na Viči; Urbančič Janko, posestnik graščine Turn pri Kranji, in Žitnik Josip, posestnik v Grosupljem. Namestni porotniki so gospodje: Bab ni k Janez, hišni posestnik; Blaznik Lovro, kramar in hišni posestnik: Klad no Martin, trgovski pomočnik; Klemeučič Dragotin, knjigovodja; Kordig Ivan, trgovski vodja; Sedlar Fran, črevljarski mojster; Strel Viljem, hišni posestuik; Škrbinc Jakob, črevljar; Vel k a vrh Pavel, trgovec z moko, vsi v Ljubljani.
(»Perlen aus der oestcrr. Vaterlandsgeschichte")
imenuje se zares lična knjižica, obsezajoča 165 strani, katero je povodom cesarjeve štiridesetletnice spisal znani dr. Fr. Pro seli ko v prvi vrsti za mladino. Vsebina so nanaše ua posebne vrline in zmčaje naše cesarske hiše. Knjižico je založil |Leou W o e r 1 na Dunaji iu stoji 80 kr.
(Knez Bismarck — doctor theoloffiae.) Povodom službene petdesetletnice je berolinsko vseučilišče imenovalo kanclerja doktorjem prava, pred nekaterimi dnevi pa ga je imenovalo vseučilišče v Giessenu doktorjem bogoslovja. Diploma je tiskana na telečjo kožo. Izročili so mu jo dne 10. novembra, to je v rojstni dan Martina Luthra. S tem je označen politični namen tega nenavadnega odlikovanja.
(Glavni dobitek) italijanskih srečk rudečega križa v iznesku 100.000 lir je zadel črevljar Vaclav F ii k o v Pragi. Srečni mož si je kupil srečko na obroke ter mu je podružuica angleške banke že izplačala dobljeno svoto.
(Razpisana) je na c. kr. tehniki v Gradci za vredne in revne slušatelje Fran-Josipova ustanova letnih 300 gld. v zlatu. Prošnje do 10. decembra vodstvu Najvišjih zakladov ua Dunaji.
Telegrami.
Dunaj, 15. novembra. Cesar jo imenoval danskega kralja Kristijana polkovnikom-ime-jiteljem pešpolka št. 75 in švedskega kralja Oskarja polkovnikom-imejiteljem pešpolka št. 10. — Orožni odsek je končal glavno razpravo ter enoglasno sklenil preiti v nadrobno razpravo. Kot poročevalec je izvoljen grof Friderik Kinskv. — „Vaterland" piše, cla se bo na konec tega meseca napovedani katoliški shod preložil do maja.
Monakovo. 15. novembra. Vojvoda Maks je umrl.
Kodanj. 14. novembra. Nadvojvoda Viljem je došel danes zvečer ter ga je na kolodvoru sprejela kraljeva družina.
Pariz. 14. novembra. Eevizijska komisija se je izrekla za to, da se opustita senat in predsedništvo republike.
ROJAKI!
Že mnogokrat poudarjalo se je v naši družbi, Jenko potrebno in važno bi bilo, da se osnuje podporno društvo za slovenske velikošolee na Dunaji, in storili so se tudi potrebni koraki, da se obistini ta namen.
Slovenski klub na Dunaji je po našega vladarja prevzvišenih mislili skusil uresničiti ta namen o priliki štiridesetletnice Njegovega vladanja; slovenski klub izdelal je pravila, katera so tudi že potrjena.
Ni treba natančneje opisovati nujnosti in važnosti takega društva, saj je znano vsalcomu, kako hudo se često godi našim velikošolcem, ki nemajo od doma ni podpore, ni vspešnih priporočil.
Ne samo, da si izpodkopavajo zdravje, da morajo duševno delati na vse pretege, da s tem izgubljajo moč in čas za učenje, odrivajo se tudi na pota, ki jih rodijo od poklica, določenega jim po dovršenih naukih, ter odtezajo na tak način narodnemu delu.
Temu naj opomore naše društvo, varuje naj visokošolca prvi čas bivanja na Dunaji reve in glada, daje naj mu priložnost pridobiti si kako postransko opravilo, ki mu ne jemlje vse delavnosti in časa.
Zavest, da smo s tem ustvarili prcblago, naši narodnosti jako ugodno in nujno potrebno ustanovo, ta zavest osrčuje nas, da stopimo pred Vas.
Prosimo Vas tedaj, da pristopite skoro in obilo temu društvu kot ustanovniki, ali kot redni udje ali podporniki in da pošljete — uvažuje, da društvo počne deliti podporo o štiridesetletnici Nj. Veličanstva, — čim preje Vam bode moči svoje doneske pod nadpisom: društvenemu blagajniku gospodu H. Puklu, odvetniškemu koncipijentu, VII. Zicglergassc (jo in Wicn.
Ustanovniki plačajo vsaj po 50 gold. enkrat za vselej, pravne osobe (občine, društva, itd.) po 100 gl. — redni udje, to so oni, kateri prebivajo na Dunaji in njegovi okolici po 3 gl. na leto, •— podporniki, in to je lahko vsak, vsaj po 5 gl.
Za odbor:
Ivan Navratil.	Jos. Ciperle.
Umrli so:
12.	novembra. Terezija Ilartman, delavka, 78 let, sv. Petra cesta št. 77, ostarelost.
13.	novembra. Martin Pust, tesarjev sin, 19 let, Ilradee-kega va» št. 12, oslabljenje.
Tremensko »poročilo.
KKKKKKKKKKKKKKHHKK
X Brata Eberl, *
H Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov K in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. J
J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
y priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot )(
y znano reelno fino dolo in najnižje cene.
^ Posobno priporočilne za prekupce so oljnate barve
g v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribano in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	ji
y i|C Cenilio na asalitovanjo.	S
no pozamenterijo,
blaga, izdeluje po — solidno narejene
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-to je s čopi iu dolgimi frnnžami iz 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v LjuMjant, Šelenburfjove ulieo št. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
PBT~ Cenilci s podobami zastonj in f ranlco na zahtevanje.
O * D	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zr&komcrn T mm	toplomera po Celzija			
14	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	741-7 741 4 744 1	—40 —12 -2 6	sl svzh. n	oblačno sneg oblačno	1-1 sneg
S I I11III IIII R IJIBl
H
Slovenski
en
E23
a
Žepni koledar
msm, I«"««»
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
Katol. Bukvarni, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvarni"
v Ijjubljaiii" za 1.188«>,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 400 otrok.
Udje „ Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
MIlinilJTlITllI B

>9
+ IIMUII UI,
Florijanske ulice št. 11
"v X^jitl>l j a n i (2)
izdelu je vsakovrstne vence in šopke za svatbe, cvetlice za olepšaro cerkva po nizki ceni in dobro, ter se priporoča prec. duhovščini in slavnemu občinstvu za prav obilna naroČila.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski ccsti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr , divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke} ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
„9i/\nctovaAcc" je edini sCovensfii, gospoSazsfii Ust s podoBami. „3(vnzl'ovcUec" izfiaja B valita t na mesec na ccCi poti. „e^Cmcl'o-vcUec" pzinasa pcCjedcCsfie, iivinatsfic, vinazsfie in dznga čCanfie, gcspcBazsfie novice let 2ajc nazečniliom svojim■ 9oBze gcspccazsfie svete. »eKmetovafec', stoji na Celo £ gCS., za gg. iiiiteCje in finjižmice fjudskifi šoC pa Ce / gC$. dZazcčnifii, fii vstopijo me9 t'etom, dofie vse izišCe števiC/ie tistega fetnifia.
MET0I1LEC."
ri"-0Vla Spusti lis! s pnioga .Vrtnu*.
. I $ Ju*	Uradno A glasilo
f '	" k'	4ruU ^ '«)»•<«■• »r.aj.U
H
"	I ■ '■ lUTj	Uut


„eVztnaz" je {ist s poScSami, fii pzinasa sa3-jazsfie in spCofi vztnazsfie čCanfie.
J n^ztnaz" izfiaja Svafizat na mesec.
„(SVztnazja" Sofe nazoinifii „SCmetc= vafcau zastonj.	(19)

Srednja temperatura —2 G° C., za —(i 5° pod norinalom.
Tuj ci.
13. novembra.
Pri Mali&u: Mittler, posestnik, iz Gradca. — Kellner, trgovec, z Dunaja. — Pollak iz Budimpešte. — Keiser, Prohaska z Dunaja. — Grabner, potovalee, iz Celovca. — Brezovic, podjetnik, s Hrvatskega.
Pri Slonu: baron Apfaltrern, od Križa pri Kamniku. — grefinja Keglovieh s Hrvatskega. — Bohaczok, Meravvetz, Heit-mayer, Lewy in Fessl, trgovci, z Dunaja. — Moises, trgovec, iz Slavonije. — Ceipek, ravnatelj, z Dunaja. — Altmann, potovalee, iz Berolina. — Kroll, trgovec, s Tirolskega. — Praš-niker iz Kamnika. — dr. Kaizl z Dunaja. — vitez Trapsia, ge-neralmajor, z Dunaja. — pl. Dobler, pribočnik, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru '. dr. L. Fekete z Ogerskega. — I. Kafu, krčmar, iz Pulja. — Brauner, zasebnik, z Dunaja
w ^

Otvorjenje prodajalnice.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem na
mestnem trgu štev. 19
otvoril dobro založeno
BT ftlijalo^
z vsakovrstnim manufaktnrnim, suknenim, platnenim in različnim modernim blagom.
Zahvaljuje se za do sedaj izkazano mi zaupanje nadjam in priporočam se tudi nadaljni podpori v novem podjetji ter zagotavljam, da si bodem cenim, trpežnim blagom, točno in pošteno postrežbo skušal ohraniti in pomnožiti naklonjenost slavnega občinstva. Spoštovanjem	(2)
Spit al sk c TTPTTrirTJTTr QflQQ Hestni trg
».lic« Št. 11. -C -tllil-CilllA. OUOO. stev. u>.