Iz mladih peres...
(Prispevki ,,Zvončkarjev".)                                                        1
KRIŠTOP KOLUMB.                     prosila Boga,  da bi jima dal sina. >In
"Stoji ob morju fantič mlad,                       BoS Je   deloma  uslišal njune  prošnje.
T>o morju bi pojadral rad.                        Poslal Jima Je — hčerko.  Razveselila
A stara mati doma leži,                            sta «5 je močno, čeprav ni ibil sinčelo
j.   ,   ,.   .              ..                                       Dekhca je nastla, a po  lastnostin
odjadrah ga ne push                                ni   bila   podobna   svojim    roditeljem.
»Kaj bom prosil, spraševal,                        Bila je hudobne narave  Kjer je mogla>
jokal, tožil, tugoval,                                  je §kodOvala.
v deželo pojdem, kjer raste zlato,                    Nekega dne je prišel v grad pnos«
poiskal ga bom in moje bo.«                     jak. Hudobna girofična ga je brezsrčno
Glej po bregu sestrica hiti,                       odgnala. Nato je stekla v grad po ko*
žalostna je, vroče se solzi.                        palno obleko in se je šila kopat.   Vsa
»Bratec, ali  res nas zapusiiš?                   razgreta je slkočila v mrzlo vodo  ki jo
Se valovom  temnim izročiš?«                   je gnala v vrtinec. S poslednjimi moč»
»Tiho bodi, sestra mala,                           nii se je uprla, a bila je prešibka. Še
kaj boš tukaj klepetala.                             en klic »^*  pomoč« — in izginila je
Jaz grem v deželo, kier raste zlato,         v va'°ve-                 .                                          j
,    v       -      1.-1                                     Na polju pa je prav tiakrat pnha«        1
v roko še sežem ti za slovo.. .«                 •  i    •           i    i • ^    •           • „     r--       i.  i           1
,     ,   ,                      ,         ,                       jal siromak, ki ga je prej groncna tako        1
In ob breg so se vesla uprla,                    brezsrčno  zapodila.    Zaslišal   je  klice        I
na bregu od tuge je sestnca mrla.              ^a pomoč in hitro stekel k vodi. Skoeil       |
¦                            ¦         je v mrz]'o vodo in privlfekel deklico za        i
V daljavi pokažejo jadra se bela              lase iz vode. Z lumetnim dihanjem jo        \
in zopet je sestrica bila vesela.                je spravil k zavesti. Prvi hip grofična       j
Ponosen se vrnil je Krištof nazaj,             od presenečenja ni mogla govoriti. Le       I
ladjo obdajal zlata je sijaj                     solza v njenem očesu je povedala do«      1
»Mamica, sestrica, bodita  veseli,              volj   Prijela je rešiteija za roko in ga      1
zdaj bomo lahko brezskrbno živeii.           Pe^a a v 8«d. Tam j* starsem vse po=       I
_. ,                          .    . ,    ..                    vedala rn vzela  dobrega  siromaka za       1
Dolgo sem se z valov, bor.I                    moža   jn ..^. SQ ^^ Aq smm             1
končno Amer.ko sem  odknl!«                       Tako   je   Rog grofa kaznovall mj,        |
Drago Šega, Ljabljana.        prej  s hudobno  hlčerko, potem  pa  je        1
vse srečno uredil.                                       1
KAZNOVANA TRDOSRČNOST.                    Olga Gnjezdova, Ljubljana.          1
Na strmi skali je stal pred mno=                                 ,                                    |
gimi leti krtasen grad. V njem sta pre= bivala trdosrčni grof in blaga gospa grofinja.   ,
Lep -dan je bil. Ljudje so orali na polju, kar se zasliši iz vasi krilk. Kmet» je so prihiteli z nj.iv in zagledali Bon= čarjevo hišo v plamenih. Kmet in nje= gova dnužina so jokali poleg goreče hiše, grof pa ki je bil tudi zraven, se je 'hudobno smejal. Tedaj je kmet. videč, da nima več hiše, ki jo je zažgal grof, glasno preklel grofa. Zadnjemu so šle besede do srca. Tiho je zapusti! pogorišče in zamišljen korakal proti gradu. Doma ni zmerjal grofinje, tem= več ji je razodel, da se bo predrugačil.
Mir.no in veselo je bilo od&lej v giradu. Vsi grofovi podložniki so bili ^adovoljni s svojim gospodom. Le grof in grofica nista bila srečna; želela «ta si dečka — naslednika. Vsak dan sta