Sloveuci! Pregovor veli: v mlian je treba po dvakrat povedati; mi pa smo žalibog prepričaai, da v aaši državi, iaienovaai pravaonstani, hote si pridobiti ia priboriti, kar aas ide po Bogu ia zakoan, treba je se oglasiti tolikokrati, kolikor je bir razaih mrz'ic; bi li molčali, podobo bi imeli mutastega psa, ki ai za drngo, aego da se ukresne, ali državaih poslaacev iz Sloveaskega, kteri malo ovajajo o aaših zabtevah. *) Nas Sloveacev je okoli poldrugi miljoa, ia nasa bivališči, naPrekmurskem, t. j. onkraj Mure v ogrski kraljevini ogrski Sloveaci, tlačeni od aepravičaih Madjarjev, kteii po svojem aarodaopolitiškem aačelu drugim aarodoru Ba Ogrskeai pravičai biti ae aiorejo, ker iaači je pre čaka velika smrt ; aa malem Štirskem, kder požirajo Neaici ia žreti pomagajo neke skaziomike aemške; aa Koroškem, kder bode za naše sosede težko rešitve, razve ako se razmere srečao okre nejo ia vsemodra previdaost poniore; aa Kraajskera, kder so še aaj povoljaejše aarodae razmere, ia na Primorju, koder strašao pvitiska laški živelj Bašo aarodnost po dopuščeaju bečke vlade, toda aaj dobro pazi vlada uiBogokrat zastoaj opomiajana, da se krvavo ia smrtao ne zaskali svojim kriviai postopaajem za obstaaek avstrijske države; Avstrija usebae brez morja. Vedeti je tudi treba vsakeam Slo/eaeu, da iaiamo veliko število bratov pod avstrijskim žezlom: Hrvate ia Srbe, Slovake, Čehe, Poljake, kteri posledaji žalibog kriviai poteai gazijo ia tavajo ; vsa Avstrija šteje 18 miljoaov Slovaaov. Naši bratje živijo tudi izvun Baše države, ia sicer pod tarškim jarmom okoli 6 aiiljoaov, ia aaj veče število v aas y kratkeai ae bodc več. Pojasaimo to naše prizadevanje v priliki! Sia je podedoval po skrbaera očetu priličao posestvo, kder zamore dostojao živeti, toda sosedje dolgih rok, lakomai tujega blaga ia pohlepai jegovega imetka počiaajo okoli krajev kos za kosoai si svojiti, ia to ide dolže dalje, je li bode v teai primera pravi gospodar dreaial ia križeraa roke držal, ter puščal aa dalje trgati svoje posestvo? Nikakor, ako ima zdravo paraet in aeoe seči po beraški afjo braail bode hrabro ia srčao avojiao, b.-ozaega truda. raakar ga palici, staae Takisto je Bam delati. Druga prilika: !Nekomu krvoločaiki poskusijo odrezavati sklep za sklepoa), ud za adom, je li se tak aiočeaik ae bode braail vsemi štiremi, da si ohraai koačimav svoje okruljeao telo iaživljeaje, celo črvič aa pol zdruzaea ia zgažea vije se v prahu; ler aas po vsi mogočnostivsaJ cel° crvic na Po1 zclruznen «n zgazea vije se v praau; nemakutarii pod iraeaomvzem' na um nastreljeno ptico, čeravao je iaači krotka, bo- solace aikoli ae zajde, prek v Evropi je 85 miljoBov iste velikanski državi ruski, kder 60 aiiljoaov. Vseb Slovaaov krvi, z istiaii aalogami; res ogromaa lipa slovaaska, čije lepa svrž saio rai Sloveaci, in le skupao z mBogobrojaimi bratovi delajoči aioramo ae rešiti tujega tlačeaja, ter gotovo doapeti do boljše sreče, do slavae bodočaosti. — Nas Slovence je čraa osoda sovražaiška razcepala Ba več kosov, čeravao zdržema živiaio, da aas toliko leže rabi Ba svojo korist, da se leže masti Bašim pojimajočim salom, sebe pa košato krmi. Prekmurce zobljejo Madjarji ia madjaroni, aas ia Korošce neaiška ia aenaškutarska BCBasitljivost, Primorce laška pre drzaa osabflost. Kaj je dakle storiti v toliko tožaem položaju? dalje se dati žreti ? ali celo zdvojiti? Nikdar! Amerikafli še so se pesmehovali smrtBo nastreljeBeniu medredu, kajti je slivkal, rekši, to se ne dohaja za juaaka. Nam je skrbeti, na vse kriplje, vsemi in umom delati za svojo rešitvo, skupao živočih SloveBcev, za da si koači ohraaiaio, kar še močmi, vso marljivosijo t. j. za zediajenje vseh zediajeao Sloveasko, je ostalo; poprašaj Gradec, Lazaico, LipBico itd. po naših mejah, za odgo/or aobiš prežalostea zvek. Ravao tako se moramo potezati za skupno sloveflsko upravo, ktera bode vlado mBOgo meajestroškov stala ia aapravi se skalaati jez sooer lakonstvo. Marsikomu ae čuda zdi, da se toliko poskusujemo za eelovitost mile svoje sloveaske domovine, toda poraisli, da nam ide za bitek ali prepad, t j. za narodno življenje, da smo, ali *) človek je prisiljen misliti, da ne razumejo narodne politike slovenske in poprek slovanske, ali je nečejo luzumeti; toda zdi se, da prvo velja o naj večih odbrancih naših vani pa sniejo soditi po vsi pravici, da o_ brez značaja in načel. Tožno spričevalo ste nam priskrbeli, desefkrat bolje po nas, da vas letos ni bilo v bečki lesenjači. Pis. v dr:":avnem zboru; drugi Sloda smo mi Slovenci kakor mezgi pa je sveta dolžaost do^ašad aa daevai češ li jo pograbiti, kavsain kljuva, da bi se rešila. Bitek ass aagiblje, da ae toliko peremo pri volitvah, da saio žalibog tudi v avoji boritvi siljeai zamerjati se razaiai osobaostim. Mi ae smeaio aijeaega Slovenca več tujstvu darovati, ae grude Baše zemlje prepustiti sovražaiku. Samo drugo pitaaje je, kako aaj delamo, po ktereai poti? Po časaikih aaglašujm" zediajeao Sloveasko, ter isto pomisel vcepljajaio vsakeaiu Baj prostejšemu Bašiacu; potem aašib poslaacev v deželaib zborib to red, ter v državBem zboru, ako ga doživimo aa pravni podlagi, Betrudoma ia aestraboma to zabtevati. Prva ia naj važaejša aaloga aam tedaj bodi: skrbeti za zediajeao Sloveasko, ter v Bjem za narodao itpravo. Proaili pa bodemo aaše slovaaake brate, da aas podpirajo. Naj veči vzrokpoBemčevaajn, z^aičevaaju aašega jezika ia narodaosti je bil ia še je aemško ia aemškutarsko uradaištvo aa Sloveaakem nevedoče sloveaski, ktero že za Sloveace od davae dobe pisari po Bemškem, kar je tadi Bemška bečka vlada odobrila, boteča Bas zbrisati iz števila živočib Barodov, hote aas spremeaiti v Nemce, kakor se spremeajajo v raetulje goseflice, ter tako aa aaš račan se pomaožiti. Tako več ae srae biti, ako je Boga ia pravice. Mi zahtevamo dragič brez oviakov ter vsem pravom od ustavae vlade, da se v aaj krajši dobi odloči vsem na Slo veaskem kruh iesti hotečim uradaikoaiBateako iatočao rok, do kterega moravsakteridobro zaati sloveaščino v pismu in govoru, ter da ae Slovencem sloveaski uraduje. To se pvi drugib narodih samo no sebi razumeva, rečemo, pravičao, — Da se k zahtevaj od nrada vsak poštea Sloveaec sloveBska pisraa. Hočeš li aarodti odvzeti aarodai govor ia narodaost, odvzeuai mu ačilBice, t. j. podučaj ga v tujeai ae v materiaskem jeziku, hitro dosegaeš zaželeai aamea; tako je nemstvo drzaolo se zvečiae z Bami delati, ter aas dotle dotiralo, da skoro aikdor več ai zaal ai brati, ai pisati sloveasH, tako dela laboastvo ifl aedaj tudi madjaroastvo. Vemo, vemo, kamor pes taco moli! Če imajo Neaici in aemška vlada le teajo pošteaosti in pravičnosti oziroma aa nas, ne morejo ia ae smejo več z nami toliko krivičao postopati; aaj se aarodu aašemu dajo sloveaske učilnice, pak ne bodi vas več skrb za oaiikp aašega aaroda, aikoli vas nismo prosili ali po vas pošiljali, da nam nredite vedohram, verujte, da zmoremo toliko sposobnosti ia zmožaosti, da ai ga priustrojimo aaj koristaejse za aas. Neraških učiteljev se aaoramo zaebiti, aa ajib poboljšaaje, t. j. naučeaje aašega jezika ai misliti; dosti dolgo ter je povse aaravao, da ne temu toliko gotoveje dospeje, že se redijo iz našib krvavib žuljev, pa še nam se posmehujo, ae da bi se prilagodili v jeziku; iai imamo dovolje sloveaakih učiteljev raztreseaib po maogojezičai Avstriji; kar je večkrat stavopisao dokazaao, tajcev ae potrebujeaio. Mi zehtevamo tretjič aa Sloveaskera Ijadske učilaice sovacuiaaa aarodai podlogi, v glavaib učilaicab uaj se uči neaiški jezik, sredaja ačilišča pa morajo biti po večiai predaietov aloveaaka, kakor i e večiaa sloveaskib ačeacev. V bogoslovnici aaj bi se ačilo, če že ai drngači, v latiaskem ia sloveaskeai jezika, kar pa bi imel določiti vladikoviaski crkveai shod, aikar posaaiaik. Zagovarjavci mrtvega jezika radi trdijo, da se v narodnem jeziku ae dajo toliko določeao povedati verouki itd; — gotovo le od osob ae, ktere uiso povse zmožae aarodaemu jeziku; kako pa je kesaeje v j>astirstvu, ako sc bogoslovec točaega imeastva ai aaučil ravno v bogosknju? Vsako dalaje dokazovaaje o tem bi bil prah sipaa na veter. Od crkveae uprave iščemo, da se vrši v jeziku oaega naroda, med kteriai ia za kterega vlada, tedaj upravo v sloveaskeai jeziku ; Beaiščarjeaje v ka. vl. pisarnici aiaia aikake uaiae podloge, BiBOgo meflje pravno ali pravičao, Bego saaio vodo goai aa neaiškutarski mlia, kar gotovo Be more biti uamea kat. crkve, ter boče zakrivati aevedaost sloveaskega jezika, kterega bi veadar pri aas vsak vestea dušai pastir do jedra znati moral. Izpričauja ai, kdor boče živeti, mora rabiti zdrav ia krepek živež, klasiaje ia mekiae ae rede; kdor boče v govoru Barod podučevati, mora jezik zaati dostojao, iaači je šleva ia žlobrodaik, ia ae aiore biti učitelj. Pravi se, da na Belgiškem kmet eaako s kraljem beli kruh uživa; s tem ee boče BazBaBiti, da je kmetijstvo v Baj lepšeai cvetu, blagostaaje občao, kar se doseže s tem, da je poljedelstvo dobro urejeBo. Tudi Baai je treba skrb iaieti, da pomagamo kmetovalcu do blagoataBJa, kar se zgodi, če umao ia pametao poljedelstvo ia vinarstro dostigBemo, to pa je aaloga kmetijskega društva, ktero se mora ustaaoviti ia dobro urediti Ba sloveaskem Štirakeai na narodBem stalu, ali pa pristopiti k ljubljanskeaiu ia pri nas kakib pet podružaic osBovati. Kedar bode kmet preaiožea, te je mogoče mu pot odpreti k omiki, iaači aikakor, ker, komur je treba samo Ba to misliti, kako pokrije svojo ia avoje dece goloto ia s čim zadovoli krulečemu želodcu, ai mogoče pričakorati kaj vzaešeaejšega. Siromaštvo ae pozaa oaiike. S tem je nazaarjeBa osrečivaa loka, v ktero raoramo napiaajoči vse sile veslati. RazBe zgubljeae reči se dajo vzpet pridobiti, življeaje ia narodaost pa nikdar več. V Halozah mesca jaBuarja 1868.