30 Življenje rjavega medveda pod vplivom ljudi Besedilo: Maja Mohorović Rjavi medvedi (Ursus arctos) so v gozdno-kulturni krajini, kakršna je tudi Slovenija, podvrženi številnim dejavnikom človeškega izvora. Po- znavanje in razumevanje odzivov te karizmatične zveri na človeka in njegove aktivnosti sta ključnega po- mena za dolgoročno uspešno sobiva- nje s to vrsto in posledično za njeno ohranitev. Medvedi so vsejedi, vendar kar do 95 % prehranskih potreb zadovoljijo z uživa- njem rastlinske hrane. So tipični pre- hranski oportunisti in v danem trenut- ku od razpoložljive hrane izberejo tisto, ki je dostopna v največjih količinah in ima največjo hranilno vrednost. Zara- di velikega telesa, visokih energijskih potreb in strukture prebavnega trak- ta, skozi katerega velik del rastlinske hrane preide slabo prebavljen, mora medved dnevno zaužiti velike količine hrane. Tako ni presenetljivo, da do- bršen del aktivnosti rjavega medveda predstavlja prav prehranjevanje in da za zadovoljitev svojih potreb potrebuje obsežna območja. Rjavi medvedi se v splošnem človeku izogibajo in se ga bojijo tako nagon- sko kot tudi zaradi preteklih negativ- nih izkušenj. Toda v poseljeni gozdno- -kulturni krajini se stikom s človekom težko popolnoma izognejo in so z njim praktično prisiljeni sobivati. Človek s svojimi aktivnostmi (npr. gradnja nase- lij, prometnic in druge infrastrukture, lov, gozdarske dejavnosti, živinoreja in kmetovanje, rekreacijske aktivnosti in nabiranje gozdnih plodov) vse bolj posega v naravne habitate rjavega med- veda. Problematična je zlasti izguba habitata in njegova fragmentacija (npr. drobljenje večjih gozdnih kompleksov na manjše gozdne krpe, ki so med seboj slabše povezane). Zaradi razmeroma majhne reprodukcije lahko medveda v večji meri ogroža tudi smrtnost zaradi človeka (npr. povozi živali, prelov, kri- volov). V Sloveniji in tudi ponekod drugod na območjih gozdno-kulturne krajine praktično ni več dovolj velikih strnjenih gozdov, da bi lahko posamezen med- ved preživel popolnoma brez stikov z ljudmi. V takih okoliščinah medvedi poskušajo najti kompromis med zado- voljitvijo svojih osnovnih življenjskih potreb (hrana in voda, ležišča, brlogi, kritje) in izogibanjem človeku. Pri iska- nju optimalne kombinacije obojega se poslužujejo različnih strategij. Predno- stno izbirajo tiste dele domačih okoli- šev, kjer motenj s strani človeka ni oz. jih je manj ter postanejo bolj aktivni v času, ko je človek najmanj aktiven (tj. ponoči). V času človekove aktivnosti (podnevi) pretežno počivajo in se pri tem zadržujejo na območjih, ki jim nu- dijo več kritja (npr. strmejša pobočja, območja z gostejšo vegetacijo). Človek torej s svojo prisotnostjo in aktivnost- mi vpliva tako na razporeditev medve- dov v prostoru kot tudi na čas njihove aktivnosti. Nekatere raziskave iz Skandinavije so pokazale, da se medvedi poleti in jese- ni, ko je človekova aktivnost v naravi intenzivnejša (npr. zaradi lova in nabi- ralništva) in bolj razpršena po večjem območju, zadržujejo na večjih oddalje- nostih od naselij kot spomladi. Obenem uporabljajo boljša kritja in so v pri- merjavi s pomladjo še pogosteje aktiv- ni samo v nočnem času. Tudi sicer so evropski rjavi medvedi pretežno nočno aktivni, kar je še posebej izrazito na območjih, kjer je prisotnih veliko mo- tenj s strani človeka. Podnevi pretežno počivajo (skandinavski rjavi medvedi počitku namenijo približno 12 ur dnev- no – 9 ur podnevi in 3 ure ponoči) in se pri tem zadržujejo predvsem na gosteje poraščenih predelih gozdov, ki nudijo boljše kritje, odprtim površinam pa se čez dan izogibajo. Enako smo opazili tudi pri medvedih v Sloveniji. Najbolj aktivni so v mraku in ponoči, z viškom aktivnosti v jutranjih in večernih urah. Pretežni del nočne aktivnosti namenijo prehranjevanju, pri čemer zahajajo tudi na odprte površine (npr. poseke). Medvedji brlogi se običajno nahajajo na človeku najtežje dostopnih mestih – na višje ležečih in strmejših območjih, od- maknjenih od cest, rekreacijskih poti in druge infrastrukture ter nasploh stran od območij (pogostejše) človekove pri- sotnosti oziroma aktivnosti. Motenje s Za zadovoljitev energijskih potreb morajo medvedi dnevno zaužiti velike količine hrane. Pri iskanju hrane v enem dnevu prehodijo tudi po več deset kilometrov (foto: Miha Krofel). 31 strani človeka lahko v obdobju zimske- ga dremeža privede do tega, da medved zapusti brlog, kar je še posebej kritično, če gre za samice z mladiči. Mladiči med- vedk, ki med zimovanjem zamenjajo brlog, namreč pogosto poginejo. Ker so strmi in bolj poraščeni predeli za med- vede zelo pomembni, je priporočljivo, da se ljudje takim predelom na območju prisotnosti medveda izogibamo. Tako tem velikim zverem omogočimo »med- veda dostojno življenje«, s tem pa tudi zmanjšamo verjetnost nastanka poten- cialno nevarnih konfliktov. Habituacija medveda na človeka (tj. iz- guba strahu pred človekom) je danda- nes pereč problem v mnogih državah. Ker je medved pri iskanju hrane zelo oportunističen in se hitro odzove na no- ve vire hrane, ni presenetljivo, da rela- tivno hitro odkrije tudi hrano človeške- ga izvora (npr. krma, klavniški in drugi organski odpadki, nezavarovana ali neustrezno varovana živina in sadov- njaki, čebelnjaki ter poljščine), ki mu je na voljo v bližini naselij, cest, kampov ipd. S ponavljajočim prehranjevanjem s hrano človeškega izvora v bližini člo- veka medved postopoma izgubi strah pred njim. Takšni (habituirani) medve- di pričnejo sčasoma še pogosteje zaha- jati v bližino naselij (tudi podnevi), kar vodi do konfliktov. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da večino konfliktov med medvedi in ljudmi povzroči le majhen odstotek vseh medvedov – tisti, ki so iz- gubili strah pred človekom. Tak primer je bil znani medved, ki je bil opremljen s telemetrično ovratnico in poimeno- van Rožnik. Podatki so pokazali, da je ta medved aprila 2009 povzročil kar 70 % vseh prijavljenih konfliktov med med- vedi in ljudmi v Sloveniji. Ljudje lahko s pravilnim ravnanjem pomembno zmanjšamo verjetnost na- stanka konfliktov, saj dostopnost hrane človeškega izvora močno vpliva na raz- porejanje rjavih medvedov v prostoru in izgubo strahu pred človekom. Zato je ključno, da se medvedom v čim ve- čji meri omeji dostop do hrane člove- škega izvora, še posebej v neposredni bližini poseljenih območij, prometnic, kampov, prostorov za piknike itd. Pri- meri dobrih praks pri preprečevanju habituacije medveda na človeka (in s tem pri preprečevanju konfliktov) so na primer uporaba t. i. medo-varnih smetnjakov ter zaščita domačih živali in čebelnjakov z električnimi ograjami. Krmišča sicer lahko močno vplivajo na rabo prostora medveda (npr. kjer je več krmišč, so območja aktivnosti medveda manjša), vendar pa se v slovenski ana- lizi vplivov krmljenja ni pokazalo, da bi krmljenje zmanjševalo zahajanje med- vedov v naselja. Izkazalo se je tudi, da raba krmišč ni povezana s stopnjo kon- fliktnosti medvedov. Mlajši in manjši medvedi ter medvedke (zlasti tiste z mladiči) se običajno izogi- bajo večjim odraslim samcem, ki nava- dno zasedajo od človeka bolj oddaljene habitate. Mlajši medvedi so obenem tu- di manj izkušeni pri iskanju hrane kot odrasli medvedi, zato ne preseneča, da poleg medvedk v bližino človeka pogo- steje zahajajo ravno oni. Do habituacije na človeka tako večinoma prihaja prav pri mlajših medvedih in samicah, posle- dično je tudi smrtnost zaradi človeka (npr. trki z vozili, izredni odstrel) pri teh skupinah medvedov večja kot pri preostalih osebkih. Prometnice, še posebej avtoceste, imajo na medvede precejšen negativni vpliv, saj njihov habitat razdrobijo na več manjših ločenih delov. Rjavi medvedi so okretne in spretne živali, ki zlahka preplezajo marsikatero obcestno ogra- jo, zato jim pri prečkanju prometnic grozijo povozi. Prečkanja se običajno dogajajo ponoči (izogibanje človeku) na predelih z bujnejšo obcestno vegetaci- jo, ki medvedu nudi boljše kritje. Povod za prečkanje prometnice je običajno kvalitetnejši habitat, ki medveda čaka na drugi strani prometnice. Glede na zapisano se zdi, da se med- ved na prisotnost in aktivnosti človeka odzove podobno, kot je značilno za od- ziv plena na plenilca (izogibanje plena pred plenilcem v prostoru in času, spre- memba vedenja plena zaradi prisotno- sti in aktivnosti plenilca). Je torej rjavi medved po svojem vedenju bolj podo- ben plenu kot plenilcu? Za odgovor na to in še mnoga druga vprašanja bodo potrebne nadaljnje raziskave. Podnevi se medvedi zadržujejo na človeku težje dostopnih območjih z dobrim varnostnim kritjem (foto: Miha Krofel). Večino konfliktov med medvedi in ljudmi pov- zroči le majhno število vseh medvedov – tisti, ki so izgubili strah pred človekom (foto: Miha Krofel).