Glasnik SED 21 (1981) 1
10
slovanski jeziki vokviru etnološke studijske smeri
Nekajletna praksa kaže, da si študentje etnologije predstavljajo študij slovanskega jezika v okviru njihove stroke kot predmet, ki ni problemsko vtkan v program nJihove izobraževalne smeri. Verjetno se pri pouka tujega jezika še veliko drži tistega, kar bi nekako imenovali šolski način učenja, saj je tako rekoč treba začenjati s s|ovnico, ki se je nemara marsikomu v letih osnovnega klanja zaradi neustreznega poučevanja uprla kot suhoparno zlo. Zgradbo tujega jezika je treba sestavljati Postopoma, od besede do besede, kar zahteva od slušatelja predvsem vztrajnosti, dobre volje, kontinuiranega ^enja in kar najmanj izostankov.
Študij tujega jezika v okviru etnološke smeri vključuje več smotrov:
—	Najsplošnejši je seveda tisti, ki obsega vsem znano '¡udsko modrost „Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš". Ne le da človek pri osvajanju jezika postaja bogatejši in vrednejši, temveč mu znanje tujega jezika Ornogoča dialog z drugim kulturnim svetom. Za visokošolskega izobaženca je obvladanje enega ali dveh tujih lezikov življenjska neizogibnost.
—	Jezik je najbolj popoln znak med vsemi komunika-ClJskimi sistemi. Ponavadi se pri učenju tujega jezika na ^tokovnem področju izpostavlja le njegova sporočevalna
unkcija, medtem ko se pri strokah, ki posebej obravnavi0 jezik in literaturo, upoštevajo estetska, izrazna in ^atajezikovna funkcija jezika. Izhajajoč iz etnološke stroke, bo slušatelja zanimalo, kaj tuji jezik sporoča o Materialni in duhovni kulturi določenega naroda, pozo* ren bo na vsebinske razsežnosti jezikovnega znaka, Zvečine se pri učenju tujega jezika jemlje v poštev Pravkar omenjena sporočevalna funkcija jezika.
~ Premalo se pri učenju jezika poudarja njegovo Metalno funkcijo. Jezik je soudeležen pri rasti človekove osebnosti in pri oblikovanju strokovnosti, ki jo nudi '^brazevanje. Hitro osvajanje tujega jezika temelji na °bvladanju svojega, na odličnem in tekočem izražanju v Materinem jeziku. Pojmovni svet določene vede, ki ga Postreže, se odziva pri tistem uporabniku jezika, ki r°ko obvlada. Obvladati stroko pa pomeni, da določe-"lrn pojavnim oblikam znamo dati imena, ki jih v a^stvenem jeziku imenujemo termine in tvorijo poj-vni sestav določene znanstvene discipline. Znanost 1 w Čisto terminologijo. Pri prevajanju tuje etnološke I	se kaze prevajalčeva razgledanost, pojmovna
lscen°st in tudi terminološka ustaljenost domaČe bloške vede.
—	Pri učenju sorodnih slovanskih jezikov se preizkuša snski jezik in prek njega se sooča slovenska kultura s odnimi kulturami slovanskih narodov. Vidik konfron-
cessT P°9'abl'a izobraževalne komponente učnega pro-
~~ Jezik pokriva kot funkcijski inštrument več ^munikativnih področij: 1) jezik vsakdanje l;omunika-Jezik znanosti in različnih strok, 3) razvejano 'očje publicistike in 4) umetnostno področje, kjer se : vseh drugih funkcij uveljavlja estetska funkcija 'io*nega znaka. Funkcije naštetih komunikativnih uv	50 izražene v stilu in ustroju besedil, ki jih
se?. 3m0 ,v ta P°dročja. Pri osvajanju tujega jezika naj bi ^satelji seznanili s primeri vseh štirih Stilnih področij.
—	Pri študiju je potrebno izhajati iz pomembne okoliščine, ki v naši jezikovni kulturi še ni dovolj uzaveščena, tj. iz razlik med govorjeno oz. govorno in pisno obliko jezika kot v osnovi različnih pojavnih oblik vsakega jezikovnega koda, ne le slovenščine (prim. znane položaje, ko tuji jezik razumemo in beremo, ne moremo pa ga govoriti; intersemiotični razločki med govorno in pisno publicistiko, pripravljeni in nepripravljeni govorni nastopi itd.).
—	Ob pravkar naštetih smotrih se pojavlja vprašanje, kako sestaviti ob omejenem številu ur učni program, da bi bili v njem zajeti omenjeni smotri. Učitelj naj bi pri sestavljanju programa snov izbiral in določil za Študij jezika v prvem letniku besedila z različnih stilnih področij, ki so hkrati dovolj obvestilna in vsebujejo informacije o češki (slovaški, poljski in ruski) kulturi, o načinu življenja in o jezikovnem obnašanju v naštetih slovanskih kulturah.
Pri podajanju gramattčne snovi naj bi se izhajalo iz odvisnosti med formalnim in pomenskim planom jezika (prim. različna gramatična sredstva za izražanje enakega ali podobnega pomena — pojdi, moraš iti, šel boš, da mi greš) pa tudi iz razmerja med mišljenjem in jezikom (jasno in tekoče izražanje je izraz avtorjevih jasnih predstav o obravnavani problematiki). Učenje tujega jezika zaobseže deloma tudi poglavja iz jezikovne kulture.
Študij tujega jezika se v drugem letu odpira v tujejezično etnološko vedo. Ker je vstop v tujo kulturo povezan s prevajanjem, je nujno seznaniti študente z osnovami tega jezikovnega procesa, ki vključuje stilistiko strokovnih besedil. V središču so skladenjska in terminološka vprašanja ter stilne norme slovenskega in tujega znanstvenega (strokovnega) jezika. Učitelj bo opozoril študente na razpoložljivo strokovno literaturo, na stanje etnološke vede v določeni deželi in vzpodbujal slušatelje v iskanje ustrezne problematike v tujem jeziku. Kot plodno se je pri učenju slovaščine pokazalo, da so si študentje sami izbirali tematiko besedil za prevajanje in z vsebino v obliki govornega nastopa seznanjali na lektorskih vajah svoje kolege. V prihodnje bi kazalo razvijati pri slušateljih kritičnost v sprejemanju tujejezičnih informacij in prenašanju tujega znanja v sistem domače kulture.
ALBINA LIPOVEC