S profesorico slovenskega jezika Vesno Tomc-Lamut
Vesna, že vcč kol descl lel le po/nam kol profesorico slo-venskega jezika na srednji lehniški šoli I .itostroj, kol leklo-rico litostrujske^a časopisa in zelo zavzeto kulturno delav-ko. Kaj od vsega lega počneš najraje?
Na vseh teh področjih skušam biti najboljša, če pa sem Cisto odkriia, moram priznaii, da je prav kullura tislo, kar me priteguje že od nekdaj. Brez nje bi bilo zame življenic prazno in dolgočasno. Zaio redno obiskujem gledališke in opernc predstave, koncertc in razstave, veliko berem (dom;; jc soba prepolna knjig), včasih napišem tudi kakšno pesem (pred leti jih je bilo nekaj objavljenih v drobni knjižiei liios-irojskih ustvarjalcev). Moja velika Ijubezen je tudi glasba, posebej klasična, tako da se doma vedno vrti kakSna plošča iz moje bogaie zbirke. Pa ludi sama še vedno kdaj sedem za klavir ali pa kaj zaigram na sinov sintesajzer.
Nekdaj je moje posebno navdušenje veljalo ludi likovni umetnosii, saj sia s sorodstvu kar dva akademska slikarja; lako sem tudi sama kdaj vzela kredo ali čopič \ roke in us-tvarjala. Tradicija je že, da v naši družini že od nekdaj zbi-ramo marsikaj — meni je posebno pri srcu zbirka starih razglednic (več kot 500 z začetka tega stolelja), da ne ome-njam več tisoč novejših.
Ob lem pa sem precej dejavna ludi v šoli in v delovni or-ganizaciji, saj že več let pomagam širili kulturo med litos-trojskimi delavci. Sem tudi podpredsednik kullurne komisi-je v okviru sindikata in izdajamo mesečno glasilo Kulturni kažipot. V časopis Liloslroj pogosio napišem tudi kak Cla-nek s kulturncga področja, pred leti pa sem imela rubriko Jezikovni ostružki. V šoli pa imani svojo recitacijsko skupi-no, s katero nasiopamo na raznih priredilvah. Vrsto let so-delujem tudi koi povezovalka na pro.slavah in kulturnih prireditvah v Litoslroju in v okviru ZKO občine Ljubljana-Siška ter Bežigrad. V deselih letih seni napovedovala več kot oserndesetkral in to mc izredno veseli.
Pravijo, da je pedagoški poklic lep prav zaradi poslans-tva, ki ga učilelji opravljajo na področju vzgoje in izobraže-vanja. Si se tudi li zaradi tega odločila m ta poklic?
Ze od nekdaj sem rada brala in pesnila, zato sem imela v gimnaziji izredno rada prav ure slovenskega jezika in knji-ževnosti. Tako se mi ni bilo ležko odločiti za študij. Da pa
sem postala profesorica, so krive morda tudi družinske di-spozicije, saj je bil stari oče učitelj že pred prvo svetovno vojno.
Izredno rada sem v razredu, učila sem že petnajst genera-cij učencev. Pedagoški poklic je lep prav zaradi dela z mla-dimi, odkritosrčnimi Ijudmi, ki jim lahko loliko daš. Pose-bej rada delam z njimi tudi v izvenšolskih dejavnostih, v re-citacijskem krožku.
Že samo šola s svojim deiovnim časom lahko Hoveka polno okupira. Glcde na vse tvoje aktivnosti mi razkrij ka-ko usklajuješ svoje življenje mcd delovnimi in dodatnimi aktivnostmi pa še i družino. kjer imaš dva odraščajoča oCroka?
V'ča.sih resnično čuiim, da sem preobremenjena, saj je marsikaieri dan zarne prekratek. Na račun dobro opravlje-nega dela žrtvujem tudi čas, ki je sicer določen za spanje. Vendar, če so stvari, k jih počneš, take, da te razveseljujejo in notranje bogatijo. vse lo kar gre. Brez vseh mojih dejav-nosti sploh ne bi mogla biti. Dolgega časa sploh ne po-znam. Tudi otrokoma Evi in Andražu, odpiram vraia v svet umetnosti, da bosta začutila, da je življenje nekaj več.
In za konec, kaj si želiš od življenja, da bi na koncu lah-ko reklu, da si zadovoljna?
Želim si le zdravja in življenja v miru in sreči vseh. Raz-veseljuje me dobrota, ljubezen in prijateljstvo ljudi, ki me obkrožajo. Ničesar si ne želim spremeniti, saj živim srečno in bogato življenje.
Marjana Meglič