Dopisi. lz 3Iai'ibora. (Volitve — župan — most). Prebivalci koroškega predmestja žclijo most dobiti čez Dravo, da stopijo v zvezo z aaaprotaim obrežjem pri sv. Jožefu. Temu pa aasprotujejo raeščaai gra.škega predmestja. Vsled tega je bilo meščaastvo pri volitvah v mestai zastop razklaao aa dve straaki. Zmagali so v III. ia II. razreda koroščaki. Sloveaci se iz maogili uzrokov aiso hoteli udeležiti. Stari žapaa dr. Reiser je pa vse častae službe odložil in za čas volitev potegail aa aemško k svojemu tastu v Lipskem. Sloveacem ostaae v slabem spomiaa, ker je liotel zabraaiti v postavljeaje Slomšekovega spomeaika v stolaej cerkvi. Motil je pa le svečaaost, ker draga ai jaogel doseči. Sicer pa moremo oporaaiti, da je bil podpihovan od aekega visokega aemškutarja v posebaem pismu. To je dobil aarodea mož v roke ia tako se je lisičja zvijačaost zvedela ia pride o svojem času še jasaeje aa daa. Nič pa aebi rekli, ko bi bivši ta žapaa vse ,,Schwabe", ki so za ajim k aam prišli ia se pri aas obogatili pa sedaj Slovence pomagajo zatirovati, seboj potegail v prusko-aemški ,,Reich". — V čitalaici bili so letos uže 4krat tako zvaai jour fix-i s predavanji o raznih predmetih. G. dr. Gregorcc je govoril o Slovenskih goricah, g. dr. Sernec je predčital lepo srbsko pesea iz Vuk-Karadžičeve zbirke, g. Lautar aas je razveselil z razlaganjcm o špektralnej aaalysi ia g. dr. Pajek zaaimivo opisoval aoše štajerskih Slovencev. Bodi livala vacra! Leseai most popravljajo prav počasao; zaradi tega je tudi flosarjeai po Dravi voziti prepovedaao od Ruš do Melja. Od Dravinje. (Žalostne šolske razaiere) Morebiti ai kraja aa slovenskem Stajerskeai. kteri bi imel tako zagrizeae aemškutarje ia aemčurje, kakor je konjiaki okraj. Njih poglavaa gaezda so: Konjice, Vitaaje ia pa Loče, kjer si nemčar Posek z aekterimi nemškutarji aa vse kriplje prizadeva ediao zveličavao neaiščiao ukoreniniti. Da bi svoj naraen dosegli, so si v Loče koroškega nemakutarja za aadučitelja aaročili, kteri bi aaj mladiao pridobil, ker jim odrastli aečejo iti aa limaace, akoravao so jim veliko ccljskih lisjakov aaročili, pa ea ,.Slov. Gospodar** več velja ia opravi, kakor ceat lisjakovih dlak. Da bi ta ljubeznjivi ptiček raji aeiaškutaril, ga prav mastno z groši nemškega šnlvcreina pitajo. Za 1. 1881 podeljenih 50 fl. se je liitro livaležea skazal, ter aapravil aad vrati šolskih sob nemške aapise: erstc Classe, zweite Classe, dritte Classe, vse šolske zapisaike aapravil ,,fur gemiscbte Volkssclinle", akoravao ni ae eaega aemškega otroka v šoli, vsa imena aemški piše, aaprimer: Prach, otroke pa kričati: gnden dak, rekš-likš. Za 1. 1882 prcjetih 30 srebraikov je pa že več storil. Zapovedal jo otrokom ojstro, da se morajo oglašati: ,,ib". Kakšcii acred in zmešajavo ajegova aemškutarija pri otrocih dela, to se vidi iz sledečega: Nek fantftk pride v pretečeaem tedau iz šole domu ia vpraša: ,,Maiaa! koga moraia vbogati V Leitgeb tirja, da se moramo z ,,ih" oglašati, gospod kateket in uaa dva učitelja pa pravijo, da moramo reči: ,,tukaj"! Mania ne ve otroku kaj odgovoriti. Drugi den pa prileti faatek domu. ter aa v.so grlo krči: ,,Mama! zdaj pa že vem, zakaj aaš učitelj tako bočejo. Nemci so jiin dali 30 gld. za ,.aicbiv". Nemčurji! radi vam privošeimo tako značajaega nčitelja. ako bi ga hoteli kam v ,.rajh" poslati, saj se tako repenči, da Sloveacev ae bo aikoli kruha prosil; mi le obžalujemo, da takema strokovnjaka sloveaski otroci v oblast hodijo! Vprašamo pa, kaka azajemaost more med ucitelji biti, kjer trije učitelji, kakor je aaravao in kar aajizvrstaejši padagogi vseh aarodov zahtevajo, aa podlagi materiaščiae ačijo, četrti ia to še nadučitelj pa zavoljo Judeževih 30 srebraikov otrokom posamezae nemške besede v glavo abija ia aa zadaje ae morebiti od iašpektorja eaake baže pohvaljea bo, iaed tem se pa vestai ia zaačajai učitelji prezirajo ? Iz Dunaja. (V lastao skledo pljaaili) so možje, ki so podpisali Sloveacem aasprotae ia smrdljive Mihaličeve prošaje. Zaaai mariborski ,,Hammer-Aaiboss" jih je predložil državaeaia zboru. Podpisale so jih Bog vedi, kako zapeljaae sreaje: Bucaberg (Bukovec), Dežao, Kaaica, Gorzaberg, Gradiška, Veliki Okič, Hrastovec, Jelovec, Kolberg, Lichteaeg, Neukirchea, Goraja Poljskava, Pivola, Policaae, Pokoše, Rossbacb, Razvaaje, Radvaaje, Šeatovec, Schmitsbcrg, Slemea, Stadeaice, Sulzthal s sreajaaii Plač, Spičaik, Vrtič, ia Svičiao vred, Brcsteaica, Spod. Poljskava, Bohova, Valc, Velka (W6lling s sreajarai: Trasseaberg, Ščavnica ia "NVieseabach vred), sv. Bolfaak (?), Vuhred, Selaica pri Dravi ia goraja Selaica, dalje podpisalo je prošajo 18 posestnikov iz sreaj Dobreaje, Cirkaica ia št. Ilj (meada jih je znaai Šteflič aalovil; pravijo, da je ,,HammerAmboss" pot plačal), 28 posestaikov od sv. Jurija aa Pesaici, 7 iz Juvaaec ali Livaajec, 9 iz Leitersberga, 14 iz Pobrežja pri Mariboru, 40 iz Poličke vesi, 18 iz Statteaberga, 12 iz Pameč, Otišaega vrha, št. Martiaa ia Lehaa, ia aaposled še aemška sreaja Strass. poaemčeaa srenja Spielfeld, krajai šolski svet Spielfeld (tisti dedovje dvakrat), 47 Neaicev iz Eraauža, 47 Nemcev ia poaemčeaih Sloveacev iz Gomilice; vkap 46 prošeaj. Da se Nemci v aaše zadeve umešavajo, to je predrzao. Prav aeaaiao, grdo ia aesramao pa je, da Sloveaci lačaim ia gladovaim aeračurjem v aireže zabajajo, svoj rod zaaičujcjo, svojo kri zatajajejo, svoj jezik za dveri stavijo ia v laatao akledo pljuvajo. Kajti ovi prošaiki beračijo za aemške uradaike in profesorje ter zahtevajo, aaj ae aa gimaazijah ae podačuje aloveaski iz sodaij pa sloveaščiaa zopet vrže tavaa. Poboljšajte se, prekličite podpise ia odpošljite aemudoma sloveaske prošaje. Obrazcev dobite v Mariboru pri uredaištvu Slov. Goapodarja. Imeaa podpiaateljev trdovrataežev pa objavimo kaialu, da bodo pošteai Sloveaci spozaali odpadaike ia Judeže. Dr. V. Z Dobrne. (Trtaa uš.) Dae 3. deceaibra je tukajšaja podpodražaica kmetijske družbe obhajala svoj mesečai zbor, kterega so se vdeležili maloae vsi gospodarji aaše fare. Z vidao veliko pazljivoatjo so poslušali gosjjoda aačelaika. kije govoril o trtnej uši. Sliaali smo, kako so pred okoli 20 letmi aa Fraacoskem aa sled prišli novemu sovražaiku viaogradov ia kodpr vsp je daap.s razširjpa. Mpd ostalim ga aa Štajerakem iaiaaio pri Brcžicab, kjpr so v razaih občiaah Bašli do 390 ušivih viaogradov, ki mprijo sknpaj blizo 200 oralov. Cali smo dalje, kakšaa :je trtna uš ia kako živi; kako spozaamo, da so viaograd nnpadle trtae uši ia kje jih aajdemo; kaj nam je storiti, ko smo v goricah zaslpdili trtao uš; potpm še je govoraik omoajal nekoliko aaciaov, po kojih je mogoče trsje braaiti zoppr grdobae nši. Med razlagaajem so aam škodljivi mrŽes predočcvale podobicp v kajižici, ki jo jp o trtaej uši aapisal bivši ravaatelj viaorejskej šoli blizo Maribora. Iz Ptiljske gove. (Umrl) je 6. dpc. t. 1. g. Jakob Kocamt, orgaaist na Ptajski gori ia bivši učitelj. Pokojni je zmiraj trdao stal aa aarodai ia koaservativai straai, zato je_ bil tudi progaajaa od aekaterili liberalcev. Caat Ptajsko-gorski fari, ki se je ajpgovega pogreba v tako obilapm številu vdeležila, sosebao čast ia hvala aaj odlieapjšiai možeai fare, ki so rajaega saaii k posledajemu počitku aesli ia sprevodili. Iz Ruš. (Na Ptujako pošto) jp bilo  pred kratkim oddaao pisaio z adreso: ..Rušo'*'. Ia kdo bi verjel, da aa Ptujem tega daleč okrog zaaaega imcaa ae pozaajo ? Zapisala je namreč pošta pod ,,Rnše" besedo ,,imbekaaat" (aeznaao). Bi ae bilo dobro, da bi imeli aa poštah neraški ia sloveaski imoaik, aaj bi pogledali, ako sloveaske bescde ae razumejo, kako sc Beaiški glasi ? — Ia čuj! pismo je šlo aad Maribor, ia akoravao so jim Ruše pred aosom. jih vendar aihče ai pozaal ia tako je roaialo aaprej v Celje ia še le čcz dolgo časa je aajšlo svojo zaželeao mesto. Je li za čaditi, da Sloveaec aevoljea postaae, ako vidi, kako se aa sloveaski zeailji godi ? Na krajih, kjcr jp aajbolj treba sloveaskega jezika, pa trd Neaiec čepi ia se od slovenskih žulov živi. Na Fraacoskem pišejo fraBcoski- aa Nemškem aemški- aa La^kem laški: le sa Sloveaskem se ne razvime sloveaaki. Kje je pravica, kje jedaakovravaost? Iz Celja. (Sor sohagg obsoj ea.) Včeraj opoladae je glasoviti aemškutar Fraac Soršak alias Sorschagg koačal svojo kariero. Od porotae sodaije krivega spozaaa hudodelstva razžaljeaja Nj. Veličaastva cesarja, hudodelstva razžaljeaja cesarske rodbiae iu badodelstva goljufije, sledaje s tem, da je Fraaa Štefaaa pregovoril, da je zaaj za krivioae pviče skrbel; bil je Soršagg od okroŽBe sodaijp obsojea aa 18 mesecev težke ječe, poostreae vsakih 14 daij s postom. — Njogovi bivši pomagači proti aarodajaku in pošteajaku Ludviku Kresaika, kakor Aatoa Zorko, Ignac Alt, Fraac Stpfaa ia Jurij Zorko, so isto tako od porotae sodaije krivi spozaaai, ia sicer Aatoa Zorko hadodelstva obrekovaaja zoper Ludvika Kresaika, Igaac Alt hudodelstva goljufije, storjeae s krivim pričpvaajem pred sodaijo, Fraac Štpfaa hadodelstva, goljatije. storjeno s krivim pričevaajem pred sodaijo ia isto tako Jarij Zorko, ter obsojpai: Aatoa Zorko aa 15 mesecev težke ječg, poostreae vsakih 14 dflij s posatorn, Fraac Stefan aa 1 leto težke ječe, poostreae vsakib 14 daij s postom, Igaac Alt aa 4 mesece ječe ia Jurij Zorko aa 5 aipspcev ječe. Zravea pa mora vseh 5 obsojeaih povraiti stroške obravaave ia kazaovaaja ter Ludviku Kresaiku solidarao poplačati odškodovaaje za 138 daij, kateri čas je po aedolžaem moral zaprt biti, vsak daa 3 gld., tedaj 414 gld. za zamujea zaslužpk, ib 500 gld. za sramoto ia razea tega vse stroške zagovorništva v sedaajej pravdi, v prvej pravdi zoper Ludvika Kresnika ia v poaovljeaej pravdi zopor Ludvika Kresaika, v katerej je bil aedolžaega spozaaa. Prihodnjič več ! ,,S1. Nar." Iz Zdol. (Posvečaj praznik.) Stara pravlica govori, ia bližaji sosedje pripovedujejo, da se je pred 100 leti tole dogodilo: Bila je aedelja, lep ia jasea dan, ko gresta sia ia hčer aekega posestaika z voli ia braao aa ajivo vlačit, čeravao so drugi svarili, da bodo to lahko v poudpljek tadi opravili. Pa kaj se zgodi ? Ni bilo aa pol delo opravljeao, vdrlo se je globoko v strašai prepad. To se je godilo 3. četrt ure od Zdol aa severai straai vasi Ravae. kder še daadaaašaji kažejo ovo brezao aa hribu posestBika Kuaeja; kakih 10 miaat od oadot se vidi izvirek aa zemljisči posestaika J. Bogoviča v grabau ia pravijo da so tam Bajli teležaike (kliae) odi teleg (jarma), katere so tačas voli imeli. Te je voda vnn dala; vsega draga ai bilo aič aleda. ..Sedmi daa ae delaj ti, ae tvoj sia, ae tvoja hči ae tvoj hlapec, ae tvoja živiaa." Strašao bi bilo; ko bi daaašaje dai Bog vse teiste kazaoval, kateri se ob aedeljali s hlapčevskim delom prcgrešijo, pa Bog je zmirom tisti, ia bo aa vekomaj. N. P.