Politični ogled. Avstrijske dežele. Njih veličanstvo, svitli cesar je podelil grofu Taaffeju vel. križ reda sv. Štefana, dr. pl. Dunajevskemu vel. križ. reda sv. Leopolda in dr. pl. Gautschu red železne krone I. vrste. To so imenitna odlikovanja in nam znamenje, da ae zmerom stoji sedanja vlada pri svitlem cesarju v trdnem zaupanju. — Na delnice nacionalne banke, tiste, ki izdaja denar, daje se tudi poalej 7% obresti. Tako hoče vlada in tudi gospoaka hiša drž. zbora, poslaniška hiša pa je bila jih naatavila na 6, toliko bi jim lehko tudi bilo dovolj. — Mestni zastop v Gradcu je vzprejel doaedanje deželno gledišee v avojo laataino. Da-si za-nj ne dobi dežela še krajcarja, zato je ona ae vendar-le na dobioku, kajti doslej je dajala za tisto vsako leto veo jezer. To aedaj odpade. — Slovenci v Velikovskem okraju niao se pri zadnji volitvi poslanca v drž. zbor vdeležili; pravi se, da za to ne, ker je vlada branila duhovnikom, storiti kaj za volitve. No, da je vlada zmožna take prepovedi, to verjame človek lehko, ali da se ji duhovniki udajo, to pa ni, da človek verjame. — V mestnem zastopu v Belaku so ae Nemci sprli med seboj in je vlada zato ves zastop razpustila. — Volitve, v katerih se dopolnjuje mestni zastop v Ljubijani vrše se mirno in volijo se vsi možje blizu da enoglasno, kakor jih nasvetuje volitveni (alov.) odbor. — Za mesto bode Ljubljančanom treba vode od dalee napeljati ali to atane veliko denarja; leiiko si torej mislimo, da se je mestn. zastopu težko odlociti za to, toda sila je aila. — Naša država ima še nekaj Lahov ali Italijanov. njih stevilo ni znatno v Gorici. a tem bolje je njih grlo, kajti povaod ao oni prvi, tako v dež. zboru, kakor v mestnem zastopu. Kar pomenijo pri nas Nemci. to so Slovencem v Primorju Lalii. Zal, da vlec-e tudi tam nekaj Slovencev, zato lalioni, z njimi. V novem čaau pa se jim atavi društvo ,,alov. jez", krepko po robu. Drugače naae ralov. društvo" v Mariboru. Le-to spi trdo. — V Trstu bi radi novo obrtno šolo, a učiti bi se bilo otrokom samo italijanaki. vlada pa vendar-le odlaša začeti tako šolo, v kateri bi večini slov. otrok bilo hruatati nauk, ki ga ne umejo. — V Buzetu, hrv. meatu. v Istri, ao dobili Hrvati večino in so potisnili torej lahone v manjšino, ali sedaj teče že drugo leto, pa še meato nima župana, ampak petorica (3 lahoni ia 2 Hrvata) ima meatna opravila v rokah. To bije pau pravici v lice, toda goapoda v Trstu, kateri gre akrbeti za red, je v tej reči gluha. — V hrv. saboru so vzprejeli poatavo, ki raztegne poalancem dobo na 5 let. Foslaucu Posilovidu so zaprli vrata v aabor za 30 sej. To je čudna kazeu. Vunanje države. Sloveanosti v Berolinu 80 pri kraju, toda po nemških novinab. je vse polno podrobnosti o njih. Da se Nemci gori v Nemčiji radi prenapno, vemo in njim ne jemlje nihee za zlo, Če se jim godi tudi takrat enako. Ali da je nekaj Nemcev pri naa, v Avstriji že bolj v Berolinu, kakor na Dunaju, to kažejo njih glasila. ,,D. W." v Celju, ,,M Z " v Mariboru ia nTgspt."v Gradeu stavi še zmerom v vsakem številu ,,žive hraste" — vse iz veselja nad aloveanostmi v Berolinu. — Gospoaka hiša drž. zbora razpravlja aedaj načrt postave, v kateri se odpravijo nekateri paragrafi. majniakih postav, na korist kat. cerkvi. Da-ai ta na<"-rt še ne daje vsega, kar jej dohaja, veadar ima ve- liko olajšav v sebi. — Meseca maja potefe doba tricesarski zvezi, Avstrije, Nemčije in Ruaije, avet aedaj ugiba, je-li se bode zopet pa skleniia Kakor je aedaj podoba, ae bode. Rusija ae bliža zopet bolj Avatriji in je posebno car za tako zvezo. Ruski poalanec na Dunaju, grof Lobanov biva sedaj v Petrogradu a vrne ae te dni na Dunaj z lastnoročnim pismom carja do našega svitlega ceaarja. — Bolgarskim regentom se ne mudi aklicati sobranja, da voli kneza. Od časa do easa izpuati pa vendar le kako raco po svetu, da bode kmalu volitev kneza: tako tudi sedaj, ali pa se bode izvolil prejšnji knez, Alekaander ali kak drug princ, tcga ne poved6 bolg. regentje. No tega tudi ni treba, saj bi jim itak nihče ne verjei. — Turčija je v zadregi. Rusija terja od nje sedaj vojno o.iškodnino, katero ji je na dolgu, toda v kasah ima le temo. Bode ji pae gledati, da ustreže a čem drugim Rusiji, ne mara. če ne kje pri Bolgarili. — V Hennegau, belgiškem meatu, je pa na prebiro nov upor delalcev, kacih 6000 je položilo orodje ter terja vzvišanje platila. — Francoaka vlada terja 136 milijonov letoa novih davkov, drž. zbor se ji uatavlja a nazadnje bode jim vendar-le seci v žep, kajti republika je draga. — V Madridu je aedaj ne kaj strabu, kajti kraljici ae naznanja. da se pripravlja v nekaterih provincijah ljudstvo na uatajo. Menimo, da ne bode take sile, aaj ljubi ljudstvo ralado kraljico, odkar je udova, še bolj, kakor poprej. — V Rimu še miniaterstvo ne stoji nič trdno, pravi se, da kmalu aopet odstopi. — General Genč je poklican iz Maaaauah, vlada se dela, kakor da je delal ondi zoper njeno voljo a v resnici je storil le. kar mu je bila ona velela. Po nezgodi se ve, da je noče nihče biti kriv. — Iz Kartuma izvemo veselo novico, da je kalif Abdullah izpustil vae kriatijane, ki so jih bile njegove čete ujele. Sirote kristijani so aicer veliko preatali, tembolj pa ao aedaj veseli, da ao rešeni amrdljive ječe.