tatnina plačana v gotovini, ŠTEV. 75. pondeljek, 4. aprila 1927. Posamezna številka Din l'~ LETO IV. opoldne, ixvze»81 nedelje in praznike. BMočatua: V Ljubljani in po pošti: Dia 20*—t inozemstvo Din 80’—» :*v im S U- i* nistiU UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVil ULICA ŠTEV. 23. Ci iiAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON ŠTEV. 2352. Rokopisi se n« frača jo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Stav. 13.633. s Odgovornost SLS. straaka^o n’ 'nie^a nobena politična ima n?-V oveniJi te moči, kakor jo Wa slT? kakor 3° bo v kratkem m0re j Zastopana v centralni vladi ni\j .Z a^koto izvesti vse, kar bi skle-vsii «*** zastopi v Sloveniji, ki so njenihr0nia boct° v najkrajšem času, v Inočna r°kab- Poleg tega je finančno od cerkv Vrhu vsega si^ajno PodPrta še tako do, • ga aParata> da ima danes Je 0Pozi?ant110 Pozicij° v Sloveniji, da Čimvp/if proti nKi skoraj nemogoča, tudi mVn *!? Je ni0° tem večja je v^^^rSSrSfe ^ mislimo se-tudi za vsako dejanie ® odgovorna ker tu ima SLS sicer upSoalne vlade’ dlocilno besedo. Tudi ne zahuf pa tudi mo f,Tbenib nem°g°čih stvar-a“I0 °d , da so s proračunom določeni hqV,6' j zaenkrat nespremenljivi. izvet £a ,je SLS tem holi dolžna, da Di ta^o malo"' 36 V nj61li m°či in tega veniji z,f treba> da zavlada v vsej Slo-jev neL red in da se časi komisar-bo delo njih še tako Ca PrebiVa?n.dar pa ie avtonomna pravi-Priti zopet ?'a Prva 'n ta pravica mora nih pa si je qt ®voie časti. V amandma-P°goje za orf*LS tudi priborila vse pred-ba čisteSa r!r° komisariatov in uved-voIitve ter spU^gne^n^i m®stue občinsko *• za stanovske £££%"«*£“ PT zapreko za izvedbo potrebnih^ stvt^ *e Šia v b°j 2 8esIom sloven-črti sedaj’ ko ie s tem geslom na celi \i, p^gala’ ie treba tudi, da ga uvelja- »10 pravoeOTgien-d°1Žn0St SLS’ da (l0bi' in boli kr, ilZac.^0 slovenskega na-(,ai Potreben Nam^- preie’ ie ravno seje ustvarljiv qin, m Svet> ker je najlaž-U08Ji i? «adal^°':en1Ska akademija zna-Je Čas ugoden ; , SLS. Danes, ko Priliko in „i ’ treba izkoristiti vsako So0 kU“Ur0 P0VZdlg"1,‘ velikQU^. V socia,nem oziru Čaka SLS h* tem i-.' Socialno zavarovanje je tre-danjj fe,!ito reformirati, ker v svoji sevaj^0 . ' nima zmisla. S socialnim za-resnici^601 mora bi!i zavarovancem v ft\or6jf| poitlagano, a delodajalcem pa se pH gQ 5 sedanji visoki prispevki znižati. ie trebjf °^iveiša vprašanja tu, ki jih 1,0 skh , ’ ker Hikakor ne gre, da !ladah. evIekt naših socialnih institucij še Ce skodoval ideji socialne oskrbe. ie treh« 0*0 socmInem delu, potem novi • govoritl v prvi vrsti tudi o sta van*n.)Rki akc*ii; y Pomanjkanju stano-anJ je največji izvir vsega moralnem od katerega trpi današnja doba. Ne *Ho, ne romani in nobena druga stvar ^škoduje zdravju naše mladine tako, r'H, lvan«e v nezdravih in tesnih prosto-® samo Ljubljana, temveč tudi dr-0Agenzia Roma« javlja, da ima pot grofa Bethlena v Rim dvojen, političen pomen. Italija je glede na medsebojna politična in gospodarska vprašanja z radostjo sprejela vest, da želi Madjarska, da se prijateljski odno-šaji med njo in Italijo precizirajo in utrde. Na drugi strani kaže ta poset, kako miroljubna je politika Italije in de-mentira obrekovalne trditve o namišljeni ofenzivni politiki Italije. Popolna politična zatišja v Beogradu Beograd, 4. aprila. Včerajšnja nedelja je minila v popolnem zatišju brez vseh političnih dogodkov. Predsedstvo vlade m predsedstvo skupščine sta bili ves dan prazni. Mnogi ministri in skoro vsi poslanci so odšli domov. V Beogradu je ostala samo skupina radikalov-pašičev-cev, ki so se sestali z Markom Trifko-vičem. Na tem sestanku so bili navzoči dr. Subotič, Dragovič, Kosta Marič, Pe-ra Ivaniševič in Čirkovič. KRALJ V TOPOLI, pograd, 4. aprila. Včeraj je bil v To-tič IfVr' ?r?^s®dnik skupščine dr. Subo-Kiim ^ )e tj8 Po zasebnem opravku. nomdol Prb-A0gmdar'u vl- otroka Pr‘ krs‘" ,,i'eov'W Pred cerkvijo se je z dr. Subotičem dalje časa pomudil v razgovoru kralj, ki se je zanimal za delo narodne skupščine in pa za stanje v Dalmaciji. V kraljevem spremstvu se nahaja sedaj vojni minister genera lHadžič in generalni direktor v ministrstvu za šume in rudnike Stamenkovič. Kralj ostane §e nekaj dni v Topoli. NAJVEČJA SLOGA VLADA MED UZU-NOVIČEM IN TRIFKOVIČEM. Beograd, 4. aprila. Predsednik skupščine Marko Trifkovič, zunanji minister dr. Ninko Perič in predsednik vlade Nikola Uzuuovič so včeraj sprejeli nekaj posetov. G. Marko Trifkovič je odhajajoč izjavil novinarjem: »šel sem k dr. Nin-ku Periču, da bi šla potem oba skupaj k g. Uzunoviču. Ker pa je bil g. Perič zadržan in je kesneje prišel k njemu še angleški poslanik, sem jaz sam odšel k 8- Uzunoviču.< s *tAli ta poset, g. predsednik, v zvezi Darmi spl°šnega interesa?« »Da.« »Za zdaj 7neZlS° po“tiko?" morem nič povedati o tem. Vso moč ima SLS in zato sme pričakovati slovenska javnost od nje velikopoteznega dela, ne pa polovičarskih fii_ karij. To tem bolj, ker je povsodi polno dela in sicer nujnega in neodložljivega dela. Lahko bo SLS vse to delo rešila, če bo postopala strpljivo in če ne bo strankarstvo diktiralo vsakega njenega koraka. Zakaj, naj bo danes moč SLS še tako velika, je vendar tudi za njo važno, da sodeluje vsa Slovenija pri obnovi Slovenije. V tem slučaju bo moč SLS polodonosna, v nasprotnem slučaju pa se more pripetiti, da bo še SLS strah pred močjo, ki jo ima. Omeniti je treba dalje poset g. Marka Trifkoviča v predsedstvu vlade, Trifkovič je posetil najprej Uz-unoviča, potem še dr. Ninka Periča. Kakor pravijo, je ta poset v zvezi z likvidacijo odbora za proslavo Pašičeve 80-letnice. Sicer pa v Beogradu pričakujejo vesti iz Zagreba, kamor so odšli Pavle Radič in neki emisarji g. Uzunoviča, o katerih pravijo, da vodijo pogajanja s HSS. »Ali ni bila morebiti povod za te razgovore zahteva načelnikov nekaterih parlamentarnih skupin, da se vlada izjavi, kaj pravi na izjave naših poslanikov Spalajkoviča in Jovanoviča.« »Če bi bilo to, bi Vam bil takoj povedal.« Dalje pa g. Trifunovič ni hotel dati nobenih pojasnil. V političnih krogih je zbudil pozornost tudi poset angleškega poslanika Kennarda pri zunanjem ministru Periču. G. Kenenard je rekel novinarjem, da o razlogih svojega poseta pri zunanjem ministru ne more nič povedati. Vprašajo riaj kar zunanjega ministra samega. Na vprašanje novinarjev o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo je odgovoril Kennard: »Prepričan sem, da so odnošaji med Beogradom in Rimom sedaj prav dobri.« I)r. Ninko Perič je bil pri odhodu iz svojega kabineta popolnoma reserviran. Ko so mu rekli novinarji, da se je že nekaj dni pričakoval poset g. Kennarde pri njem, je odvrnil: »Nič ni posebnega. Če se je to že nekaj dni pričakovalo, le lahko še nekaj dni počaka.« Predsednik vlade Uzuuovič je rekel novinarjem, da ni nič novega. Glede poseta Marka Trifkoviča pri *njem je poudaril: »Ta poset g. Marka Trifkoviča Vam je najboljši dementi trditev o sporu med njim in menoj. Med predsednikom skupščine in predsednikom vlade, vladajo, kakor vidite, najboljši odnošaji. MADJARSKA NI SOVRAŽNA JUGOSLAVIJI. Budimpešta, 4. aprila. Včerajšnji »Pester Lloyd« se v uvodnem članku ba-vi z odnošaji Madjarske proti Jugoslaviji. V tem članku je rečeno, da Madjarska nima nobenega namena kovati obroč okrog Jugoslavije. Madjarska je sama nekaj let živela okovana v tak obroč. Zdaj pa se od njega oprošča, za kar se mora zahvaliti Italiji in Angliji. Madja-rov se vprašanje Albanije nič ne tiče in zato se oni v to vprašanje tudi ne bodo vmešavali. Pred vladno krizo v Angliji. London, 4 .aprila. V parlamentarnih krogih potrjujejo vesti, da vidi Baldwin edini izhod iz sedanjih notranje - političnih bojev v rekonstrukciji kabineta. V samem kabinetu vlada zalo napeto stanje. Baldvinov položaj je zaradi njegove politike v času rudarske stavke zelo omajan. On sam je pa prešibek, da bi izgladil razlike znotraj kabineta, in nima moči, da bi odstranil iz kabineta lorda Borkenhearda in Churchilla. Na drugi strani pa ne bi hotel izgubiti Chamberlaina, s katerega politiko se popolnoma strinja. Glavni boj se vodi o vprašanju volilne reforme. Tu napovedujeta Borkenhead in Churchill ostro opozicijo v kabinetu. Onadva sta tudi protivnika Chamberlai-nove politike na Kitajskem in v Rusiji. Po vsem izgleda, da se bo rešitev krize poiskala v novih volitvah. V parlamentarnih krogih govore, da se bodo nove volitve vodile v znamenju ogorčene borbe, kajti politična nasprotstva niso bila še nikoli tako velika kakor sedaj. Gotovo je, da gre Anglija težkim dnevom nasproti. SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA ZA PREDLOŽITEV ALBANSKEGA KONFLIKTA ZVEZI NARODOV. Pariz, 3. aprila. Tu je danes zborovala socialistična Internacionala vsled italijansko - jugoslovenskega konflikta. Jugoslovanski delegat je podal obširno poročilo o nastanku vsega spora. Socialistična internacionala je nato sprejela resolucijo, da pozove Zvezo narodov, da ona reši spor, ker je samo tako mogoče zajamčiti mir. OFICIELNO SPOROČILO BRIANDA O ODPRAVI VOJAŠKE KONTROLE. Pariš, 4. aprila. Briand je kot predsednik veleposlaniške konference sporočil madjarskemu poslaniku v Parizu s posebnim pismom, da se ukinja vojaška kontrola na Madjarskem. V tem pismu, ki se sedaj objavlja, je med drugim rečeno: »Ne smem Vam zatajiti, da odlašanje z ureditvijo vprašanja rekruta-cije po odredbah trianonske pogodbe povzroča veleposlaniški konferenci skrb. Veleposlaniška konferenca bo na to opozorila tudi Zvezo narodov, kadar ji bo sporočila, da je ukinjena vojaška kontrola na Madjarskem.« MUSSOLINI PODA V KRATKEM EK8-POZE 0 ZUNANJI POLITIKI. Rim, 4. aprila. Seja ministrskega sveta, ki bi se bila imela vršiti danes dopoldne, je odgodena do torka. Na tej seji bo Mussolini podal poročilo o zunanjem političnem položaju. Sodi se, da se bo o tej priliki dotaknil tudi ftali-jansko-jugoslovenskih odnošajev. PRINC KARL SE PRIPRAVLJA NA POVRATEK V DOMOVINO. Pariš, 4. aprila. Predsinočnjim so se raširile vesti, da se princ Karl rumunski pripravlja na vrnitev v Rumunijo. Pozi-tovno se ve, da so se v njegovi vili vršile velike priprave za pot za slučaj, da bi se bilo stanje kralja Ferdinanda poslabšalo. PRITOŽBE URADNIKOV PRED DRŽAVNIM SVETOM. Beograd, 4. aprila. Državni svet bo začel te dni reševati pritožbe uradnikov, ki so bili z zadnjimi ukazi vpokojeni ali stavljeni na razpoloženje. Državni svet bo vse pritožbe proučil in vsak posamezen slučaj posebej rešil. Napačen korak. Če! prosvetnega oddelka v Ljubljani, dr. L o n č a r je razrešen svoje dolžnosti in na njegovo mesto je imenovan dr. Capuder. Je sicer res, da ima SLS danes vso politično moč v svojih rokah in enako je res, da ni bil dr. Lončar nikdar njen pristaš. Vseeno pa mislimo, da bo tudi najbolj fanatičen pristaš SLS v zadregi, če bo moral zagovarjati korak, ki ga je storila SLS, ko je odstavila dr. Lončarja. Ne samo zato, ker je bila strokovna kvalifikacija dr. Lončarja naravnost odlična, temveč predvsem zato, ker je dr. Lončar s svojim delovanjem kot šef prosvetnega oddelka dokazal, da je vzorno objektiven šef, kateremu se ne more niti najmanje očitati. Zlasti pa mu ne more ničesar očitati SLS. Ko je bil imenovan dr. Lončar za šefa prosvetnega oddelka je bila ravno zaključena ona žalostna doba, ko so bili učitelji in profesorji preganjani iz poli-: tičnih vzrokov. In med temi preganjanci so bili v posebno velikem številu pristaši SLS. Zasluga dr. Lončarja je, da so bile skoraj vse krivice popravljene, kar i morejo zlasti potrditi vsi oni pristaši j SLS, ki so prišli zopet na svoja stara • mesta. Zato je nastop SLS proti dr. Lončarju tem bolj čuden in mislimo, da si SLS s tem svojim korakom in pridobila lavo-rik, na katere bi mogla gledati z zadovoljstvom. Razumemo sicer dobro vse njene strankarske argumente, toda tudi ti morajo imeti svoj Tionec, ker est modus in rebus. Po odpravi vojaške kontrole na Nadjarskem Kar se je že dolgo pričakovalo, to se je končno tudi zgodilo in veleposlaniška konferenca je odpravila vojaško koatrolo na Madjarskem. Vendar pa ni bil uspeh BetMe-nove vlade popolen, ker je veleposlaniška konierenca opozorila Svet Zveze narodov, da Madjarska še ni izvršila vseh svojih obveznosti iz Trianonske pogodbe. Zato je verjetno, da ne bo smatrala Zveza narodov, na katero preide sedaj pravica vojaške kontrole nad Madjarsko, to pravico le kot navadno formalnost. To tem bolj, ker je morala imeti veleposlaniška konferenca tehtne argumente, če je opozorila Svet Zveze narodov na dejstvo, da Madjarska še ni tako razorožena, kakor bi morala biti po mirovni pogodbi. Predvsem je še popolnoma nepojasnjena vloga madjarskih mladinskih organizacij, imenovanih »levente«. Iz interpelacij, soc. demokratskih poslancev v madjarskem parlamentu sledi, da ni »levente« nobena telovadna organizacija in da tudi nima nobene skupnosti s športnimi društvi, temveč da je to obvezna vojaška organizacija, v katero se morajo vpisati vsi madjarski mladeniči in ki je popolnoma vojaško organizirana ter tudi poveljevana od madjarskih oficirjev. Nadaljnji dokaz o še neizvršeni razorožitvi madjarske je madjarski proračun. V njem se nahajajo velikanske postavke za oficirje in podoficirje, katerih je mnogo preveč za »razoroženo« Madjarsko. Poleg tega se nahaja sumljivo veliko število oficirjev in podoficirjev v postavkah za razne »straže? in nevojaške formacije, ki pa morejo čez noč postati prave vojaške edinice. Odpravo vojaške kontrole je seveda madjarski tisk silno pozdravil ter obenem pisal, da treba revidirati mirovne, dogovore in dati Madjarski stare meje. V tem je najbrže tudi eden vzrokov, da je veleposlaniška konferenca opozorila Svet Zveze narodov na še nedovršeno razorožitev Madjarske. Pravilno bi sicer bilo, da veleposlaniška konferenca ne bi odpravila vojaške kontrole, dokler ni Madjarska izpolnila svojih obveznosti. Toda v veleposlaniški konferenci imata Italija in Velika Britanija “'večino in zato je bila vojaška kontrola odpravljena. To tem lažje, ke je Mala antanta vsled ru-munske ekstrature v Rim izgubila itak skoraj ves svoj upliv in se tudi Jugoslavija odpravi kontrole ni uprla v tej meri, kakor bi se, da ni bilo albanskega konflikta. Nujno pa bi bilo, da bi Mala antanta v Svetu Zveze narodov, kjer ima trenutno dva člana, poskrbela, da bo kontrola Zveze narodov obstojala in sicer ne samo na papirju. Politične vesti. — Pred direktnimi pogajanji i Italijo. Vest o pripravljenosti Beograda, da se direktno pogaja r, Italijo, je bila povsod dobro sprejeta. Briand je izjavil, da je to najboljša rešitev konflikta. Le v slučaju, da direktna pogajanja ne bi imela uspeha in bi se konflikt postril, bi morala intervenirati Zveza narodov. — Tudi italijansko časopisje je v splošnem zadovoljno z direktnimi pogajanji. Nekateri italijanski listi pa znova napadajo Jugoslavijo, ki da se vmešava v albanske zadeve, a noče sprejeti nettunskih konvencij, v kar da je zavezana. Listi nadalje naglašajo, da ne more biti niti govora o tem, da bi se razpravljalo o Tiranskem paktu, ki da je popolnoma jasen. — Angleški listi so enako »adovoljni, da pride do direktnih pogajanj. Pri tej priliki pa naglašajo, da ni res, da bi bila Anglija absolutno na strani Italije, temveč je nasprotno res, da je nastopila proti njej, ko je šla ta predaleč. — V berlinskih diplomatičnih krogih pa so mnenja, da je verjetno, da bodo zahtevale velesile od Italije novo izjavo, da bo v vsakem pogledu spoštovala neodvisnost Albanije. — Socialistična internacionala in albanski konflikt. Na zahtevo francoskega poslanca Renaudela je sklical Friedrich Adler za 8. april sejo socialistične internacionale zaradi konflikta med Jugoslavijo in Italijo. Z ozirom na to sejo piše »Quotidien«, da je Mussolini računal na notranja nesoglasja v Jugoslaviji, a ee je razočaral, ker je vsa jugoslovanska javnost nastopila v albanskem Iz Churchillovih vojnih spominov. Srečanje bojnih križark, kateremu je sledila bitka glavnega brodovja pri Jutskem polotoku, je dogodek sam za sebe. Oba admirala sta brez ozira na njihovo taktiko mislila na boj moči in sile. Nikdar niso bili menda uporabljeni tako strašni stroji za uničenje sovražnika, nikdar ni bila še organizacija uničevanja tako intenzivna. Največ]], lopovi, kar jih je bilo kdaj uporabljenih, najnevarnejša razstreliva, kar jih je bilo kdaj spuščenih v morje, cvet častnikov m moštva angleške in nemške mornarice, vse, kar je pomorska veda mogla izdelati in iz-najtt _ vse si je stalo tu nasproti v upornem, čeprav ne glavnem boju. Velika akcija. Obe strani sta prosto izvolili bojno raz-Lutzow«. Tekom boja se je tudi zgodilo, da sta dve angleški ladji streljali na eno nemško, dočim sta drugo ignorirali in nasprotno. Dve minuti po pričetku streljanja iz velikih topov je bila »The Lionc dvakrat zadeta in tretja salva »Princess Koyal< jo pogodila »Liitzow<. Z obeh strani so bili oddani zmirom štirji reli naenkrat. V prvih 87 minutah boja, vprašanju enotno. Po nazoru lista je jedro vsega vprašanja v Angliji, ki se ima odločiti: če so ji njeni petrolejski interesi v Albaniji ter finančni v Bolgariji in Madjarski važnejši od evropskega miru. Ravno vsled tega pa je potrebno, da socialistična internacionala ostro nastopi za mir v Evropi ter pritisne na angleško javno mnenje. — Pred sklenitvijo italijansko-madjarskega prijateljskega pakta. Grof Bethlen je pred svojim odhodom v Rim sprejel dopisnika milanskega »Corriere della Sera« in se zelo samozavestno izrazil o izgledih svojega rimskega potovanja. Izjavil je, da gre z ■odkritosrčnim veseljem v Rim, da se dogovori z Mussolinijem o vseh gospodarskih in političnih vprašanjih, ki se tičejo Italije in Madjarske. Predvsem se bo v Rimu rešilo vprašanje madjarske luke na Jadranu. Nadalje misli Bethien, da bo sklenjen tudi arbitražni in prijateljski pakt med Madjarsko in Italijo. V splošnem je vsa madjarska jav nost za to, da gre preko Reke madjarska trgovina, ker je bila Beka ze pred vojno pristanišče Madjarske. Taka rešitev pa je tudi v največjem interesu za Reko samo. — Francoski listi pišejo, da pot Bethlena v Rim ne more nikogar presenetiti. Madjarska ie pravzaprav itak fašistovska dežela in njena politika je bila vedno italofilska. Bethlenova pot v Rim bo torej potrdila samo to, kar je itak že vedel ves svet. — l»olisko-ru*ka pogajanja. Poljski zunanji minister Zaleski je .potrdit, da se nada- ljujejo poljsko-ruska pogajanja. Ta pogajanja so sicer pričela že pred meseci in tedaj je vsa poljska javnost poudarjala potrebo zbližanja z Rusijo. Vsled angleškega vpliva in nove srednjeevropske politike pa so se ta pogajanja končala. Prišla je nato Ženeva, kjer je skušala Vel. Britanija doseči sporazum med Poljsko in Nemčijo. Prišlo je tudi do sestanka med nemškim in poljskim zunanjim ministrom, ne pa tudi do sporazuma. Najbolj jasen dokaz temu je ravno obnovitev rusko-poljskih pogajanj. Nemci niso hoteli jamčiti Poljski njene meje in tako se je Poljska morala nasloniti na Rusijo. To tem bolj, ker so med tem sovjeti že sklenili dogovor z Latiško, dočim pa je v Litvi prišla na krmilo izrazito protipoljska vlada. Edino težkočo za zbližanje med Poljsko in Rusijo tvori poljsko-rumunska obrambna zveza. V diplomatičnih krogih pa mislijo, da sedaj po ratifikaciji besarabske konvencije nima ta zveza več tega pomena ko preje. — Francija ostane na Kitajskem nevtralna. V zunanjem odboru parlamenta je govoril Briand o Kitajskih dogodkih in stališču Francije. Dejal je, da ostane Francija še nadalje nevtralna. Položaj na Kitajskem ni tako napet, kakor pravijo angleška poročila. Po mnenju francoske vlade ni nobenega povoda za oboroženo intervencijo na Kitajskem. V Nankingu sta sicer bila ubita dva Francoza, toda bila sta deloma sama kriva, ker se nista odzvala pozivu, da zapustita Nanking. Briand je nadalje poudaril, da so postopala kantonska oblastva korektno ter da se ni bati za francosko kolonijo v Šangaju. = Kantonska armada prodira na sever. Kantonska armada je osvojila mesto Feng-jang in je oddaljena od severne armade samo še 25 kilometrov. Severna armada se utrjuje pri Hsočovfuju, kjer je važno železniško križišče. Zato mislijo vojaški strokovnjaki, da bo tu prišlo do odločilne bitke. Če bi to bitko izgubil Čangcolin, potem je Peking odprt kantonskim četam. V Pekingu samem se že čuti propaganda kantonske armade. Čangcolin sicer skuša z drakoničnimi odredbami v kali zadušiti vsako vstajo, toda panika v Pekingu raste. = Revolucionarno gibanje se širi po vsej Aziji. Japonske oblasti so odkrile v Koreji obsežno komunistično organizacijo, ki je hotela z revolucijo oprostiti Korejo od japonske nadvlade. Po vesteh iz Tokija je štela la organizacija en milijon članov. Na stotine oseb so Japonci aretirali. — Silne simpatije za revolucionarno Kitajsko pokazuje tudi prebivalstvo na Filipinih. Mnogo filipinskih inteligentov je vstopilo v kantonsko armado, kjer služijo kot častniki. — Tudi v francoski Indokini se že čuti propaganda kantonske stranke. — Mnogo skrbi povzročajo Angležem naraščajoče indijske simpatije do revolucionarne Kitajske. Vse kaže, da se ves vzhod skuša otresti evropske nadvlade. 0 državi. (Predavanje dr. Bohnia v društvu »Soča«.) V soboto, dne 2. t. m. je priredilo društvo »Soča« predavanje, ki ga je imel ravnatelj Trgovske akademije dr. Biihin o temi >Pp_ goji, od katerih zavisi moč, blagostanje in ugled države.« Predavatelja je pozdravil v imenu »Soče« g. Šviligoj. Predavatelj je v svojem temeljitem, vendar pa poljudno podanem predavanju izvajal približno sledeče: Država je rezultat socialnih lastnosti človeka. Tudi na najbolj pritimitivni stopnji imajo ljudje neke vrste države, dasi le_ v obliki hord in sličnih edinic. Socialni cut žene ljudi skupaj in tako je nastala tudi j država, ki je postajala vedno bolj komphci-I rana. Državo karakterizirala predvsem dva faktorja: 1. prostor, 2. ljudstvo. So narodi, ki nimajo nobene države, na primer cigani in Židje. Teritorij brez državne avtoritete pa sploh ne more eksistirati. K nadaljnim pogojem države pa spada še cela vrsta diu-gih faktorjev: lega države, ali je v severnih ali južnih pasovih, ali je gorata, ali lie, ali je pri morju ali ni, njena obdanost od sosedov ali pa popolna izoliranost, kakor je to slučaj pri Angliji in pri Japonski. Še en važen faktor je pri državi odločujoč, to je njena suvereniteta. Drugi elementi so sekundarnega značaja, kakor na primer njena upravna forma, ustava, zakoni i. t. d. V prejšnjih dobah, ko princip političnega ravnotežja še ni bil znan, se je pojavljalo stremljenje po univerzalni državi in to zlasti v začetku srednjega veka. Veljalo je tedaj pač načelo: »Vita mea — niors tua’« Koncem srednjega veka pa se je že pojavilo neko sožitje držav. Toda tudi za države velja grški princip: »Vse se giblje.< Državne oblike se spreminjajo, ene države se širijo, večajo, druge se krčijo m ^ njajo .Nastajao nove državne tvorbe. Ze . toku enega človeškega življenja se mor j opaziti znatne spremembe. Danes imamo približno 60 draav na svetu. Približno zato, ker je položaj neta'e™ žav, n. pr. Egipta, angleških domim ali nekaterih zapadno-indijskin nejasen. Države razvrstimo med pl®® ■ ne velesile, velesile, srednje, male m v tlikavske države (n. pr. Andora), Lic stein itd.) . Iz vrst velesil sta zaenkrat začasno c Nemčija in Rusija, Avstroogrska po Se.^, polnoma izginila. Prvi dve pa postane gotovostjo v bodočnosti zopet velesili. Planetarični velesili sta sedaj le Ang in Združene države. , Navadne velesile so: Itali:a. Ta “ 0d nima vseh življenskih pogojev in le .. autarkije, to je gospodarske samOS^Lo, zelo oddaljena. Manjka ji premog. ' žitarice itd., v preobilici pa ima Wu °Lt’. odtod tudi njen imperializem in gospo1 ska ekspanzivnst. V Italiji je sedaj približno isto stren^K nje, kakor pred vojno v Nemčiji, ki tnui imela dovolj hrahe za svojih 70 milUj® ljudi, imela pa je in še ima aktivno vino in industrijo, tako da je znatno 0 gatela. Francija je skoraj popolnoma autarKtl®.. ima pa premalo ljudi. Leta 1870 sta i*j; Nemčija in Francija obe po 37,000.000 lj“r Število Francozov ie ostalo skoraj isto, vilo Nemcev pa se je skoraj podvojilo.1 je, kar skrbi Francoze. Pri tretji velesili Japonski je isto p*4? ja. kot pri Italiji. Kmalu bo 100 milij®1'0 vejo poncev — sedaj jih je 84 —, ki se kam dati na svoji minimalni površin ^ država mora biti imperialistična >n ^ panzivna. Odtod tudi nevarnost ve^J ^nglo-tevne vojne na Tihem oceanu med saško in japonsko raso. ,x (jruge V vrstvo velesil pa morejo stopiti j’e. držnve, kakor Argentina, Brazilija, “'J jn angleški dominioni Avstralija, Kan*1 Južna Afrika. . 3 m o? Od kaki1' pogojev zavisi blagost»".,a}nega in ugled države? Ti pogoji so niste • e o,pa-in nematerialnega značaja. Med P* ^orlo-dajo v prvi vrsti lega države, ®leIiaoVr§in?> loška podoba, geologična tvorba P ^10-klima, rodovitnost. Zlasti vazni - ;p(joV3 ^^.r/r^n^a^liteto floveica od-loeufejo njegove normalne, lntelektua? ne in tehnične sposobnosti. Eden glavni faktorjev ugleda države je volja do mo ■ Odločujoč faktor so tudi sosedje. Kolikor sosedov obdaja državo, toliko slabše ‘ re Kvocijent pritiska sosedov je za.n?e‘fUdi države prav neugoden, med tenu J naša država. q ugodi dr- Ostali faktorji, ki odločujejo žave, so njena oborožena moc, triotizeni ljudstva, gospodarska promet, pa-ska neodv• _________ . . gQc;podfir' itd. država mora voditi pametno p foislTij0' ško politiko, pospeševati svojo in . ^ je poljedelstvo, obrt in trgovino, u trgovin" treba zlasti na to, da sta P^^p^žava mora ska bilanca države aktivn1- mora imeli biti predvsem pravna država, izvrstno in nataniSno urejeno 1 ■ ,rflJlji To so faktorji, iz katerih rezultira notraM in zunanji ugled države. Za zanimivo predavanje^ »e je prp‘'®) lelju zahvalil v imenu »Soče« prof. Lačic^ M»am r»-.mMPmmim ■mn- j Kratke vesti. se Zdravstvena stanje kralja Ferdinan je nekoliko izboljšalo. . Ri- Litva bo izstopila, kakor se poroča ge, iz Zveze narodov. V Maroku so utrpele španske čete poraz. ki je trajal poldrugo uro, jc bila tretjina angleškega brodovja uničena. Ob štirih _se je »The Indefatigable« po 12 minut trajajočem boiu z nemško križarko »Von der Tann , zadeta s tremi od štirih strelov, potopila sko-ro s celo posadko. 26 minut pozneje je »Der-fflingerem« zadela »Queen Mary«, ki je po 30 sekundah eksplodirala, in so se v ste; brih dima videli rešilni čolni, ki so frčal} po zraku. »The Tiger« in »New Zeeland«, ki sta pluli za »Queen Mary« sta se le s težavo ognili njenemu razbitemu trupu. »The - ger« ie vozila skozi oblak dima, ki je bil temen kakor noč. Medtem je bila »Lion« po osem minutnem nepretrganem boju zadeta v srednji stolp in ta strel bi bil lahko usoden, če bi ne bilo sijajnega razumevanja velike udanosti posadke. Na mostiču križarke »The Lion«. Medtem je zvedel viceadmiral, kiJe kadil po poveljniškem mostiču sredi granata h črepinj in sovražnega ognja podoben Nel-sonu, da sta bili »Indefatigable« n >Queen Marv« uničeni in da tudi njegovi ladji grozi požar v skladiščih. Težko je PrlI?®^a1* ,Iln‘ morsko bitko z bojem na suhem. I oda lahko bi se primerjalo vsako ladjo z eno divizijo pešcev. Dve diviziji od šestih sta bili torej v trenutku uničeni. Sovražnik, ki ga 111 mo-gel premagati s šestimi križarkami proti petimi, ima zdaj pet ladij Pr°t> preostalim štirim In vrh tega so vse nemško križarke nedotaknjene in kakor se zdi, naravnost neranljive. Kljub temu nadaljuje eskadra pričeti boj. Vise zgibe jeklenih gradov vodijo instrukcije enega samega moža. lo je tie- nutek, ki ga rada omenja in ga bo omenjala angleška vojna zgodovina. In resnično tudi zasluži, da piše o njem. »Queen Mary« je podlegla, »Indefatigable« je izginila v valovih, »Lion< je gorela. »PrincessRoyal« je bila obdana z oblaki dima in se težko borila. Tedaj pravi viceadmiral kapitanu: »Snat-field, zd'i se, da danes ni nekaj v redu z našimi ladjami. — Okrenite za dve točki k pristanu, t. j. za dve točki bliže sovražnika!« Kriza boja je bila premagana. Vsa uničevalna akcija Nemcev se je omejila na prve pol ure boja. V nadaljevanju pa je angleško ladjevje, dasi po številu slabše, pričelo dobivati premoč. Streli njegovih topov so pričeli zadevati, dočim ni saino toliko trpelo od sovražnega ognja. Ob 4.33 je i ho Southampton« opazila začetek dolge vrste nemških bojnih ladij in signalizirala: »Bojne ladje na vidiku«. Skoro v istem trenutku, ko je prispel signal na »The Lion« je tudi Beaittv opazil nemško ladjevje. V trenutku je obvladal situacijo. Ne da bi izgubil sekundo, je takoj ukazal preostalim ladjam, naj se obrnejo. Križarke so s polno paro plule nazaj k Jollicoeju. Hipper, ki se je zdruzil s »Scheerom«, je izbral isto smer, tako da sta se situaciji obeh admiralov popolnoma iz-premenili; oziroma, bolje povedano, sta zamenjala uloge: Beatty je skušal približati nemško brodovje glavnemu angleškemu bro-dovju. Hipper je zasledoval umikajočega st, sovražnika, ne da bi se zavedel, tla se z vsakim hipom približuje glavnemu < g •-kemu brodovju. V tej fazi boja, ki se nuje »Beg proti severu«, sta obe strani nadaljevali s streljanjem. Situacija je bila zdaj za Angleže mnogo ugodnejša, dočim soj^, ške ladje precej trpele od angleškega ^. Oba glavna brodovja sta se zdaj žala drug k drugemu. Ladje na obeh S' eft\ n rvr o H rvm ni p i ti no narmlU** »A- so istočasno intervalu je igre velike bitke. id' 10 napredovale in po parmin" je prišlo do boja križark, do P ... e bitke. .iSlinfli Curchill opisuje v nadaljevanj'u razm. / o tej bitki taktiko admirala Jellicoea mirala Scheera. , • ,,, ,irl/ii{j, „ Oo te bitke so ^^“prljšnjih izkušeni četudi strašni, v o poprej, admirali * Križarke so se boriJe jn ei Ejo H « pa bližali sili S hitrostjo 3o milj na uro in z vs».., minuto pluli v kraljestvo odločitve in ' nega. .tf Trenutek, na katerega so bile skozt^fli-osredoločene misli in sile angleške in ške mornarice, je bil zdaj tu. Na obet' fSv-neh so bile skoro vse pomorske sile pPL^m i:____ ...» v ancrleškpm mornar* .-M ljene na boj. V angleškem mornar^o ministrstvu je misel na veliko pom f bitko obvladala vse ostale misli, i ne yf,- ItHO ODVlHuni- , , v prednost pred ostalimi 111 njej je bu % žrtvovano. Vse je izrabljeno za zgrauu kega brodovja, ki bi nemško brodovje krajšem času v pravem pomenu besede lo. Brodovje je bilo opremljeno tako, je zmogla napetost vseh sil. ‘Nobenog^ ina ni bilo, da ne bi angleško brodEjA>' kom pol ure, če se ne zgodi nič n el' ga, odločilno zmagalo. . (Dalj« PT ves!1 TEŽKA VPRAŠANJA. ■Francoski invalidi bodo imeli začetkom aeseca junija svoj letni občni zbor. Na tem ooru hočejo podati jasno sliko o delu držav * invalide in so zato poslali vprašalno ... na vsa invalidska udruženja, tako m na naše, ter prosili za odgovor na sledeča vprašanja: ,ai i® storila naša država za invalide, ki tnnJ? i od strupenih plinov, kaj za slepe, tuberkulozne in za one, ki so v vojni zblaz- ireovslifna§a država za kmetijski, Kaj je Rf° -rtniŠki kredit v°inih žrtov? kai za . len° za materialno pomoč in KaTje n ir?Stna Pojila? sirijske da država za kmetijske, indu-Kai ;e aa^avljalne zadruge invalidov? vzeoin L- .,°rjeno za službe, prehrano in AliohT 6irot? simtp , i6 počitniške kolonije za vojne Kolik« £ invalidov? in n;;v„ . ‘ek daje država letno invalidom hovim rodbinam? in l-itJ6 storjeno za zdravljenje invalidov Kolik- zdravila se jim izdajajo? je v državi invalidskih domov? • 4rvnli0J da so naši invalidi odgovorili na P»zitiPra nja negativno in da je bil edin ‘l%uieVKigovor ta’ da tim država še danes •lini! milijonov dinarjev na invalid- uarodn« ?Ta“te- ^a predlog ministrstva za Bregorič y*yie ,ie bil odlikovan dr. Vinko V trgovinah počivati celi '' romefnor?Ia'Tlila''‘ia železniškega prometa, komisijo ka1ttU8trslvo ie imenovalo posebno '/a popollm re^m nalo8a ie’ da izdela naSrt ga prometa v ®an.lzacijo našega železniške-~ Prav/lik ft0mis)iia Šteje 10 članov. ' prometno... nakupu premoga za državo, dni pravilnii mmistrstvu je bil izdelan te državno , ,° imitacijah dobav premoga za bu p"i'i'ofen ,)tr NaSlo naraščanje števila konkurzov. V siri D1 .Četrtletju letošnjega leta je bilo regi-jj^r^Uih v naši državi 349 konkurzov, dočim 2i2bilo v istem času lanskega leta samo Štfcv‘1 kom enega leta se je torej zvišalo ],0 lla konkurzov v naši državi za GO odstot-(ie ” a Posamezne pokrajine odpade letos bj; . Padlo lansko leto) konkurzov: Na Sr-.Sil„ la Urno goro 228 (105), na Ilrvatsko in Voivo^t0 49 (-3). na Slovenijo 9 (19), na s ?98 ,mo 34 I35); Rekord nosi torej Srbija iev , konkurzi ali 66 odstotkov vseh sluča-v v državi, od konkurzov v Srbiji odpade Beograd 47 slučajev ali 21 odstotkov — Kongres geogralov v Beogradu Pro svetno ministrstvo je dovolilo vsem len, geografije, ki se udeleže medn«oiGSOr" kongresa geografov v Beogradu za dnet« ga 25. aprila do 1. maja dopust. 6 °d — Nov šef prosvetnega oddelka v Ljubljani. Dosedanji šef prosvetnega oddelka v Ljubljani dr. Dragotin Lončar je razrešen svojih dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji profesor na humanistični gimnaziji v Ljubljani dr. Karel Capuder. Direkten železniški promet med Polj-3LVwii°. Te dni je stopila v veljavo Hm kujta za direkten železniški promet ydjsko in Italijo preko naših prog. 2254 sm češkoslovaškem je zahtevala gripa pravi. ,lrjr|d' slučajev. Iz Prage poročajo: Po gi,v r izdani uradni statistiki je zahtevala 1027 .V -Gasu ou k ianuaria do 19. marca aC, ,v češkoslovaški republiki od 359.551 ®ekdi 2554 žrtev. ^ tračni promet London—PragA. Iz Lon-Proj. P°roČajo: Te dni se bo otvoriia zračna London—Kohl—Berlin—Praga. Pred, raz >boche« v Parizu prepovedan, djjj adništvo pariške policije je izdalo te faza "iavo, s katero prepoveduje rabo iz- . . — /___ ___ _ 1. \T \ V *uoche« (znana psovka za Nemce), 'tih _ ,cke't se mora nadomestiti tudi na Iz- lr,ihT®°lle< se mora nadomestiti tudi na fil-škg ‘ izkazom »allemand«. To odredbo pari-z veg j. 9° I« nemško prebivalstvo povsod d° i®m pozdravilo ter jo smatra kot ko-^ualje na polu k sporazumu narodov, of,- Kakn leto 100.000 Franrozov več. Iz *Wvna Poročajo: Od novega zakona o poeno-nju formalnosti pri nacijonaliziranju se pričakuje, da se bo pomnožilo prebivalstvo na leto za več kot 100.000 oseb. Zakon je predložen parlamentu. Po novem zakonu bo obdržala francoska državljanka, ki se poroči z inozemcem, svoie prvotno državljanstvo. Zakon velja za slučaj, da se nahaja zakonska dvojica že dve leti v Franciji in da privoli soprog v to, da pridobi njegova soproga zopet francosko državljanstvo, za nazaj. Kar se tiče državljanstva otrok, postanejo v Franciji rojeni otroci francoske matere francoski državljani, dočim so imeli doslej samo opcijsko pravico. Otrok inozemca, rojen v Franciji, obdrži svojo opcijsko pravico, ne da bi mu bilo treba tako kot doslej, čakati na to, da postane polnoleten. Razen tega so pred-vinede znatne olajšave za naturalizacijo. Tako bo zadostovalo za nacionalizacijo po novem zakonu mesto 10-letnega 3-letno bivanje v Franciji. — IJ v e smrtni obsodbi v Šibeniku. Predvčerajšnjim se je končala v Šibeniku obravnava zoper razbojnike, ki so oropali poštni avtomobil na progi Obrovac—Gračac. Ilija Zakula in Laza Nino sta bila obsojena na smrt na vešalih, ostali obtoženci so bili oproščeni. Smrtna obsodba je uplivala na obsojena roparja tako porazno, da se je po preči-tanju Laza Nino onesvestil, pa tudi Žakula je omahnil ter bi se bil zgrudil, da ga čuvaji niso pravočasno prijeli, na tla. — Dva velika sleparja. Te dni se je vršila v Beli Cerkvi kazenska obravnava proti trgovcu Andriji Otožu iz Jermenovca in ekonomu Jakobu Hartmanu, ki sta ogoljufala lansko leto celo vrsto banatskih Seljakov za žito v skupni vrednosti 450.000 Din. K obravnavi je prišlo nad 30 privatnih udeležencev. Obravnava je bila preložena, ker se pet privatnih udeležencev vabilu k obravnavi ni odzvalo in ker hoče zaslišati sodišče še neke nove priče. — Zasačen tihotapec. Te dni so prijeli obmejni finančni organi pri Subotici nekega mladeniča, ki je s številnimi paketi otovorjen prišel iz Madžarske ter hotel ponoči skrivoma prekoračiti mejo. Financarji so gna- li mladeniča na glavno carinarnico v Subotici, kjer so paket preiskali ter našli v njem same najfinejše svilene ženske obleke, pla- i ?• irj,,dr,u^e. styarL ki spadajo k ženski toaleti. Mladenič je izpovedal, da je utihotap- nfk cfih r Madžarske po naročilu raz- mk subotifikih dam, ki so hotele priti na ta toalet. Ce“eje d° eleeantnih budimpeštanskih — Zanimivi poizkusi z radio-aparati v zagrebški gluhonemnici. Te dni so se vršili v zagrebški gluhonemnici zanimivi poizkusi z radio-aparati. Od 120 gluhonemnih samo štirje niso prav ničesar slišali. Radost gojencev, ki so culi prvič v življenju godbo in človeški govor, je bila nepopisna. Kako si je dejstvo, da čuje večina gluhonemnih radio, razlagati, še ni pojasnjeno, vsekako pa je razkritje da-lekosežnega pomena. — Škofa zadela na leci kap. Te dni je nadela madjarskega škofa Prohaszko med P^govanjem ra jecj univerzitetne cerkv^ v bliž^m Bfdemgradu kap. Prenesli so ga nakar se sfme"-!ŠSe> kjer so mu puščali kri, Prohaszlca ie fiCg0V0J slanie zboljšalo. Škof bolj j opulaiT.it '°, ^uglednejših in naj- iarskeni* ter Jrkve1nih knez°v na Ma- n’ ‘er slovi kot eden najboljših govornikov. >_.pnco svoje svobodomiselnosti in liberalnega svetovnega naziranja si je pridobil v vseh slojih prebivalstva splošne, odkritosrčne simpatije. — Zopet potres na Japonskem. Kot poročajo iz Tokia, so čutili te dni v zapadnih provincah Jap„onske zopet več potresnih sunkov V Hyatsu-u se je zrušilo 15 hiš. Ce je zahteval potres tudi Človeške žrtve, še ni znano. i!«88!!!n i”‘p li .tumsču Alhucemas ob maroški obali na spanskem transportnem parniku »Torderac na čigar krovu se je nahajalo 1800 španskih vojakov, ki so na potu na maroško bojišče, požar. Domneva se, da je pri tem mnogo vojakov poginilo. — Železniška nesreča. Predvčerajšnjim zvečer je prišlo v bližini Velikega Varadina do karambolaže med ekspresnim vlakom Budimpešta—Bukarešta in nekim tovornim vlakom. Pri tem sta bila dva potnika ubita, več pa ranjenih. Nesrečo je povzročil pijan kretničar. — Velika stavka v Ameriki. V 2000 premogovnikih v severoameriških državah Ar-kansas, Illinois, Indiana, Jova, Misouri, Ohio, Dklahoma in Pennsylvania je izbruhnila tc ‘ni stavka, število stavkajočih rudarjev zna-stvoa,i Povod za stavko je bilo dej- mezd a,del°dajalci niso pristali na zvišanje utegne tJ.aSfl. ga delavci zahtevali. Stavka premoga stavk daUe ‘asa- Med konsumenii kega vzneimrjenjdos,lei ni Povzl'°eila nika- zalogi še nad 80 ie vseŠa skupaj v ker obratujejo vrhuteltTv ton l',,e"10ga in mogovniki, katerih rudarn m"°gl v(,,lu.gi pre' nizacije,neovirano dalje. Illso ^k,ni 0,'ga' — Cel vlak i 42 vagoni premm.« „ Iz Berlina poročajo: V Horcovu ^"vrilna : Šleziji je izginil te dni cel tovorni vlak nre' moga. Preiskava je ugotovila, da ga je pon(," veidl neki železniški uradnik, ki je razposlal posamezne vagone na razne kraje, kjer jf, prodal ves premog. Uradnik je bil aretiran. — Senzacionalna iznajdba ruskega emigranta. Ruski emigrant Amatolij Josefovič v Ne\vyorku je iznašel avtomatičen fotografski aparat, ki pomeni velik preokret na polju fotografije.. Iznajditelj je prodal svoj patent skupini ameriških finančnikov za 1,009.000 dolarjev. Josefovič je prišel pred tremi leti v Ameriko brez vsakih sredstev. Ves ta čas je proučeval problem, katerega rešitev se mu je sedaj posrečila. — Po smrti promovirani. Italijanski listi | poročajo: Na tehniki v Turinu so bili te dni j promovirani 4 padli fašisti za častne doktorje tehnične vede. Smrtne obsodbe v Albaniji. Vojaško sodišče v Skadru je obsodilo radi udeležbe pri zadnji usta:i 15 oseb na smrt. 321 oseb je obsojenih vsega skupaj na 1598 let ječe. Razven tega je obsojenih 15 oseb, ki so pobegnile preko meje, na smrt, proti 26. pa se bo še vršila razprava. — Nov trik. Te dni je stal v Leipzigu neki trgovec pred vrati svoje trgovine. Nenadoma je prišel mimo njega neznan možakar, ki se je videzno spodtaknil nad trgovčevimi nogami. Trgovec je ujel moža za trebuh, da ni padel. V tem trenutku mu je izmaknil neznanec listnico z večjo vsoto denarja. — Ruski visokošolec — morilec. V Pragi je umoril te dni ruski študent Ackemann svojo gospodinjo, soprogo ministerijalnega uradnika Cipre. Morilec je odrezal svoji žrtvi z velikim kuhinjskim nožem glavo, nakar se je ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da je gospo umoril, ker je bil otrok, s katerim je bila noseča, njegov. Sodni zdravniki pa so mnenja, da je hotel Ackemann gospo posiliti ter jo je, med tem, ko se je obupno branila, umoril. — Otroci žepni tatovi. Kot kaže Leningrajska kriminalna statistika, narašča na Ruskem število mladoletnih zločincev bolj in boli. Posebno veliko je število mladoletnih žeparjev. Zanimivo, da se rekrutirajo žepni tatovi po večini iz otrok od 14—16 let. Pa tudi še mlajši otroci izvršujejo žepne tatvine. Tekom lanskega leta je bilo ugotovljenih 66 slučajev žepnih tatvin, ki so jih izvršili otroci pod 10 leti. — Pogledi pa gospodarsko leto 1926, nova publikacija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je na prodaj pri založnici sami in v knjigarnah. Ljubljana. 1— Predavanje o Irski. V pondeljek dne 4. aprila se bo mudil v Ljubljani v večjem spremstvu g. dr. Miller, škof v Cashelu in \Vaterfordu (Irish Free State). Zvečer ob 18. bo imel v veliki dvorani univerze predavanje (s slikami) o lepi Irski. 1— »Ljubljanski Sokol« se pridno pripravlja na mladinsko akademijo, katera se vrši v soboto dne 9. aprila ob 8. uri zvečer v telovadnici. Opozarjamo in vabimo vse brate in sestre, zlasti pa stariše, da si ogledajo žilavo delo naše mladine. Na programu so telovadne točke sestavljene po bratih in sestrah prednjačkega zbora. Podrobnejši spored objavimo pozneje. — Odbor. 1— Mladinska tekma psov ptičarjev se vrši 10. t. m. v lovišču občine Ježica. Pozdravni večer se vrši 9. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Ljubljanski dvor«. 10. t. m. zju-tiaj ob 7. uri je zbirališče na vrtu restavracije glavnega kolodvora, tam se vrši pregled pripeljanih psov na tekmo, ob pol 9. uri odhod v lovišče. Kosilo bo pri »Ruskem carju« na Ježici. Poslovilni večer se vrši isti dan ob 20 uri zopet v »Ljubljanskem dvoru« tam se bo razglasil izid tekme, ter se bodo razdelila darila. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor. Občili zbor hišnih posestnikov. Včeraj, v nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil ob 10. uri dopoldne na verandi restavracije »Union« redni občni zbor društva hišnih posestnikov. Občnega zbora so se udeležili hišni posestniki v velikem številu, tako, da je bila prostorna veranda nabita do zadnjega kotička. Občni zbor je otvoril društveni predsed-nlk g. 1' riilicli, ki je pozdravil navzočega Častnega člana primarija dr. Gregoriča in mu čestital k njegovi 701etnioi, proslavljajoč njegove zasluge za hišne posestnike. Dalje je pozdravil predsednik tudi zastopnika hrvatskih hišnih posestnikov dr. Ivana Cilarja. Dr:, Gregorič se mu je takoj iskreno zahvalil. V svojem predsedniškem poročilu je g. Frolich navajal, da je izstopilo med letom iz društva 37 članov, pristopilo pa jih je 189. Društvo šteje sedaj okoli 1550 članov. Dalje se je predsednik s toplimi besedami spomnil tudi vseh umrlih članov, zlasti podpredsednika g. Stareta in bivšega podžupana dr. Trillerja. Veliko delo je storila tekom leta društvena pisarna. Rešila je vsega skupaj 270 vlog, glavno delo pa je nalagala društvu rešitev stanovanjskega vprašanja in izenačenja davkov. Društvo je priredilo številne sestanke ter je pogosto interveniralo v Beogradu. Dosežena je bila prvotno remedura stanovanjskega zakona, ki je pomenjala kompromisno rešitev. Končno pa je bil sprejet stanovanjski zakon, ki ni tako slab za hišne posestnike ter pomenja končno likvidacijo njihovega problema. Izvedla se je tudi davčna reforma, tako, da morajo hišni posestniki plačevati mesto prvotnih 30%, le 16% oziroma 12% hišnonajemninskega davka. Dosežene so bile tudi druge znatne olajšave. Društvo je tekom leta priredilo več sestankov, na katerih se je razpravljalo o pravicah hišnih posestnikov, dalje je priredilo kongres jugoslovanskih hišnih posestnikov v Ljubljani, ki je prav dobro uspel. Dalje je proslavilo društvo desetletnico svojega predsednika g. Frolicha. Blagajniško poročilo je podal g. Urbanič, nakar je društveni revizor g. Tribuč predlagal vsemu odboru absolutorij, zlasti pa neumornemu predsedniku in agilnemu predsedniku in agilnemu blagajniku. To je bilo sprejeto. Sledile so volitve. V odbor so bili izvoljeni gg. Ivan Frolich, Emil Auersperg, Josip Tribuč, Aleksander Gjud, Ivan Sušnik, Simon Kmetec, Maks Hrovatin, dr. Josip Regaly, dr. Lovro Požar, Janko Jeglič in Avgust Jenko. Za računske pregledovalce so bili izvoljeni gg. Franc Malis, Antonija Kadivec in Avgust Bukovic. Za Moste sta bila izvoljena v odbor Matija Weithauser in Janko Rahne. Predsednik je dalje navajal, da je storilo društvo mnogo korakov glede previsoke davčne ocenitve lastnih stanovanj. Jugoslovanski klub je poslal društvu brzojavko, da je v tem zadevi posredoval in da si bo ohranil to vedno v evidenci. Dalje je predsednik nastopil proti previsoki gosta-ščini in vodarini v Ljubljani, ki dosegata že skupno vsoto 32,000.000 Din. Ljubljana zna imeti v najkrajšem času najdražjo vodo. Hišni posestniki zahtevajo dalje tudi razpis občinskih volitev v Ljubljani. Zastopnik hrvatskih hišnih posestnikov dr. Pilar je sporočil pozdrave hrvatskih društev ter razpravljal o borbi hišnih posestnikov vobče. Predsednik apelira dalje na hišne posestnike, da pozabijo na vse spore z najemniki in da prično kar na splošno z odpovedovanjem. Hišna najemnina naj bo le desetkrat tolika, kakor pa pred vojno. (V dinarjih seveda). Dalje je predsednik navajal statistiko delovanja stanovanjskega sodišča v Ljubljani, iz katere ie razvidno, da je v Ljubljani odpovedno gibanje pod normalo. Predsednik poroča še o denarnem zavodu hišnih posestnikov, ki se bo osnoval v kratkem, o kongresu, ki se bo vršil o Binkoštih v Splitu ter o raznih drugih zadevah. Pre-čital je tudi dolgo resolucijo, ki je radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti, iz katere pa navajamo: Občni zbor protestira zoper vsako zavlačevanje popolne odprave stanovanjske zaščite, proti parifi-kacijam lastnih stanovanj in lokalov hišnih posestnikov in proti previsoki vodarini in gostaščini v Ljubljani ter zahteva razpis občinskih volitev v Ljubljani. Resolucija je bila brez ugovora sprejeta, nakar je predsednik zaključil ob pol 12. uri lepo uspeli občni zbor. SENZACIJA NAD VSE. To je geslo »Slovenskega Naroda« in če senzacije ni, jo pa »Narod« naredi. Tako še ni pozabljeno, na kako senzacionalen način je pisal o bosenskem potresu in se potem zgražal nad italijanskim tiskom, ki je hotel s potresnimi vestmi odvrniti turiste od Jugoslavije. Sobotni »Slov. Narod« pa je prinesel novo senzacijo, ko je poročal o obrambi Ljubljane v bodoči vojni. Tako je izvedel »Slov. Narod« za 600 kg težko bombo, ki »v par minutah zatrujd območje kakih 160 kvadratnih kilometrov.« Da bi take bombe obstojale, vojaški strokovnjaki sicer ne vedo, vendar pa ne izključujejo, da bi mogle postati bombe tako učinkovite, če bi bile napolnjene tudi — z žveplom iz »Slov. Naroda«. PRIMORJE. Paberki od nedeljske proslave osme obletnice ustanovitve fašja. Kakor znano so v nedeljo 27. pr. m. po vsej Italiji slavili osmo obletnico ustanovitve snoparskih organizacij s tem, da so ta dan uvrstili med milico vse predstražnike, ki so dovršili 18. leto. »Piccolo« ni pri tem pozabil seveda omeniti, da je bil pravi začetek fašistovskega gibanja napad na tržaški Narodni dom pod vodstvom sedanjega podpredpredsednika zbornice Giunto. Način boja, ki se je tedaj vporabil (t. j. nasilni napad s puškami, bombami, bencinom s pomočjo varnostne in vojaške oblasti na docela neoborožene žene in otroke), se je zanesel po vsej deželi in tem se ima še vedno po »Piccolu« fašizem zahvaliti za svoje uspehe. Za ta dan so z zvijačo in silo gnali vse na Veliki trg v Trstu. Šolsko deco so kar proti volji staršev (tako n. pr. v Proseku) uvrstili med »Balille« in »Male Italijanke« in jih gnali v fašistovski uniformi v mesto. Vsi uradniki, ki morajo biti vpisani v fašistovski stranki, so se morali vpisati med miličnike. Radi tega je nastala zlasti pri pošti precejšnja zmešnjava, ker se niso vsi odločili za pristop. Pri sežanskem in openskem fašju so vse vpisane člane kratkomalo uvrstili'med miličnike in jih prisilili, da so že v nedeljo paradirali po Krasu v črnih srajcah. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Pondeljek, 4. aprila: »Božji človek.« — Red D. Torek, 5. aprila: »Kralj Oidipus.« Predstava pomladka Rdečega Križa I. drž. gimnazije. — Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pondeljek, 4. aprila: Zaprto. Torek, 5. aprila: »Eros in Psyvhe.« — Red C. Na koncertu vijolinistke Vide Jerajeve in pianistke Jadvige Poženelove, ki se vrši v četrtek, dne 7. aprila v Filharmonični dvorani je kot prva na sporedu slavna Beethovnova sonata op. 41, ki je splošno znana pod imenom Kreutzerjeva sonata. Beethoven jo je namreč posvetil najznamenitejšemu takratnemu virtuozu Rudolfu Kreutzerju, čeprav je bila pravzaprav napisana za vijoli-nista mulata Bridgetauerja, ki jo je tudi pr- vi izvajal. To slavno Beethovnovo delo je navdušilo tudi velikega misleca in pisatelja Leva Tolstega, da je napisal svoje delo Kreutzerjeva sonata, katero brez dvoma pozna kot prvovrstno literarno umetnino. Beethovnova Kreutzerjeva sonata je brez dvoma ena najboljših Beethovnovih sonat sploh ter kakor nalašč pisana za vijoliniste z vso virtuozno tehniko. V vsakem P0®*™1* _ da umetniku najlepšo priliko, da pokaže z njo tako svojo umetniško individualnost ka- kor tudi tehnično izvežbanost. Predprodaja vstopnic' v Matični knjigarni. Dirigent Oskar Nedbal v Ljubljani. Slavni 'češki dirigent Oskar Nedbal, bivši večletni vodja dunajskega Tonkiinstler orkestra, sedanji ravnatelj češkoslovaškega narodnega gledališča v Bratislavi in priznani češki komponist pride v Ljubljano in nastopi v naši ^operi kot gost-dirigent. Dirigiral bo v torek, dne 12. t. m. Smetanovo opero »Prodana nevesta«.' Na to predstavo opozarjamo vse naše gledališko občinstvo. Predstava bo izven abonmana. Vstopnice se rezervirajo pri dnevni blagajni v operi. ZBRANI SPISI IVANA CANKARJA. Kakor vsako leto izide tudi letos za Veliko noč nov (peti) zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegal dramo »Kralj na Betajnovi«, roman »Na Klancu« in črtice iz leta 1902. Naročnikom cele serije začne Nova založba razpošiljati knjigo na cvetno so-h.oto, ko jo bo dobiti tudi v knjigarnah. ALKOHOLNO VPRAŠANJE. Spisal Ant. Mrkun. Cena 28 Din, po pošti 30 Din. Dobiva se po knjigarnah: pri »Naši Slogi« in »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Ne glede na to, da se z vsemi taktičnimi potezami, s katerimi pisatelj v svojem »Alkoholnem vprašanju« operira, ne strinjamo popolnoma, pozdravljamo izdano knjigo kot lep donos k naši skromni protialkoholni literaturi. Zavedamo se, kakšne težke naloge se je pisatelj lotil z obdelovanjem problema, ki je že stoletja odprt. Iz tega vidika presojamo, ne bi bilo zato umestno, podčrtavati malenkostne pogreške, spregledati pa vse one prednosti in vrline, ki jih je knjiga polna. Mi-kunovo »Alkoholno vprašanje« je ši-roko-zasnovan program za pobijanje alkoholne kuge med našim narodom. Natančno poznavanje razmer, temeljita podkovanost v alkohologiji, globoko pojmovanje socialne bede in skrbna, vestna in pregledna razvr- stitev podanega gradiva — to so tiste prednosti in vrline,'ki jih ob čitanju živo občutimo. Zato si bo delo brez dvoma utrlo pot v najširšo javnost in se populariziralo. Knjiga je pisana v lahkem, poljudnem slogu in ima za, naše občinske urade tudi veliko praktično vrednost: polna je raznih oblastvenih navodil, predpisov, in pravilnikov o občinskih davščinah na alkoholne pijače, podeljevanju novih koncesij, preskrbi pijance v-zapra vi ji vce v, kazenskih ' prestopkov v pijanosti etc. Priporočamo je toplo. M. — ž. Šport. II. KOLO PRVENSTVENIH TEKEM. Svoboda : Reka 2 : 2. Drugorazredna kluba, ki sta igrala dopoldne sta prednesla precej ostro igro. Kombinatorno boljša Svoboda je pustila mnogo šans neizrabljenih. Zaslužila bi po poteku igre tudi zmago. Reka se je odlikovala s požrtvovalnostjo. Sodnik g. Deržaj dober. V splošnem pa je želeti, da bi gg. sodniki ravno na drugorazredne klube, kar se tiče ostre igre bolj pazili. Hermes : Slovan 1 : 3. Ta tekma je prinesla presenečenje, ki ga ni nihče pričakoval. Kot siguren favorit je veljal Hermes. Vendar pa je Slovan, ki je znan kot eden najbojevitejših ljubljanskih moštev, zlomil odpor Hermesa in si zasi-gural dve važni točki ter momentano tudi 2. mesto v pvenstveni tabeli. Tekma je pričela z ostrimi napadi Hermesa, ki je prvih 10 minut naravnost blokiral Slovanov prostor. Počasi pa je prihajal Slovan k moči in tekma je postala bolj enakomerna. Vendar pa je prvi polčas potekel 0 : 0. Tudi v drugi polovici sla si bili moštvi enaki. Slovanu se posreči v 10 minutah premotiti Hermesovo obrambo in sledi 1. goal. Kratko nato Hermes izenači. Sledijo nap'adi na obeh straneh, tekom katerih zabije Slovanova napadalna vrsta še dva goala. Pri tej tekmi je zmagala pač večja odločnost Slovana. Primorje : Jadran 5:0. Prerokovan je bil neodločen izid ali pa vsaj zelo tesna zmaga enega ali drugega moštva. Jadran je nastopil ojačen, pozna pa se mu, da igralci niso medsebojno vigrani. To velja posebno za napadalno vrsto. Čisto nemogoč je v napadalni vrsti Logar. V splošnem je dal pač Jadran iz sebe vse, kar je mogel. Primorje je nastopilo z nekaterimi novimi močmi, katere obetajo še mnogo. V izrazito — mogoče še nekoliko preveč — kombinatorni igri je popolnoma obvladalo igro. Moštvo naredi utis harmonične celote, kateri se bo z izjemo Ilirije pač težko še kdo z uspehom zoperstavil. Več streljanja na vrata bi pač le koristilo. Stanje prvenstva se je z nedeljskimi tekmami nekoliko spremenilo in sicer je sledeče: I. Ilirija 9 točk, II. Slovan 6 točk, III. Hermes 5 točk, IV. Primorje 4 točke, V. Jadran 4 točke, a slabša goldiferenca. Prolesijonalne rokoborbe za svetovno prvenstvo na Dunaju so se nadaljevale v četrtek s sledečim rezultatom: Oger Barothy vrže Dunajčana Hinnerja z zahrbtnim potegom iz stoje, Čeh Vondraček in Dunajčan Solar se borita 25 minut neodločeno. V težki teži premaga Monakovčan Schwarz v odločilnem boju v 43255 Sibirca Krgisa s potegom za roko; z istim prijemom porazi Dunajčan Steinbach Poljaka Gerikofa po 45 minutah. Pri težko atletskih tekmah za prvenstvo Francije je postavil Roger obojeročno tezno 100 kg (prejšnji rekord 97.5 kg) in sunil obojeročno 130 kg (prej 128.5 kg). Za preplavanje Rokavskega preliva so se javili kar štirji plavači in sicer: Nemec Vier-kotiter ter Amerikanke Gertrud Ederle, mrs. Carson in mrs. Iiudleston, ki hočejo vnovič poskusiti svojo srečo in pod oficijehio kontrolo potisniti sedanji rekord navzdol. 98 let — Oiford-Cambridge. V soboto se je vršila najstarejša in najpopularnejša ve-slaška tekma ne samo Anglije, ampak celega sveta, slavni veslaški match ined- osmicama univerz (Morda in Cambridgea. Prvič se je izvojeval leta 1829 in sicer 10. junija v Hen-leyu; zmagal je z lahkoto ()xford. Od Ista 1845 naprej se je vršil na hitrostni progi Putney - Morlake, dolgi 6838 m. Vsega Skupaj se je ponovila tekma 78-krat, zmagal te Oxford 41-krat, Cambridge 30-krat, enira.‘ (1877) je bil bil boj neodločen. Težko si predstavljamo vseobčno zanimanje* to ®e spremeni zadnji dan v strastno razburjeni6 in se poloti , celega Londona in polovte Anglije. Vse športno interesirano Prebiv®~*l® je razdeljeno v dva tabora, ki javno svoja zanimanja za temnomodre (Oxford) t" svitlomodre (Cambridg) z odgovarjajoč® barvastim trakom na suknjiču. •' Gospodarstvo. X Meliorizacijska razstava Češkoslovaik** republike v Pragi 1928. V okviru letošnje poljedeljske razstave v Pragi bode prirej®; na posebna Meliorizacijska razstava. Sodec po pripravah, katere je začelo poljedels*0 minstrstvo v sporazumu z ostalimi uradi jav-ne poljedelsko-tehnične službe ter pristojnimi korporacijami bode omenjena razsta«* celo državnega značaja in bodo na isti_ ** stopane vse panoge, ki so v zvezi z nieJiorl' zacijskimi podjetji. Ta razstava bode im®*8 sledeče skupine: 1. Poljedelsko ministrstvo-2. do 6. Češka, Moravska, Šlezija, Slovaška, Podkarpatska Rusija. 7. Iznajdbe. 8. Šolstvo. 9. Časopisna in književna literatura. 10. Vodnogospodarske organizacije. 11. Stroji vodomer ski ter drugi, stavbeni stroji in orodje, črpalnice, in črpalne postaje itd. V zvezi z razstavo se vrše kongresi, konference in posvetovanja ter strokovne ekskurzije in izleti. Viggo Cavling: Školjka. Na vseh obrazih je ležal čudovit mir, kakor ga Alfred na Mille End Roal ni spoznal. Ti obrazi so mu jemali od začudenja sapo. Na koncu drevoreda se je nahajala cer-keMojmir«ei*ur *