^oo/oojpk,,^- lilČMDI ' S1 MÄ f lfl: NA5MJJS. M NAŠA LUČ Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanja Tiskana beseda pv ne beži J ampak ostaja u Izberi življenje Bilanca ob ry koncu / svetega leta 1 Bogastvo slovenskih običajev 0 50 let Naše luči Turistična maša 10 Mladi svet 11 V nove odnose 12 Prisluhnimo domovini 13 Slovenija moja dežela 16 Iz življenja naših župnij 19 Poštar Vinko 37 Lučkin kotiček Malo za šalo 42 Prva str. ovitka: Arhiv: Zimska idila Druga in tretja str. ovitka: Naslovnice Naše Mi Četrta str. ovitka: P. Pokorn: Trije kralji Zlata NAŠA LUČ Zlata? Da, obhaja namreč petdesetletnico svojega obstoja, svoj zlati jubilej. 1 "NASA LUČ je moj najboljši kaplan, ” mi je pred leti rekel ne vem več kateri slovenski zdomski dušni pastir. Revija mu je namreč pomagala vzdrževati stik s farani, raztresenimi po ogromnem ozemlju njegove župnije. Kako naj bi sicer ohranjal stik z njimi? Osebno jih je zaradi velikih razdalj le redko lahko obiskal, srečevali so se res pri mašah, na romanjih in družabnih prireditvah, NAŠA LUČ jih je pa obiskala desetkrat na leto. Začelo se je šest let po koncu vojne. Skupina zdomskih duhovnikov v Evropi, ki je bila takrat še zelo majhna, se je odločila, da ustanovi revijo. Ime so ji dali po rudarskih svetilkah, saj so rudarji po severni Nemčiji in Franciji sestavljali močno skupino njihovih vernikov, obenem je pa zgovoren simbolični pomen luči kot nosilke svetlobe. Reviji so določili kot vsebino verska in moralna vprašanja, ljubezen do vsega slovenskega, zavzemanje za socialno pravičnost in demokracijo, nekaj strani pa za razvedrilo in kratek čas. Osrednji del naj zavzemajo poročila z zdomskih župnij. Tisk so zaupali Mohorjevi tiskarni v Celovcu, na posamezne naslove naročnikov pa so jo pošiljali sami. Tako je NAŠA LUČ zaživela. Naši rojaki po Evropi so jo takoj z veseljem sprejeli. Tudi po njeni zaslugi je postajala slovenska Cerkev v evropskem zdomstvu vedno bolj ena družina. Naklada revije se je večala in manjšala v skladu z naraščanjem in upadanjem števila naših rojakov po Evropi - mnogi so se vrnili domov, nekateri so se izselili iz Evrope, nekateri pa so se žal potujčili. V najboljših letih je revija dosegla naklado 10.000 izvodov. Poleg tega, da je NAŠA LUČ pomagala ohranjati med rojaki bistvene vrednote - vero, moralo, narodnost -, je bila njena velika zasluga, da je neprenehoma opozarjala tudi na to, da družbena ureditev v domovini ni demokratična, in s tem vsaj v neki meri prispevala k padcu totalitarnega režima. Seveda ji je zato "ljudska oblast” prepovedala vstop v Slovenijo - kljub temu so je zdomci znosili domov na tisoče izvodov. Da niti ne omenim, da je partijski režim ni nikdar niti z najmanjšim zneskom denarno podprl. Finančno vzdrževanje revije je bilo ves čas in je še danes nemajhno breme. Kljub vsemu je NAŠA LUČ dopolnila petdeset let. Še naprej bo zavzeto nadaljevala svoje plemenito poslanstvo. Bog ji daj še veliko let življenja! Branko Rozman Tiskono besedo ne beži, ampak ostaja Matija Remse, urednik redne zbirke Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske knjižne založbe, ki letos praznuje 150 let obstoja Mesec januar je posvečen verskemu tisku. Kako bi na kratko opredelili verski tisk na Slovenskem. Je dovolj dober, zanimiv in poučen ali je ta ponudba še vedno preskromna? Verski tisk na Slovenskem smo morda lahko kratko opredelili tik po drugi svetovni vojni, ko je ob znanih okoliščinah le Mohorjeva družba iz Celja smela javno priznati, da je njena korenina krščanska in da izdaja knjige z vsebino, po kateri druge tedanje založbe niso segale, hkrati pa knjige tistih slovenskih pisateljev, ki jih zaradi miselnih in življenjsko nazorskih izhodišč tako imenovane državne založbe niso objavljale. Med njimi so Franc Šaleški Finžgar, Janez Jalen, Franc Ksaver Meško, Fran Detela, Joža Lovrenčič in drugi. Če pogledamo paleto slovenskih verskih založnikov danes, je že po katoliški plati silno bogata, saj so se za MD uveljavili še Družina, Ognjišče, Salve, Jezuiti s svojimi mnogovrstnimi izdajami in še drugi - če upoštevam le knjižni tisk. Kaj šele revijalni in časopisni. Če smo pošteni, pa moramo med slovenski verski tisk šteti še vse tisto, kar izdajajo in zalagajo različne verske skupnosti, ki imajo pravico svobodno delovati pri nas. Hudomušno pripominjam, da je svojevrsten “verski” tisk tudi vsa ateistična produkcija, ki se vehementno sklicuje na znanost, v resnici pa mnogokrat že apriorno podlega predsodkom, ki so daleč od razumnega obravnavanja vsega, kar nam življenje ponuja. Temeljni predsodek je pač ta, daje pojav občutenja in doživetja presežnosti v človeškem osebnem in družbenem življenju, z drugo besedo verovanja, prva stopnja, ne pa nasledek in nadgradnja vsega, kar človek doživlja in spoznava. Ponudba je številčno dovolj pisana. Drugo vprašanje pa je, ali se loteva stvari pri koreninah ali ostaja na površini. Glede temeljitosti in globine je po mojem spoznanju zanesljivo preskromna! Zakaj se Cerkev še posebej spominja prav tega načina oznanjevanja? Seveda se je treba še posebej spomniti tiskane besede, saj je za govorjeno ta postala najbolj razširjeni način posredovanja vsega, kar človek čuti, spoznava in razmišlja. Če tu pripominjam, da je za vse, ki se ukvarjamo s tiskano besedo, dobro, če se ves čas zavedamo, da med pšenico raste tudi ljulka, žitu zelo podoben plevel, ki gaje zanesljivo moč ločiti od zrnja šele ob ve-janju. Vejanje in vetrenje je le podoba tehnologije. Resnica pa je sami tehnologiji ves čas nedostopna. Bi lahko pritrdili mnenju nekaterih, da bo navkljub vsemu zapisana beseda v knjigi ali dobri reviji še vedno ostala temeljni način duhovnega bogatenja bralca. Za knjigo si moraš vzeti čas in nekaj žrtvovati. Druge oblike ponujene informacije pa nam dovoljujejo pasivnost in zato ostajamo čedalje bolj na površju sporočila? Kje je prava mera med dostopno površnostjo in zahtevno pa oddaljeno poglobljenostjo? Bržčas še v nas samih ne poteka vedno po istih koordinatah. Bi bil ciničen, če bi se tu skliceval na Heleno Blagne v enem jutranjih pogovorov Vala 202, ko je dejala nekako takole: “Premalo časa imamo, da bi se poglabljali!” Naj temu nasproti postavim pregovor starih, ki so rekli: “Nismo dovolj bogati, da bi kupovali poceni!” Ko sem med tema dvema ognjema, težko solim pamet drugim. Sam vem, kam me bolj vleče in kaj raje poslušam, o čem si želim prebirati in razmišljati. Seveda je redni TV-program v svojem zabavno-razvedrilnem delu dobro uspavalo in fina zibel pozabljenja ..., po drugi strani pa tudi orodje popolnega prebujenja, ko gledamo poročila o tem, kaj se v svetu dogaja - če nam je le jasno, da bi se prav tako lahko godilo tudi nam. Zakaj se nam ne? Ali se nam res nikoli ne bo!? Znano je, da po vsem svetu upada bralna kultura, ljudje kupijo čedalje manj knjig, ne najdemo več časa za poglobljeno branje. Alije po vašem mnenju in izkušnjah še možno spodbujati bralno kulturo? Kako? Ko sem začel prebirati debele knjige, debele zato, da bo branje dlje trajalo in jih ne bo takoj konec, je bila TV pri nas še v povojih. Radio pa je bil nam otrokom večinoma prehiter in nerazumljiv. Domišljija se je sproščala ob Karlu Mayu, Scotu, Dumasu starejšem, Stevensonu, Dickensu, Sienkiewiczsu, Tolstoju in drugih. Pozneje nam ni bilo težko prebiti se skozi zahtevnejše zahodnoevropske, skandinavske, ameriške in ruske pisatelje. Bralna kultura je stvar srca. Kjer bodo prebujena srca, ne bo le oči za filme in takšne ali drugačne nadaljevanke. Tam bo tudi resnična in iskre- na lepa beseda pritegnila človeka. Tiskana beseda namreč ne beži, ampak ostaja. Tudi če ji nasprotuješ, se ne bo umaknila in zbežala. V tem je njena moč. Ujela bo pač človeka, ki mu srce poje “Ad maiora nati sumus!” (Za kaj večjega smo rojeni!). Pred časom sem prebral raziskavo kako mladi danes poznajo našega pesnika Franceta Prešerna. Rezultati so žalostni. Velika večina vprašanih dejansko sploh ne pozna Prešerna, o njem ve le toliko, kot so slišali pri obveznih šolskih urah. Vse drugo pa je zanje velika neznanka. Kako takim mladim danes spregovoriti in jih navdušiti, da bi sami začeli posegati tudi po tej zvrsti literature? Mladi so dovzetni za resnico. Prisluškujejo svoji notranjosti, ki se prebuja. Ne pustijo si vzeti svobode, ne vedo pa še, kaj naj bi pravzaprav z njo počeli. Kdor jim želi približati literaturo, prozo ali liriko, mora pač poznati njihovo čustveno in razumsko prebujanje. Njemu samemu mora najprej spregovoriti leposlovje, o katerem želi govoriti mladim. Gre za trojni presek: pesnik ali pisatelj in njegov svet, moj starševski ali učiteljski svet, mladostnikov svet. Spretnost v odkrivanju in navezovanju je po eni strani priučena, še bolj pa učinkuje tista, s katero smo obdarjeni. Sveti trojici lepote, resnice in dobrote (sam bi ji pridružil še ljubezen), o kateri govori naš veliki baletnik Pino Mlakar, se tudi mladost ne upira. Da le ni vmes laži! Bralna kultura na našem prostoru se kaže tudi skozi vzpone in padce Mohorje redne letne zbirke, katere urednik ste, skozi število njenih rednih naročnikov. Kako je s tem danes in morda še kratek pogled v preteklost. Glede naklade letne zbirke celjske Mohorjeve imam pred očmi, da sta dvema njenima vrhuncema botrovali tudi dve specifični zgodovinsko kulturnopolitični okoliščini. Ob koncu prve svetovne vojne je bilo mohorjanov več kot 90.000. Takrat jih je pač navdihovala narodnostna zavest, ki je rasla od srede devetnajstega stoletja naprej, in se vsestransko krepila. Po drugi svetovni vojni je bila Mohorjeva, kot sem že omenil, edina založba krščansko katoliško verskega izvora, ki teh svojih korenin niti ni zanikala. Kdor je bil veren, je naročal knjige Mohorjeve. Tako si pojasnjujem številko 70.000 in več, ki jo je oblast administrativno znižala z izgovarjanjem na pomanjkanje papirja. Danes zmanjšuje redne naklade veliko število ponudnikov na desni strani, pa tudi vse bivše leve založbe segajo po teh vsebinah, ki sem jim zdijo tržna niša in zato silno prodajane. Kaj mora Mohorjeva družba narediti danes, da bo krog naročnikov ostal zvest vašim izdajam? Mohorjeva si prizadeva po eni strani ostati zvesta izročilu, po drugi pa v oblikovno nove mehove nalivati tudi novo vino v soočanju z izzivi sodobnosti. Kar nekaj načrtov čaka na uresničenje. Skušali bomo razbremeniti župnike, ki so kot poverjeniki in posredniki naših knjig storili ogromno dobrega za Slovence, čeprav jim tega marsikdo ne priznava in se včasih niti sami te svoje vloge ne zavedajo dovolj jasno. Res pa je, da jih čedalje bolj zaposluje pastoralna dejavnost, h kateri so najprej poklicani. Mi sami bi še radi ostali zvesti tiskani besedi, priročni in lepi, čeprav vemo, da je sodobni človek bolj naklonjen slikovni in številčni informaciji. Tipamo tudi na teh področjih. Kaj pa vsebinsko. Po čem radi segajo naši bralci. Katere so najbolj zanimive teme? Vsebinsko poskušamo prispevati predvsem na tistih področjih, ki jih komercialno gospodarska “usmeritev časa” zanemarja. Naše knjige govorijo o vrednosti človeka kot posameznika, ki je ni moč toliko meriti s “tržno kotacijo”. V tem smislu spodbujajo, naj se ceni- mo. Življenja nima nihče od nas sam od sebe ali iz obilice svojega premoženja, pa naj bo to znanje ali denar. Navsezadnje le ni vse naprodaj. Temeljne dobrine so dar, le da se tega v javnosti nočemo več zavedati. Če pa že kaj slutimo o tem, se nam zdi povsem nemogoče ravnati skladno s to slutnjo. Človek v svoji medčloveškosti, človek in družba, človek in Bog... in v tej smeri. Zanimajo nas tudi teme, ki so povezane s človeškim racionalnim spoznanjem o “teku sveta” (naravoslovje) na eni strani, pa s “slutnjo večnosti” na drugi. Lahko navedete katero uspešnico, ki je dosegla zavidljivo naklado? Zakaj je tako uspela? Prav gotovo je največja uspešnica med našimi knjigami v zadnjih dvajsetih letih komplet del p. Simona Ašiča, stiškega meniha, ki piše o nabiranju zdravilnih rastlin in o njihovi uporabi v domači lekarni. Da je tako uspela, gre zahvala posrečeni združitvi treh dejavnikov: vprašanja zdravja, naravnega zdravljenja in verodostojnosti belega meniha. Mimogrede: če se prav spomnim, se je Lekova domača lekarna pojavila šele kakšno leto pozneje. S to knjigo se lahko zares pohvalimo, pa še z mnogimi drugimi, ki sicer niso bile prodane v tako velikem številu, pa vendarle odločilno sooblikujejo sodobni slovenski kulturni prostor. Naša luč letos praznuje zlati jubilej - 50 let nepretrganega sporočanja o življenju in delu naših rojakov po svetu. Vseskozi seje poskušala približati našemu rojaku, ga z besedo vzgajati v narodnostnem in verskem pogledu. Kako bi vi ovrednotili to prehojeno pot, ki je v nekem delu podobna poti Mohorjeve družbe. Ne morem trditi, da sem reden bralec Naše luči. Poznam pa jo in se prav dobro spomnim, da sem jo prvič videl v Parizu, ko sem kot dvajsetletnik prišel za dva meseca na tečaj francoščine na Aliansi in dvomesečno delo v bolnišnici svetega Mihaela. Pri gospodu Čretniku, pozneje sem zvedel za njegovo mladostno življenjsko pot in njegov pobeg z vlaka v smrt vrnjenih, na mizi v majhnem stanovanju v Rue Guttenberg. Nam, ki smo prihajali izza železne zavese in nismo imeli staršev, ki bi nam mogli kaj povedati o tej temni plati polpretekle zgodovine, je bilo takšno tiskovno srečanje pravi pretres. Vem, da zadnje desetletje revija izhaja doma, v Sloveniji. Mislim, daje prav zgodovino osvetljevati z vseh vidikov. Samo tako lahko pridemo do možnosti ustvariti si kritično kolikor toliko objektivno sliko o dogodkih in ljudeh. V človekovo notranjost, ki je nazadnje odločilna, pa ne moremo seči niti z analogijo lastnega življenja, dokler se nam človek v resnici ne odpre in dokler njegovi resnicoljubnosti ne zaupamo. Seveda se tu v vseh smereh tudi izpostavimo zlorabi - največja od zlorab pa je premišljena in zavestna laž. Mislim, da Naša luč v tem smislu ne laže. Tudi mohorske knjige ne! Bralna kultura je stvar srca. Samo resnica osvobaja, pa če je še tako grenka. Smo Slovenci dovolj ponosni na svojo besedo, na svoje umetnike besede? Morda smo dovolj ponosni. Temeljno vprašanje v tem pogledu pa je: Ali jih dovolj razumemo? Ali nam vse to, kar je zapisano, tudi kaj pove. Resje, da mora lepa beseda buditi užitek. Še bolj pa je res, vsaj zame, da mora lepa beseda tudi nekaj povedati. Za nekoga je resnica iskanje. Za drugega je resnica že najdba. Vsaj toliko srca in strpnosti si želim, da bi dopustili iskanje in da ne bi zaukazali najdenja. Alije mogoče razumeti, da stara modrost “Kolikor glav, toliko sodb!” ne vodi nujno v relativizem? Pogovarjal se je Ljubo Bekš Blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2001 Vam želita uredništvo Naše luči in Rafaelova družba Ob 40-letnici slovenske župnjije Stuttgart je izšla knjiga: SLOVENCI NA Wt)RTTEMBERŠKEM -NOVA DOMOVINA V CERKVI. Na 205 straneh je 260 fotografij in številni zapisi o verskih, kulturnih in družabnih dogodkih med Slovenci v Stuttgartu in okolici. V prvem mesecu je bila razprodana že polovica knjig! Naročila: Slovenska župnija Stuttgart, Stafflenbergstr. 64, 70184 Stuttgart, tel: 0711/23 28 91. BOGU OTROCI NARODU SINOVI NIKOMUR HLAPCI 'JLOVENOI NA WOHTrmVIfMKöKEiVI NOVA DOMOVINA V OLAKVI Izberi življenje Slovenska sinoda je s svojim drugim zasedanjem prve dni novembra sklenila tisti del svojega dela, ki pomeni zbiranje mnenj, kaj je najbolj potrebno prenove in kako zastaviti delo za uresničevanje koncilskih smernic v Cerkvi na Slovenskem. To pomeni, da smo do zdaj iskali in sestavljali najprimernejši tekst, ki naj postane vodilo razvoja verskega življenja v župnijah in škofijah na Slovenskem. Od tega si tudi slovenske katoliške skupnosti v izseljenstvu in zamejstvu obetajo nekaj koristnih sadov, zato morajo spremljati Cerkev v domovini in se ji pridružiti v njenem prizadevanju. V decembru je bilo dokončno besedilo pripravljeno tako, da so bile vanj vnesene vse pripombe in dopolnila, sprejete in potrjene na zadnjem zasedanju. 300 delegatov je zastopalo katoliška župnijska občestva iz vseh treh škofij ter tudi zastopniki zamejcev in izseljencev. Ker marsikateri katoličan doma in po svetu najbrž nima občutka, da je neposredno udeležen v sinodalnem procesu, je treba pojasniti, da so bile smernice izdelane na podlagi predstavnikov živih katoliških skupnosti in organizacij, tako da je za vsako skupnost govoril tisti, ki pozna dejansko stanje in probleme. Tako so vključeni vsi, ki se združujejo v katoliških skupnostih, in tudi tisti, ki tega ne delajo, pa se Cerkev zanje zanima in zanje dela. Pri tem je dobro takoj poudariti, da se Cerkev zanima za vse ljudi. Med tremi osnovnimi sinodalnimi odločitvami je prva tista, ki pravi, da se sinoda odloča za pot človeka. To preprosto pomeni, da se slovenska Cerkev opredeljuje za smer svoje poti in dela tam, kjer hodi in živi človek današnjega časa. Cerkev ne želi opravljati svojega poslanstva - oznanilo božje besede in delitev božjih darov ljudem - le na znane načine s prižnice in z mašami, ampak se želi s svojim poslanstvom pridružiti ljudem današnjega časa v vseh možnih okoljih, kjer lahko stopi v življenjsko povezanost z vsakim človekom in vsako skupnostjo. Kjer jo bodo ljudje sprejeli, ker jo že poznajo in dali v svoji sredi prostor za njeno delovanje, tam se bo z veseljem pridružila in sprejela svojo odgovornost med njimi. Kjer te volje ni več, se bo sama trudila, da jo ljudje sprejmejo in spoznajo, da ne dela nobenega nasilja, da je evangelij prvi nauk, ki upošteva človekovo svobodo in avtonomijo osebe in združenj. Seveda se Cerkev zaveda, daje veliko ljudi, ki njenega poslanstva v bistvu ne poznajo in jo jemljejo kot eno izmed organizacij, ki se poteguje za svoje koristi. Pogosto se slišijo tudi ocene, ki cerkvenemu vodstvu pripisujejo zelo egoistične in koristolovske namene. Za utemeljitev tega naštejejo navadno nekoliko prikrojene na pol resnice iz zgodovine katolištva in s tem opravičijo svoje zadržanje do nje. Cerkev vsekakor dopušča, da se o njeni zgodovini govori odprto. Priznava napake in krivice, ki so jih v zgodovini, daljni ali bližnji, storili kristjani. Vendar vedno poudarja, da slabosti in stranpoti posameznih kristjanov ali celih cerkvenih organizacij nikoli ne morejo prekriti tiste podobe Cerkve, h kateri jo kliče Gospod. In ni težko najti številnih dokazov iz daljne in bližnje preteklosti in iz sedanjosti, da je v njej tega iskrenega prizadevanja zelo veliko. IZBERI ŽIVLJENJE Predlog sklepnega besedila sinode Cerkve na Slovenskem Diloflca ob koncu svetega leto Vse to so znamenja upanja, to so “semena” naše vere za novo tisočletje! V Indiji je živel berač, ki je mislil, da je najrevnejši in da se revščine ne bo mogel nikoli rešiti. Edino, kar je imel, je bila že precej raztrgana torba in kovinska skleda, v katero so mu ljudje metali hrano ali kakšen drobiž. Nekega dne je pomolil svojo beraško skledo tudi trgovcu s starinami v upanju, da bo od njega kaj dobil. “Pokažite mi malo to skledo,” je rekel trgovec. Pogleda skledo od blizu in pravi: “Smešen berač ste! Vaša skleda je vredna več kot vse moje starine skupaj! Izdelana je iz čistega zlata. Vi ste pravi bogataš!” Sveto leto je imelo tudi ta namen, da bi odkrili naše pravo bogastvo, ki ga imamo v veri. Če preletimo nekaj dogodkov SVETEGA LETA, bomo odkrili tudi smer za našo prihodnost. Eden izmed namenov svetega leta je odkrivanje Boga, Cerkve, vere in samega sebe. Tako potem odpadejo občutki manjvrednosti, čustvene, psihološke in druge težave s katerimi se danes srečuje veliko kristjanov, ker na Boga, Cerkev, vero in sebe gleda v luči tega sveta. Nemogoče je našteti vse, kar se je v tem svetem letu dogajalo v vesoljni in slovenski Cerkvi ter med nami, Slovenci po svetu. Nekaj dogodkov pa nam lahko pomaga odkriti smer in dati novih moči za naprej. SPRAVA - prepotrebna za prihodnost Za vesoljno Cerkev je gotovo pomembno, da je papež Janez Pavel II. na prvo postno nedeljo, 12. marca 2000, javno izpovedal priznanje zgodovinske krivde Katoliške cerkve ter podpisal dokument “Spomin in sprava. Cerkev in krivda preteklosti”. Tema sprave je bila v ospredju tudi ob SINODI na Slovenskem. Nadškof dr. Franc Rode je na Sv. Urhu pri Sostrem prosil za odpuščanje zaradi krivic, ki so jih napravili katoličani med drugo svetovno vojno. Ob tem se lahko vprašamo, kaj smo storili Slovenci po svetu, da bi se sprava nadaljevala tudi med nami oseb- no, med posameznimi društvi ter med društvi in verskimi skupnostmi? SVETOLETNA ROMANJA in SREČANJA Med najbolj odmevnimi svetoletnimi romanji je bilo vsekakor romanje mladih sredi avgusta v Rim, kjer se je ob svetem očetu zbralo dva milijona mladih z vsega sveta. Več kot tisoč jih je bilo tudi iz Slovenije. Vseslovensko svetoletno romanje v Rim (od 24. do 29. oktobra) je bilo veličastno. Več kot 4.000 Slovencev'iz domovine in iz drugih dežel se nas je zbralo v večnem mestu. Pozdravili smo svetega očeta, slišali njegove besede v slovenskem jeziku, obiskali grobove apostolov in mučencev... Bila so še številna druga romanja. Slovenci iz Frankfurta so romali v Fatimo in Santiago di Compostela (maj - junij), Slovenci na Švedskem in v Porurju so obhajali binkoštno srečanje (11. 6.), na jugu Nemčije smo se 24. junija zbrali s škofom Alojzem Uranom v Elhvangenu, kjer smo ob spominu na svetega Metoda odkrivali korenine naše vere. Slovenski misijonski dan so 30. septembra obhajali v Bedfordu v Angliji, veliko svetoletno srečanje so doživeli 24. septembra Slovenci iz Švice ter Predarlske v Einsidelnu. 12. februarja je potekalo praznovanje dneva slovenske kulture v Kneževini Lihtenštajn z nadškofom dr. Francem Rodetom. Taje 19. novembra vodil tudi slavje ob 40-letnici slovenske župnije v Stuttgartu. J. Šket UfO SLOVENSKIH OBIČAJEV Precej lepih navad je na Slovenskem že utonilo v pozabo, nekatere pa komaj še živijo. Med izseljenci so razmere za njihovo ohranjanje še bolj neugodne. Zdi se mi, da postaja naša kultura z izginjanjem starih običajev siromašnejša. Ti niso samo ostanek poganskih navad izpred pokristjanjenja, kot bi nekateri radi razlagali. Naj bo človek kristjan ali pogan, vedno si ustvarja neke običaje, ki se vsako leto ponavljajo in so mu pri srcu. Ker smo kristjani in ne pogani, nam naši običaji ne izražajo nekakšne vraževernosti, ampak nam pomagajo doživljati našo vero. Zato bi vam v letošnjem letu rad priklical v spomin nekatere izmed njih. Mogoče jih še poznate ali celo gojite, morda pa jih boste obudili. Seveda je nemogoče opisati vse običaje iz mnogih slovenskih dežel in vasi, saj prostor tega ne dopušča. Marsikaj se vam bo zdelo, daje pri vas lepše od tu opisanega. Ravno zaradi tega bi rad, da bi sami kaj zapisali o navadah in posebnih jedeh, ki jih ob raznih običajih znate pripraviti. Seveda so za posebne jedi dobrodošli tudi recepti. Torej poznavalci ljudskih običajev in spretne kuharice, izzvani ste. Pišite uredniku Naše luči ali meni v Mannheim! Tretji sveti večer lesa, blagoslovljenega na cvetno nedeljo, napravijo križce. Te nesejo med kroplje-njem s seboj. Enega dajo na žerjavico, drugega zataknejo na njivo, tretjega pa pribijejo na tram v izbi. Tako izpričujejo vero gospodarja; iz njihovega števila je mogoče razbrati, koliko let je bil gospodar pri hiši. Na podboj glavnih vrat se nato napiše 20+C+M+B+01. To so poleg letnice začetne črke latinskih besed (ne Treh kraljev!) “Christus Mansionem Benedicat - Kristus naj blagoslavlja ta dom. Po domovih pa je na mizah poseben kruh, pečen iz najboljšega testa. Največji hlebec v letu v različnih pokrajinah različno imenujejo. Na Štajerskem mu pravijo močni kruh ali pomiznjek, na Dolenjskem in Notranjskem zupn¥k, na Gorenjskem poprtnik, v Beli krajini božičnik, na Goriškem prtnjak. Nekateri opisovalci narodnih običajev pravijo, da ljudje pripisujejo temu kruhu magične moči. Osebno pa sem prepričan, da izraža le željo, da bi imela družina vse leto dovolj kruha, in ta želja je izražena na sveti večer, torej izražena Bogu. Lahko bi kar rekli, da izraža vsebino molitve, ki se moli ob kropljenju. Kako se pripravi poprtnik Zamesite najboljše testo z mlekom in jajci; manjši del testa dajte posebej z manj kvasa. Uporabili ga boste za pripravo okraskov, ki ne smejo dosti vzhajati, ker bi sicer preveč spremenili podobo. Hlebec nato premažite z jajčnim premazom, del testa pa posvaljkajte. Iz tega nato naredite kito za okras za obrobo hlebca. Za na sredino lahko naredite iz testa Jezuščka ali napis IHS. Na vrh spadajo tudi tri golobice (simbol za Sveto Trojico), kijih naredite tako, da iz posvaljkanega testa naredite vozel. Krajši del, ki gleda iz vozla, oblikujte v glavo, za oči vtaknite dve žitni zrni. Drugi del, malo daljši pa potlačite in na koncu večkrat zarežite. To je potem rep golobice. Če je poprtnik dovolj .. . Ilustrirala Silva Karim Dobro si oglej sliko in obkroži pravilni odgovor: 1. Na sliki so: a) sveti trije krali b) sveti trije kanibali c) sveti trije kralji 2. Imena kraljev so: a) Gašper, Jaka in Boltežar b) Gašper, Miha in Boltežar c) Janez, Luka in Boltežar 3. Pod kočo na hribu se pasejo: a) vovce b) ovce c) volki 4. Možje na sliki jezdijo: a) kamelo b) karamelo c) konja ■b ‘q ■£ ‘q ‘3 '1 :A8JIS9J BUqABJJ MALO Za ŠALO - Upam, da vaš pes ne grize. - Grize, grize, je pa zelo izbirčen. Učitelj vpraša dijaka: - Povej mi nekaj o rimskih vladarjih. - Vsi so že mrtvi. - Zakaj ste že navsezgodaj ukradli denarnico? - Ker sem hotel do dvanajstih nekomu pošteno vrniti dolg. - Zakaj misliš, daje ta gostilna slaba? - Ker je edina v tem kraju in me vedno takoj najdejo. - Kdaj si nazadnje pomagal ženi v kuhinji?. - Te zanima točen datum ali samo letnica? “Ko sem ti rekla, da bi se poročila s teboj, si mi zatrjeval, da tega sploh nisi vreden,” vpije žena na slabšo polovico. “No, in kaj hočeš s tem povedati?” “Da bi ti morala tedaj verjeti!” - Kaj bom dobila, če bom vsak dan skuhala tako kosilo kot danes? - Pokojnino za menoj. Gre petelin po cesti in sreča piščanca s cigareto v ustih. - Tvoji mami te bom zatožil! - Ne boš me, ne, jaz sem iz inkubatorja! - V prepiru ima žena vedno zadnjo besedo. - Kaj pa, če jo ima mož? - Potem se prepir znova začne. - Nikoli ne bi vzela moža, ki ga ne bi ljubila. - Tudi če bi bil milijonar? - Milijonarja bi, se razume ljubila. - Mihec, od česa pa ima tvoj očka buško na čelu? - To je materino znamenje. Z menoj je nekaj narobe, mama. Po mojem bi moral biti razvajen, ker sem edinček. - Mara, ti ne veš, kako prijeten je občutek, če zjutraj malo poležiš v postelji in pozvoniš kuharici, da ti prinese zajtrk v posteljo? - Ali imaš kuharico? - Ne, imam pa zvonec. - Žena me vara. O tem ni nobenega dvoma več. - Po čem sklepaš? - Pomisli: preselila sva se v drugo ulico, pa ji nosi pošto še vedno isti poštar. - Ta tvoj zaročenec mi je tako zoprn, da bi mu bila z velikim užitkom tašča! - V soboto se bom oženil. Mi greš za pričo? - Seveda, menda ne misliš, da bom zapustil prijatelja v nesreči. Profesor se je vrnil s trga in pravi ženi: - Vse sem kupil, samo ne morem se spomniti, kje sem vse skupaj pozabil. - Kdo vam je tukaj dovolil loviti ribe? - Kakšno neumno vprašanje! Moja žena vendar! Saj sama dobro veš, da jih ne morem vzeti v pisarno! Oglas sme obsegati največ 50 besed. Cena oglasa je 40 DEM. Vsaka beseda od 50 naprej stane 1 DEM. Trikratna objava oglasa stane 100 DEM, celoletna 300 DEM. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu, plačate jih lahko pri vašem duhovniku ali na uredništvu. 10011 • Dragi rojaki! Za Vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. - Obrnite se na naslov: Gebr. HORŽEN, Möbeltransporte, Herderstraße 36, D-40721 Hilden bei Düsseldorf. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). - Informacije dobite pisno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini. 01011A Dobro situirana vdova, stara 45 let, želim spoznati moškega, starega od 45 do 52 let. Če si pošten in nesrečen, se oglasi na telefon v Sloveniji 02 81 81 267. 01011 • Naprodaj je enonadstropna hiša v Celju na zelo lepi legi. Stanovanjske površine je približno 150 m2; ima garažo, veliki Črna prst vrt in centralno kurjavo. Hiša je v dobrem stanju in dobro opremljena. Cena približno 150.000 DEM (po dogovoru). Informacije po tel: 00 386 6 34 18 423, Marija Nagel. 03011 Prodam medetažno hišo na Pobrežju v Mariboru. Vrt 645 m2 . Hiša je stara 25 let. Cena 230.000 DEM. Informacije na telefon v Sloveniji 02 47 13 713 01011B Prodam hišo v Prekmurju, v KAMOVCIH blizu Lendave ob glavni cesti. Je 3-fazen tok, voda, telefon in centralna kurjava. Zraven je sadovnjak, njive, gozd in vinograd. To prodajam vse skupaj. Cena je 75.000 DEM, telefon v Sloveniji 02 57 91 536 Ob Soči |y It Č H | II/* Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih LU V sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanja Izdajatelj in založnik: DRUŽINA, SI-lOOO Ljubljana, p. p. 95 • Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemčija • Odgovorni urednik: Ljubo Bekš, Ljubljana • Uredništvo: Naša luč, Poljanska c. 2, SI-lOOO Ljubljana, tel.: 01/438-30-50, faks: 01/438-30-55 • Uprava: Krekov trg 1, SI-lOOO Ljubljana, tel. 01/231-32-41, E-naslov: ljubo.bek@siol.net, E-naslov: janez.pucelj@t-online.de NAROČNINA (v valuti zadevne države): Slovenija 3.000 SIT • Avstrija 240 ATS • Anglija 13 GBP » Belgija 720 BEG • Francija 120 FRF • Italija 34.000 ITL • Nizozemska 40 NLG • Nemčija 35 DEM • Švica 29 CHF • Švedska 150 SEK • Avstralija 28 AUD • Kanada 25 GAD • ZDA 22 USD • Evropa 18 Eur V ceno izvoda je vračunan 8 % DDV. • Revija izhaja tudi s finančno pomočjo Urada za Slovence po svetu pri MZZ. Naročnino lahko plačate pri poverjenikih ali pa na upravi. Tolarski žiro račun: 50101 - 601 - 271482, DRUŽINA, d.o.o., s pripisom za Našo luč • devizni račun: Nova Ljubljanska banka, d.d., 50100-620-133 900-27620-118911/5. Nove naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Oblikovanje in grafična priprava: TRAJANUS, d.o.o., Kranj • Tisk: Tiskarna SCHWARZ, d.o.o. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: NAŠA LUČ, POUANSKA C. 2, Sl - 1000 LJUBLJANA, TEL: +386 1 438 30 50, FAKS: +386 1 438 30 55 ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV, DIAKONOV IN PASTORALNIH SODELAVCEV V EVROPI lože Kamin 14, rue du 5 Decembre, ANGLIJA Stanislav Cikanek 62, Offley Road, LONDON SW9 OLS, GB tel. in faks (*44)020 - 7735 6655 AVSTRIJA___________________________ Anton Steki, delegat Einsiedlergasse 9-11, A-1050 WIEN, tel. (*43) 1-544 2575 p. mag. |anez Žnidar Mariahilferplatz 3, A-8020 GRAZ, tel. (*43)0316 - 71 31 69 37 mag. Ludvik Počivavšek Kirchenstraße 1, A-4053 HAID b. Ansfelden, tel. (*43)07229 - 88 3 56 3 (ob petkih popoldne in ob sobotah) )anez Žagar Kirchweg 6, A-684I Mäder, Vorarlberg tel. (*43)05 52 36 21 66 Faks. (*43)05 52 36 21 666 GSM (*43)0664 52 60 667 SPITTAL: A-9800 SPITTAL/Drau, Marienkapelle Villacherstraße BELGIJA - NIZOZEMSKA Kazimir Gaberc 10, rue de la Revolution, B-6200 CHÄTELINEAU, tel. (*32)071 - 39 73 11 Alojzij Rajk Vrijthof 14, B-3630 EISDEN, tel./faks. (*32)089 - 76 63 74 GSM (*32)0476- 862 160 BOSNA IN HERCEGOVINA p. dr. Marijan Šef Hercegovačka IB 71000 Sarajevo tel. (*387)71 657 548 tel./faks (*387) 71 650 795 FRANCIJA_________________ Silvo Česnik, delegat 3, Impasse Hoche, F-92320 CHATILLON, tel. (*33) 1-42 53 64 43, faks (*33) 1-42 53 56 70, Anton Dejak 9, rue Saint Gorgon, F-57710 AUMETZ, tel. (*33)3 82 9185 06 F-57800 MERLEBACH, tel.(*33) 3 87 81 47 82, (Mlin) (*33) 3 87 01 07 01 mag. David Taljat 54, avenue du Ray bat 16 C F-06100 NICE tel.(*33) 6 13 24 21 08 tel. in faks (*33)4 93 98 39 10 HRVAŠKA______________________________ HR - 10000 Zagreb. Slovenska skupnost je oskrbovana iz Slovenije. ITALIJA SLOVENIK: msgr. dr. Maksimilijan jezernik Via Appia Nuova 884,1-00178 ROMA, tel. (*39)06- 718 47 44 faks (*39)06- 718 72 82 MILANO: msgr. dr. Oskar Simčič Corte S. llario 7, 1-34100 Gorizia, tel. (*39) 0 481 - 32 123 JUGOSLAVIJA lože Hauptman Hadži Milentija 75 ZR)U- 11000 Beograd, tel. (*381) 11435 - 712 NEMČIJA_____________________ Izidor Pečovnik Kolonnenstr. 38, D-10829 BERLIN, tel. (*49)030-784 50 66, faks (*49)030- 788 33 39, tel. (*49)030- 788 19 24 Alojzij Zaplotnik, Slovenska katoliška župnija Essen-Oberhausen Bausemshorst 2,45329 ESSEN tel. (*49)0201 364 15 13 teh/faks (*49)0201 364 18 04 Stanislav Čeplak, diakon Oskarstr. 29, D-46149 OBERHAUSEN, tel. (*49)0201 364 15 13, Martin Mlakar Moltkestr. 119 -121, D-50674 KÖLN, tel. in faks( *49) 02 21- 52 37 77 Martin Retelj Holbeinstr. 70, D-60596 FRANKFURT, tel. (*49)069-63 65 48 faks (‘49)069-63 307 632 Janez Modic Römerstrasse 32 D-68259 MANNHEIM, tel. (‘49)06 21 - 28 5 00 faks (*49)06 21 - 71 52 106 Stanislav Gajšek Feldkirchner Str. 81, D-85055 INGOLSTADT, tel. (*49)0841 - 59 0 76, tel. in faks (*49)0841 -92 06 95 Janez Šket Stafflenbergstr. 64, D-70184 STUTTGART, tel. (*49) 07 11 - 23 28 91 faks, (*49) 07 11- 23613 31 tel. (*49)01 71- 34 776 35 Pavel Uršič Am Lehenweg 18, D-70180 STUTTGART, tel. (*49)07 11 - 64 91 200 Oskrbovano iz Stuttgarta Krämerstr. 17, D-72764 REUTLINGEN, tel. (*49)07 121- 43 43 41, faks (*49)07 121- 47 2 27 loško Bucik Klausenberg 7c, D-86199 AUGSBURG, tel. (*49) 08 21 -97 9 13 dr. Marko Dvorak, voditelj župnijske pisarne Olgastraße 137, D-89073 ULM, tel. (*49) 07 31- 27 2 76 Marjan Bečan Slavko Kessler, past. sodelavec tel. (*49)089- 22 19 41 lanez Pucelj, delegat tel. (*49) 089-21 93 79 00 tel. (*49)0173 - 9876 - 372 fax: (*49)089 - 219379016 Liebigstr. 10, D-80538 MÜNCHEN, ŠVEDSKA Zvone Podvinski Parkgatan 14, S-411 38 GÖTEBORG, tel. in faks (*46) 031 711 54 21 ŠVICA p. Robert Podgoršek Schaffhauser Str. 466, Postfach 771, CH-8052 ZÜRICH, tel. (*41)01-3013132 faks (*41)01 - 303 07 88 Seebacherstr. 15, Postfach 521, CH-8052 Zürich, tel. (*41)01 - 30144 15, GSM (*41)079-662 10 11 RAFAELOVA DRUŽBA, Poljanska 2, SI-I00I Ljubljana, tel. (*386) 1-438 30 50, faks (*386) 1-438 30 55, voditelj: Janez Rihar, Nove Fužine 23, Sl-1120 Ljubljana, tel. (*386) 1 - 540 05 50 197 7 naša luč > jc ra >e veliko, a dale/- ni v,el jmajtT do omik ve drugo dolino«, ki je od jrrve. 'J o je dolino*! ir mladih *!( iirtvariti ovehnovli, Ki bo*lo v *a*i in o|*)n> dudiiii !ei * (muko (ä’ikvi in na- v e-^ve je l.l n:d.'»ga hda težka * ilomovj. I ni, vrnemo re/i. da je *e mnogo ležja \ Eitjint. V domovini vino v okolju, ki je ugodno vplivali* na našo ■}•■» „n ■■* last. Mtnalno življe- n|e n,dih v.ni je hilo na v doki oopnjl. Cerkev, vola. -bud od zunaj. Vse polno pa vre/ujemo slabili zgledov, ki morejo varno kvarno vplivati na življenje naših družni- Velika Verina naših f/veljenccv živi namlel v okolju, ki je postalo žtlcv protikršranvkih nau- Naša uiladiiia. v katero (rolagatno vse naša luč M • = naša luč