Boj za Suez med sveiovno vojno in danes Sueški prekop — najvažnejši vojni cilj Italije  i Odkar je stopila Italija ob strani Nemčije v vojno, so se začeli vojni zapletljaji množiti ob Sredozemlju. Oba dohoda v Sredozemsko morje: Gibraltar in Sueški prekop, pridobivata vedno več na veljavi. Omenjeni vodni poti, vhod in izhod iz Sredozemlja, sta pod angleškim nadzorstvom Nasilna odstranitev angleškega nadziranja je eden najbolj važnih vojnih ciljev Italije. Nekateri so mnenja, da je za Italijo večjega pomena to, ker je poleg Gibraltarja v angleških rokah tudi Sueški prekop, skozi katerega ima Italija zvezo iz Sredozemskega morja z italijanskimi kolonijami v Abesiniji in ob Rdečem morju. Egipt in Anglija sta storila malo za izgradnjo prekopa Vsakdo, kateri zasleduje predzgodovino gradnje Sueškega prekopa, mora priznati, da sta Egipt in Anglija, ki imata danes prekop v rokah, primeroma zelo malo storila, da je bila zamisel prekopa uresničena. Posebno Anglija je gradnji te pcanor&ke zveze odločno nasprotovala. Francozi — ustvaritelji Sueza Oče zamisli Sueškega prekopa in uresničenja tega ogromnega dela je bil francoski inženir Lesseps. Znal je pridobiti po dolgem trudu za svoj načrt francoski kapital in tedanjega francoskega cesarja Napoleona III. ter njegovo soprogo Evgenijo. Šele tedaj, ko so bila denarna sredstva za prekop zasigurana in so Angleži uvideli, da bo ta načrt uresničen, so naenkrat spremerdli svoje prvotno odklonilno stališče Ko so videli na Angleškem, da se bliža prekop otvoritvi, so se oklenili načela: ker je prekop že enkrat tu, ga moramo dobiti za vsako ceno pod svoje nadzorstvo. In kako so Angleži ta cilj tudi dosegli, hočemo razložiti v naslednjem. Nakup sueških delnic Anglešld državniki so dosegli nadzorstvo nad Suezom v dveh razdobjih. Leta 1875. so pokupili angleški lordi od egiptovskega podkralja Ismaila pretežni del sueških delnic in s tem so dobili odloeujoči vpliv na vodstvo prekopa. Leta 1882. pa so si prilastili z zasedbo Egipta vojaško nadzorstvo nad to najvažnejšo vozno potjo. Francozi se niso hoteli zameriti Angležem Egiptovski podkralj Ismail, ki je zelo razsipno živel, je moral 1. decembra 1875 plačati dolg v znesku 80—100 milijonov zU.lh. frankov. Ker pa so bili vsi njegovi dohodki vna- prej zarubljeni, je bil prisiljen, da je prodal 177.000 leških delnic. Nakup delnic je podkralj prvotno ponudil znamenitemu francoskemu bankirju. Ta je hotel pridobiti za nakup francoskega zunanjega ministra vojvodo Decazesa. Francozi so Lili tedaj ravno pod težkim pritiskom poraza, katerega so doživeli v francosko-nemški vojni. Niso hoteli ugrizniti to ponudbo, ker se niso hoteli zameritl svojim angleškim prijateljem. Dobro organizirane angleške nakane Kakor hitro so pa zvedeli Angleži, da je vladar Egipta v velilri denarni stiski, mu ja ponudil angleški minister Disraeli sto milijonov za njegove sueške delnice. Ker je lahkomiselni podkralj nujno potreboval denar, je sprejel angleško ponudbo. Od tedaj je razpolagala angleška vlada s tremi osminkami sueških delnic, kar še nikakor ni pomenilo večine. Podčrtati je treba še to dobro za Angleže, da so bile ostale delnice razkropljene po svetu in se nikakor ni mogla ustvariti opozicija proti dobro organiziranim angleškim nakanam. Drugi angleški korak Drugi korak do nadzorstva nad prekopom so napravili Angleži sedem let pozneje, v letu 1882. V Egiptu se je polastil vlade na čelu nacionalnega gibanja Arabi paša. Kakor hitro so začeli egiptovski nacionalisti nasilno nastopati proti tujcem, so uporabili Angleži to priliko, da so izkrcali svoje čete. Kljub vsem obljubam in ugovorom egiptovske vlade sa enkrat izkrcani angleški vojak ni dal več odstraniti iz Egipta. Med svetovno vojno in po sklepu miru Med svetovno vojno so zastavljali Nemci in Turki vse sile, da bi se polastili Sueškega prekopa iz Palestine in Sirije, kar jim pa ni uspelo. Po svetovni vojni pa so Angleži dosegli še to, da jim je bilo izročeno pokroviteljstvo nad Sveto deželo. Kakor hitro so imeli to, so si ustvarili z zasedbo otoka Cipra v vzhodnem delu Sredozemskega morja trdno postojanko. Danes že ogrožajo angleška utrjena gnezda v Sredozemlju italijanska mornariška in letalska oporišča v Tobruku in na Lerosu. Vendar pa niso angleške postojanke tako dolgo v resni nevarnosti, dokler razpolagata Grčija in Turčija z najboljšimi pristanišči ob Sredozemlju in sta ti državi napram Angliji v stanju zavezništva. Važnost Sueza za AngH|» Angleške utrjene točke v Egiptu, Palestini in na otoku Cipru niso tolikanj važne radi Sueškega prekopa, ampak radi tega, ker obvladajo položaj Anglije na vzhodu. Ta oporiSča Angležev v Sredozemskem morju ovirajo druge velesile, da si ne upajo prodirati proti Indiji, kakor je to nekoč nameraval Napoleon. Angleške ladje lahko vozijo v Indijo, ne da bi ae poslužile Sueškega prekopa. Sueški Drekop, ki je v rokah Egipta in Anglije, je tudi radi tega tolike važnosti za Anglijo, da ne morejo z njim raapolagati druge države. Posebne važnosti je za Anglijo Sue&ki prekop še radi tega, ker gospodarijo Angleži z njegovo pomo.jo nad petrolejskiini vrelci v Perziji ter Iraku. To slednje pa bodo zamogli izvajati Angleži za bodočnost samo tedaj, ako bosta ostali Rusija in TurtMja nevtralni. Največjega pomena za Anglijo danes je, da ždvi v dobrih odnošajih s Tur&jo in Rusijo.