St. 80 tttiiia rtEaa v Htniil (tM mak m H itffi V Tfitu, v sredo 2. igflla 1824, Posamezna številka 20 cent Letnik XLIX t,hajj. iaveemS poodeljefc. vsak d«n ajatraj. ttcdn»vot AsSkega 5L 20, L nadstropje Dopisi naj m pošiljalo xxr pi^na m ■« sprejemajo, rokopisi ae ne VTitafo. Izdaje > Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Bdlmoat Tiak tk 2n8ša m mesec L 7.—. 3 mesece SO, pol leta L ofedalk ^c Naročnina celo leto L 60i— Zk Inozemstvo mesečno 5 lir »ikm urednik, rt i« upore M. 11-57 EDINOST Posamezne Številke ▼ Trstu In okoHd po 20 cent — Oglasi se računajo s Slrokostl ene kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnici, zahvale, poslanic« in vabila po L 1.—% oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina hi reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica a* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 1J-57. fmen^fpe sodnikov Kar se je P° odpustitvi slovensfih^-; P* ** t^^JSŽ ^^^^ nikov z nekim strahom pričakovalo, se ] vanju je torej zgodilo! Zopet se je zavzdignil plača bič in plečah. mnogo ve£, oe^o zažvižgal in zaplesal po naših j Nadalje ima driava moralno škodo, ki Na mesta odpuščenih in preme- obstoja v tem, da zgubijo obiastva ugled, šćenih slovenskih sodnikov so imenovani državljani pa zaupanje vanje. In kjer se za popolnoma slovenske sodne okraje ! ni bilo, pojde sedaj tako, skoraj pn vseh sodniki, ki ne poznajo naših razmer in sodmjah: tolmači, ogromni troSkl strank, navad, ki niso nikdar živeli v naši deželi, delo sodnikov bo stalo državo trikrat to-in — kar je glavno — ki ne poznajo niti liko, fcguba na kolkih in pristojbinah, besedice našega jezika- Vsakdo »i lahko zguba zaupanja v sodstvo. To so 'dejstva, misli, kakšno bo uradovahje teh oseb- Za katerim ni mogoče oporekatL Reklo bi^s« Zoled naj služi sledeče: pred nekaj dnevi; morda, da se bodo sodniki že: naučtk slo-— ye vršila na preturi v Ajdovščini sporna venščine ali pa prebivalci italijanščine. V razprava pred sodnikom — Ti-;prvem slučaju bi bila morala državna se ci/iina rolcem, Stranke nic slovenščine. | uprava za to poskrbeti; toda, kakor vemo * ** ' prav nič ne ki ni razumel . _ in okoli 15 prič pa niso razumele iz. izkušenj, se država za to prav me ne drugega nego slovensko. Stranki sta bili briga; zdi se, da ji je cek> ljubše, da sod-zastopani vsaka po svojem odvetniku, ki niH med slovenskimi prebivale* ne razo-sta bila vešča obeh jezikov. Navzoč je bil mejo slovensko. Na vsak načm se jezi-seveda tudi tolmač. Ta je prevajal sodni-;kovna sposobnost ne zahteva, tega a»£ela kova vprašanja na priče in odgovor le-teh j Se država ne drži več mti pn sodnikih, sodniku. Tolmač ni bil seveda nikak je-1 sc dogega ugovora, da se že zlkoslovec, ker se taki po deželi sploh „rf>Wvaici orivadiio italijanščini, je pri-i Volilna borba v Nemčiji Vlad* m nagiba k drsalci BERLIN, i. Minula nedelja je bila velik delavnik za člane nemške vlade. Kancler Marx je govoril na shodu katoliškega centra v Hannoverju. Govornik je ponovno potrdil svoje zaupanje v republiko ter izjavil, da bo njegova stranka ostala zvesta weinarski ustavi in da bo le v toliko priznal stranko monarhistom, ako se bo ta gibala v mejah veljavnih zakonov. Od katoliškega centra je kancler zahteval strogo republikansko disciplino ter imenoval veleizdajo vsak poizkus spremenit ve viadavine potom' nasilja. Zmaga skrajnih nacionalistov na prihodnjih volitvah — je rekel kancler — bi pomenila za državo nepopravljivo katastrofo. Kancler je nato razporedil svoj zunanjepolitični program s temi-le besedami: osvoboditev Nemčije potom izvršitve mednarodnih pogodb. Svoboda, skupno z resnico in o pravico, to je bil vedno temelj politike centra. Proti republiki Istotako v Hannoverju je na zborovanju ne >slovec, ker se taKi po oezen spion bivaici pr*vadijo italijanščini, je pn-| Istotako v Hannoverju je na zborovanju dobijo. Vsled tega, bodisi da tolmač Lomnlti da se okoli pol milijona naših'nemške ljudske stranke imel zunanji mi- 1 1 _______i!_ — L ^ .1/J /4 rt oll H 1 « 4 1 ____2 a . «____:_ 1J! i__3_ - _ ^nvo. Sedaj pa se obračamo do vseh čim-do pravosodnega ministra in do obra- ni prevedel pravilno, bodisi da eden ah Ej. v;ndar ne bo kar v par letih pri-Jrugi strankin zastopnik m bil zadovoljen italijanščini in naj bi nnek še tako z izpovedjo priče, sta zastopnika sama volj^ in naj ima tudi država še stavila neprestano vprašanja na pnee; tako dobro ^^ raznaroditi. sodnik jima je dovolil, da sta jih sama iz-praševala. Pri tem je prišlo seveda večkrat, kakor po navadi, do spora, kaj jetetjev, . _ prav za prav priča izpovedala. Vsak za-; vseh n,«nu j>odre>0mh stopnik je hotel po svoje formulirati iz- čamo se do vseh naših ^tnj^ tu^ Led priče. Prerekala sta se zastopnika do vitezov Bandellija »n Peterndb*im med seboj, potem s tolmačem, potem s vprašanjem: zakajvje ~ orico dckleV se končno nbta zjedinila, odpuščeni naši sodniki, katerim s* ns m-kaj je nrav za prav priča izpovedala.. česar očitj^ničesar-P™*™*^ * ~ Sodnik Pa je mora vse to gledati, poslu- bili vsi dobro kvalificiram, m se a sati in molčati. Ker od vsega ni ničesar mestili z novimi jezikovno popolnoma kvalificirani, in se nado- ne- razumel, ni mož^sS vdlbatb, ni"^ sposobnimi, ki stanejo ^žavo Jcl vkiniti nepotrebnih vprašanj, ni mogel in ki povzročajo strankam r^ »oar oozvati k redu Kakor da bi bil troske in prikraisuiefo cfržavo na dtdiod- ifr^inl ni osebno sedel za sodno ki h in na ugledu? Raz ožite !nizo Tako je trajala razprava čez 6 ur, no, ne morda s pavšalnim natolcevim^em n^esto da bi se končala najdalje v dveh in sumničen,em m zlobnim zav^an^m! namesto da t» se^ stro^; samo v Rekli boste morda, da naši sodniki mso urah. Stranke __ lem slučaju najmanj 400 Hr več, nego bi jih bile sicer imele. Država sama pa je imela dvojno škodo: materijalno vsled tega, ker bi bil sodnik, namesto da je azpravljal ves dan, opravil najmanj 3 take razprave v istem času in bi bil za državo trikrat toliko napravil in pricobil zanjo trikrat toliko kolkov in pristojbin. LaHko se torej reče, da stane državo tak sodnik trikrat toliko, da pa pridobi zanjo 'e eno tretjino kolkov in pristojbin. In ti kolki in pristojbine so visoki. Vsak sodnik uživali potrebnega zaupanja, navedli pa ne boste za to nikakega dokaza, in to enostavno vsled tega, ker jih nimate. Z nameščenjem novih sodnikov se nam vnovič odreka pravica do državnih služb. Le v malokakem državnem uradu dobiš še kakega pohlevnega in preplašenega Slovenca, In vendar plačujemo mi, kakor drugi državljani, davke in pristojbine, da-jamo vojake, s kratka izpolnjujemo vse državljanske dolžnosti — pravice pa se nam kratijo na vseh koncih in krajih. Spanje med papolsrshlml disident! RIM, 1. Pred kratkim so oni popoiari, ki so se odcepili od uradne popolarske stranke ter oni, ki so bili izključeni, naslovili na italijanski narod proglas, v katerem oozivljajo volilce, naj oddajo glasove vladni stranki. Mussolini je namreč sprejel na svojo listo mnogo izmed teh poslancev; saj so izstopili, oziroma bili izključeni iz popolarske stranke ravno radi te^a, ker so bili za sodelovanje z Musso-linljevo vlado, medtem ko je bil don Sturzo za opozicijo. Danes je imel on. Egilberto Martire v dvorani «Picchetti» volilen govor, v katerem je pojasnil stališče popolarov. ki ročevalec izjavil, da nima Francija ntka-kih stroškov z zasedbo, medtem ko dobiček vedno bolj narašča. Nato je poslanska zbornica odobrila začasni proračun za april, maj in junij, ki stavi vladi na razpolago 3.020,609.632 frankov. Seja je trajada do 3.25 zjutraj. Kakor znano, je zbornica sprejela s precejšnjim odobravanjem vladno izjavo, medtem ko je ostal senat spričo izjave popolnoma hladen. Splošno je tudi tisk pozdravil Poracarćjeve izjave, da bo ostala njegova dosedanja politika nespremenjena, «Echo de Pariš* piše, da se sedanje Poincarejeve izjave popolnoma krijejo s *ansce ~ 7" prejšnjimi. «Republique Fran9»ise. pravi: H, izključeni iz ^ J^^rllnotako Kar si tiče ™OiFrancij; m odškod-b, morala popoiarska strajAaravno tako vpraian* je vladna izjava zelo podpirau Mussohmjevo V lado « ^ ceni vsa idealna del'vajije'6s sedanjo ^IdoTe vrinem|.od kadrih ^o skladu z verskimi fašisti geslo: Spoštovanje oblasti, poviševanje narodne zavesti, sodelovanje vseh jTr SSS ; Govorniku so poslušalci plo- ne«» miru' tradicijami. Saj imajo JJTS2& ?K dočnost z zaupanjem, jo potreba sili, da misli na sedanjo resničnost, da si zagotovi Costanzi). skali. ftekntcre mednarodne pogodbe odobrene v jugoslovenski nar. skupščini BEOGRAD, 1. Na svoji včerajšnji seji je narodna skupščina odobrila dogovore: 1. jugoslovensko-bolgarski dogovor, sklenjen v Sofiji 26. novembra m. 1. glede povračil za odnešene in rekvi. rirane predmete, predvidene v neuillyski mirovni pogodbi in na račun katerin bo Bolgarska plačala Jugoslaviji 300 milijonov levov; 2. dogovor z Avstrijo z ozirom na poslopja, v katerih so imela svoj sedež stara avstro-ogrska poslaništva in konzulati v Srbiji in Črni gori; 3, trgovinski in plovb ni dogovor z Japonsko, in 4, rnedna-todni poštni dogovor. Mi ti o PolocBrelsvlti izjavah Razprava o začasnem proračuna — Zasedbe ni stroški in dohodki PARIZ, 1. Sinočna seja zbornice se je zavlekla pozno v noč. Ob začetku razprave o začasnem proračunu je glavni poročevalec omenil, da so znašali stroški za zasedbo Porurja v 1. 1923. 863 milijonov m 200.000 frankov, medtem ko so znašali dohodki 1 milijardo 369 milijonov in 400.000 frankov, prebitek torej znaša okoli 500 milijonov. Poročevalec je dostavil, da pričajo dohodki v mesecih januarju in februarju, da bodo dohodki v I. 1924. še večji Belgijski gospodarstveaik Bernika je mnenja, da bo davek na premog prinesel 500 milijonov zlatih mark. Železnice v zasedenih krajih donesejo dnevno 6 milijonov. Ob zaključku »e no- Gaulois* poroča, da je izjava duhovita in modra ter hvalevredna. Journee Industrie Ile» pššet Poincarč je v svoji izjavi orisal vso teorijo odnošajev med Francijo in Evropo. Vsakdo je imel občutek, da se govornik ni brigal več za parlamentarne igre, ampak da je imel sledeče pred seboj splošne ideje, ki se borijo za dušo te države. «Matin» izraža prepričanje, da bo zbornica odobrila tekom današnjega dne vladno izjavo. Zaključitev parlamentarnega zasedanja PARIZ, 1. V političnih krogih zagotavljajo, da bo vlada skušala doseči, da se zaključi parlamentarno zasedanje prihodnjo soboto, dne 5. t. m. Med Italijani v Pariza PARIZ, 31. Okofi 2. ure zjutraj je bil neki Luigi Berlusconi, kovaški mojster, nastavljen na dirkališču Vincennes, star 31 let, italijanski državljan, napaden od dveh neznancev, ki sta po napadu zbežala. Neznanca sta streljala z revolverjem ter zadela izbrano žrtev. Berlusconi je bil v težkem stanju prepeljan v bolnišnico. Ždezničarske onralzncše bo Mzozenuken pristale na znižanje meid HAAG, 1. Po dolgih razpravah z ozirom na znižanje mezd železničarjem radi deficita nizozemskih železnic sta obe največji organizaciji, prva socijftlistična m druga konservativna« »oglasno sklenili sprejeti zadnfi pravilnik« ki ga je predložilo ravnateljstvo in po katerem se bodo železničarjem znižali do t. junija 1925 prejemki za 5 do 9%. Katoliško železničarjev je ta predlog že prej ieto. nister Stresemann govor, ki izdaja nove smernice te stranke, kateri načeluje zunanji minister. Da bi izpodlbil Stinnesovim desničarjem možnost za propagando med ljudstvom z aacijonalističnim programom je Stresemann izrazil svojo trdno voljo in nujno potrebo nagibanja vlade na desno. Tu je zunanji minister izjavil, da ni njegova stranka imela nikoli nič skupnega z duhom weimarske narodne skupščine in weimarske uatave, ter se izdal za zvestega pristaša črno-bele-rdeče zastave, to je zastave stare nemške države. Stresemann je zagovarjal politiko velik« koalicije, katero je vodil, ter izjavit da smatra za velik uspeh dejstvo, da se je mogel bivši kronprinz povrniti v Nemčijo sporazumno s socijalisti in da so soetjal-komunisti pogoreli v Turingiji in na Saksonskem s pomočjo socijalne demokracije. «Brez resnega odpora — je zatrdil Stresemann — se je v mnogih slučajih preklical osemurni delavnik in malo je tedaj ostalo od takozvanih pridobitev revolucije*. Minister se je pohvalil, da je ustavil pohod socijalizma in republike s pomočjo socijalnih demokratov brez sodelovanja skrajnih nacijonalistov. Z ozirom na zunanjo politiko je rekel Stresemann, da si hoče vlada pridržati največjo svdbodo napram odločitvam izvedencev. Skušala bo po svojih močeh doseči kompromis, seveda le v toKko, ko likor bo mogel nemški narod prenašati bremena tega kompromisa. Nemčija da bo morala priti zopet do moč£ v Porurju ter delovati za vzpostavitev ustavnega nja v Porenju in Palatinatu. Vztcajali bomo na tem — je dostavil govornik —, da se bo zasedba nemških pokrajin omejila v smislu določb mednarodnih dogovorov. Treba je pa pri tem, da prevzame nemška vlada vsa bremena za dosego popodne osvoboditve Nemčije» Razsodba v Hitlerjevem procesu Ludendorff oproščen — Hitler obsojen na pet let MUNCHEN, t. Davi je bila še strožje zastražena vojaška šola, kjer se je vršil Hitlerjev proč««. Nacijonalisti »o namreč že od začetka procesa večkrat grozili z nemiri za slučaj, ako ne bodo oproščeni vsi obtoženci Danes, ko se je izrekla razsodba, so oklopni avtomobili in oddelki strojnih pušk zasedli vse dohode k poslopju, kjer se je vršila sodna razprava. Hitler, Pohaer, Kryemel in Weber so bt£ obsojeni radi veleizdaje vsak na 5 let ječe v trdnjavi, na plaćanje stroškov procesa in na globo 200 mark v zlatu, oz. za slučaj neizterljivosti teh poslednjih Še na 20 dni trdnjave. Ludendorff je bil oproščen in bo država plačala stroške njegovega procesa. Frick, Boe hm, Brueck-ner, Wagner in Bernet so bili obsojeni vsak na eno leto in tri mesece ječe v trdnjavi, na globo 100 mark v zlatu m na stroške procesa. Obsojenci lahko odložijo nastop kazni do 1- aprila 1928. Med čitanjem razsodbe je bila dvorana nabito polna. ' Vprašanje Basarabije Rasko-roMnnska konferenca m bo razbila? DUNAJ, I. V tukajšnjih političnih krogih kroži neprestano glas, da ae bo rusko-romun-ska konferenca razbila* ker je skoro izključeno, da bi s* odposlanci ruske m romunske vlade sporazumeli glede najvažnejšega vprašanja, t j. glede Besarabije. Kakor znano, je predsednik ruskega odposlanstva Krestinski dne 28. marca izjavil, da zahtava Rusija plebiscit za Besarabijo. Včeraj j« predsednik romunskega odposlanstva Laaga Rascanou odgovoril na ruska izjave. Rekel je, da bi romunska vlada aploh ae poslala svojih odposlancev na Donaf, ako bi bila verjela vestem, da zahteva rudca vlada plebiscit. Radi tega je Langa Rascanoa israzfl upanje, da bo rusko odposlanstvo menjalo dosedanje zadržanje in da ae bo ia ob prfčetku pogajanj stavilo na pot nepremostljive ovire. Kljub temu. da je odposlanstvo — je zaključil Laaga Rascau — prišlo na Dunaj x aatančnimi navodili od svoje vlade, js pripravljeno razpravljati o tem vpra-ftaaju aa širitt podlagi- Krestinski je izjavit da bo odgovoril Ro-aunoa aa jutriftaji seji. VEČINA STAVKUJOČIH ZA POVRATEK NA DELO LONDON, I. V «referendumu*, razpisanem po nameščencih tramvaja in omni-busov, se je večina stavkujočih izrekla za sprejetje predlogov delodajalcev. Tudi Švica bo priznala Rusijo BERN, 1. Državnemu svetu so bile predložene interpelacije glede predloga od 13. junija 1922., naj vlada skuša vzpostaviti diplomatske in trgovske odnošaje z Rusijo. Poleg tega zahtevajo interpe-lanti, -naj Švica glede priznanja Rusije sledi drugim državam. Razstava iznajdb. MUENCHEN, 1. Mednarodno udruženje iz-najditeljev je sklenilo, da se bo vršila 20. razstava iznajdb v Frankfurtu a/Rh. od 6. do 12, aprila. Pripravljalni odbor, ki ima sedež v Muenchenu, bo skrbel, da bo mogoče tudi revnim iznajditeljem razstaviti svoje iznajdbe. HUERTA ŠE ŽIVI MEXICO, 31. Nekateri listi so prinesli vest, da je vodja mehikanskih vstašev gen. Huerta utonil. Vest ni resnična. Predsednik republike Obregon, ki je bil popolnoma zadovoljen z uspehi operacij proti vstašem, je prostovoljno pustil, da De la Huerta zbeži, da ne bo prisiljen podpisati smrtne obsodbe človeka, ki je bil nekdaj eden izmed najboljših njegovih prijateljev. Celotni romunski tisk je začel veliko kampanijo, da dokaže svetu neresnico, namreč, da se je Besarabija prostovoljno priključila na prsa «matere Rumimije». Važno je torej spoznati položaj, ki je vladal za časa okupacije v Besarabiji ter kako je bila ta priključena in kako se je zadržalo ljudstvo proti novi vladi. Dolgo časa prej ko so romunske čete zasedle Besarabijo, za časa, ko je le ta bila odrezana od Rusije potom vstaje v Ukrajini, je imela skupina koristolovcev, Jukulec. Pintja Kozakov, Pelivan in drugi, osnovala «Sovjet» (svatul - ceri), kateri naj bi jim pomagal že v tako zmedenem položaju ribariti v kalni vodi za svoj žep. Ta sovjet je — izvzemši nekatere člane — ostal popolnoma pod romunskim vodstvom, kakor je tudi Pelivan sam jasno povedal v romunskem parlamentu. Da bi pa tej instituciji dali bolj demo- Na eni strani so se začele takoj priprave za priključitev Besarabije k Romu* niji. Za propagando te ideje je koristo-lovska skupina «Sovjet» dobivala ogromne množine denarja iz Romunije. Iz hvaležnosti do vlade za podporo je začel sovjet takoj čistiti z elementi, ki so se zoper^tav-ljali priključitvi, oziroma, ki bi v nadalj-nem razvoju propagande mogli ovirati njih delo. Noben zločin jim ni bil dovolj grozen pri njih delu. Kriminaliteta in smrt sta jim stala v službi. In kako bi ne, ko se je vse vršilo v imenu svobode pod zaščito čet generala Presin-a. Mnogo uglednih ljudskih voditeljev je našlo smrt, med njimi N. Griinfeld, Kovsen, Paustik, Lit vinov in drugi. Provokatorično delo voditelja Inkulc-a je pokončalo vse one, ki niso sledili njemu. Tik pred glasovanjem dm 27. marca 1918. so bili ustreljeni nekateri člani «Svatul-ceri» (lo je Sovjeta) radi tega, ker so se zoperstavljali priključitvi. Katlaras, Pautsir, Rumanesko, so bili žrtve onega dne. Istočasno so se po vseh mestih razpustile «Dumc» in deželne uprave in na njih mesto so postavili nove ustanove z imenom «Bunrumani» (dobri Romuni). Pregnali so vse uradnike, ki so uživali zaupanje ljudskih mas, voditelji revolucionarnih udruženj, učitelji in novinarji so bili obsojeni na izgon. Tako je bil edini organ uprave Svatul-eri, ki je bil neomejeni gospodar nad življenjem l,ud-stva in začel govoriti v - imenu naroda. Dne 25. novembra 1913. je bila popolna priključitev Besarabije k Romuniji. Glasovanje v takozvani narodni skupščini se je izreklo za priključitev ob navzočnosti ene četrtine članov, a izmed teh mnogo takih, ki so ugovarjali temu. Ljudstvo v Besarabiji je bilo spet izpostavljeno novim šikanam in bojem. Mesto Kišinev je postalo pravo morišče. Vsak 3. vojak tamošnje besarabske garnizije je bil ustreljen, skupno kakih 80 mož, in to vse pred očmi naroda. V mestu Bender je našlo mnogo ljudi smrt samo radi tega, ker so se protivili priključitvi. Na nedolžne ljudi so vojaki in hlapci generala Presin-a streljali s strojnicami. 46 dijakov visoke tehnične šole je bilo kaznovanih z ustre-ljenjem samo radi malenkostnega protesta proti zverinskemu početju <-Svaiul-ceri». To so resnice, ki kažejo prostovoljno priključitev Besarabije na matere Romunije«. Romunska žurnalisilka se trudi, da bi dokazala, kako se sedaj dobro kratično barvo in na ta način zakrili njen godi Besaraocem, trdi n,ih radosti da so pravi cili so pozvaii na sodelovanje vsa sedaj člani velike Romunije in «Adeve-društva in vse kulturne institucije in po-, rul», ugleden rumunski list, pripoveduje litične stranke. Tako lepo demokratično I celo o zboljšanju položaja v ..esarabiji. pobarvani «Sovjet» je dobil podpore od kar nam spet jasno vseh, ki so hoteli narodu dobro. Niso pa besarabskih kmetov natančno preiskali ciljev in potov tega delovanja. Na ta način je Romunija pripravljala pot v Besarabijo baš v onem času, ko je bila Rusija po notranjih bojih najbolj razdejana. General Presin, ki je zasedel Besarabijo, je izdal na narod proglas, v katerem je javil ljudstvu, da se zasedba vrši iz dveh vzrokov: 1. da brani prebivalstvo pred napadi vojaških oddelkov, ki so bežali v Rusijo; 2. da brani železnico in imetje ljudstva, posebno pa posestva Romunov na tem ozemlju. Toda pravi cilj zasedbe ni ostal dolgo prikrit. priča zadnja vstaja proti vladi radi neznosnega terorja. To ustajo so kmetje drago plačali: cele vasi so bile upepeljene. Sest let je že, kar trpi ruski narod pod Romuni in izjemno vojno stanie, ki teži nad njim, nam priča o zboljšanju pc-ložaja. Na ta način se ne rešujejo spori med narodi in tudi rusko-romunski spor, kakor vse kaže, ne bo rešen tako kmalu. Dovolj jasno nam priča izmena brzojavk med Ćičerinom in Poincarejem, da Rusija ne odneha in ne pusti Besarabije Romuniji tako lahko. Kajti Rusija potrebuje Besarabijo, ki ji je bila enostavno ukradena od Romunije. Dipl. com. Gomišček. DNEVNE VEST Vollld, ne sodite strank po n]ih znakih! Po deželi se agitira na sledeči način: - o:Naša stranka ima za znak lopato in br-Sljan. Že po tem znaku se vidi, da sc ta stranka zanima za kmeta in delavca, ker z lopato mo- . rata ta dva delati. Bršljan pa raste na deželi — glasovanje tudi nepismenim vohleem, torej je v vsakem oziru naša stranka ona, ki j naslikanih znakih lahko raz.ikujejf se zanima za ijudi z dežele.* krivično, ali pa bi si morali dati izpolniti glasovnico po drugih. V tem slučaju pa bi bil volilec izložen dvema resnima nevarnostim^ na eni strani bi se lahko napisalo na glasovnico takega nepismenega volilca, kar bi se hotelo, ker itak ne zna brati, na drugi strani pa bi volitve ne bilt več tajne. Po vsem tem se torej vidi, da so znaki zato, da se omogoči zakaj po z In dobe se v resnici ljudje, ki temu načinu agitacije nasedajo, ne da bi sc informirali, kak program ima pravzaprav dotična stranka, ki ima tako lep znak. Nasprotno: že samo po znaku sklepajo: «Evo, to je prava stranka, ta je za nas.* Tak človek bi tedaj, ko bi videl kak Še lepši znak, kar na kratko spremenil svoje mišljenje, samo zato, ker bi ona druga stranka imela lepši znak, nego pa sta lopata in brSljan. Kaj bi dejal človek, ko bi bile predložile v našem volilnem okrožju svojo kandidatsko listo take stranke, ki imajo za drugo od druge tudi tisti, ki ne znajo ne pisati ne brati. Volilci, to je edini pomen volilnega znak i Ne dajte se torej zapeljevati cd takih nepoštenih agitatorjev in volilnih sleparjev! lil fii ! Naj bo dovoljen kratek odgovor na iep ik-. ki nosijo pompozen podpis: Volilni odbor od-jenih Slovencev. tvari, ki jih omenjeni lepaki nudijo naše- £e sko listo take stranice, ki imajo ljudstvu, so iako gorostasne, tako prosta- znak uro, bakljo, tehtnico, konja? Potemtakem ' ke .q uko ^ v£nia verbo) neunme< da ne bi moral sklepati, da deh stranka z uro med j zamorejQ vzbuditi pri Slovencih drugega, ka- uro med svoje pripadnike same zlate ure, druga bi morala samo požigati ali svetiti, tretja od-tehtavati vsem svojim pripadnikom enake dele mleka in medu, ki se je cedil nekdaj Iirael-cem. Na, zadnja bi pa tudi ne mogla biii slaba: ali bi vsak pripadnik moral dobiti konja — ali pa bi morali vsi pripadniki dotične stranke biti veliki konjerejci. Kakor bi bilo tako sklepanje smešno, ravnotako smešno in neumno sklepajo oni, ki sodijo stranko samo po njenem znaku in zato se odločajo, da bodo volili za lopato in bršljan. Zato, volilci, zapomnite si: Postava predpisuje, da mora imeti vsaka stranka svoj znak, samo sato, da volilec lahko razlikuje eno stranko od druge. Znak nima prav nobenega drugega pomena, najmanj pa vsebuje kakšno obljubo. Ko bi biti voHlci sami šolani ljudje, tako da bi vsak s lahkoto mogel napisati na glasovnico ime svoje stranke, potem bi saakov sploh ne bilo Se zato, ker navadne bele glasovnice pač mnogo manj stanejo nego glasovnic* z naslikanimi znalo. V resnici pa večini volitcev pisanj* ne gre preveč od rok, a v Italiji je, kakor znano, 8e mnogo takih, ki ne znajo a* pisat! ne brati. Ko bi bilo treba pisati na glasovnice, bi tati nepismeni volilci ali sploh ne bi mogli voliti, kar bi bilo skrajno kor ogorčenje in — smeh. Uvodoma bi smatrali za potrebno vprašanje: Kdo tvori ta slavni «volilni odbor*. To bi bilo važno, ako ne bi vsi ti letaki bili naperjeni v prvi vrsti proti nosilcu naše lisic pos!. dr. Wilfanu. Potrebno je to vprašanje tud: r idi tega, da izvemo., katere «najboijšc može je moral naš narod žrtvovati ambicijo/nosti + poslanca Wilfana? Zakaj sc nito ti možje javili, ko se je sestavljala kandidatna lista ? Naj .bo »volilni odbor odcepjcnih Slovencev* uver-jea, da se izmed naših kandidatov nihče ni siHI v ospredje in da so isti pripravljeni odstopiti svoja ne ravno zavidanja vredno mesto zmož-aejšisn vsak trenutek. C« pa mora zgoraj omenjeno vprašanje o A- T M ' «to se pravi po domače zaradi lumparij. Apeliramo na povcljaiStva karabinerjev, da tem ljudem malce bolj gleda na prste, kajti ljudje se pritožujejo, da so se ravno v omenjenih slučajih orožniki obnašali pristransko. Cerkvooo petje. Med ljudmi posebno med pevskimi grli je nastalo nezadovoljstvo, ker je itaiijansko-ruskega dogovora. Prva vožnja se bo vršila v kratkem, in sicer v Odeso. Drnšivo državnih upokojencev je podarilo [ za ponesrečence prizadete po plazovih pri da tistega stavka niso mislili resno in da so j a^^ 2Q0 lir z obžalovanjem, da vsled mr«»#n I« L- a ► — p /> /< i r»or« >tt rtr Al« n^ifmcol i I i ... - ' svojih neznatnih sredstev ne more prispevati k pomožni akciji z večjim zneskom. Dodatna pristojbina, ki se pobira od brzojavk in brezžičnih brzojavk za v inozemstvo,, je določena za mesec april na 375%. 375%. Ribji trg. Tukajšnji občinski urad naznanja, da bo od 1. aprila dalje veljal na tukajšnjem ribjem trgu poletni urnik. Pibri trg bo torej odprt z občinstvo ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Ob nedeljah in praznikih ^a samo od 8. do 12. ure Nalezž$ve brezni t našem mesta« V dobi Iz tržaškega £ivUenla ga napisali, ker so ga pač morali napisati! Po vsem tem ne moremo volilnemu odboru dostaviti drugega, kakor: «Za lipo pred tremi leti — za lipo danes — in za lipo do tedaj, dokler bo to naš znak in WiHan njega nositelj! — Več zavednih vo-lilcev. _ Ennks dolžnosti In enrshe pravice nam je obljubil sam Mussolini. Te naše pravice pa segajo tako daleč, da ne moremo. oziroma ne smemo* dati svojemu lastnemu detetu niti krstnega imena po svoji volji. Ime ne sme biti «s!raniero», t»ije, nego mora biti tako, da se lahko prevede na laško. Dogodil se je slučaj in to je, po izjavi j Qd 22. do 29. t. m. so bili v nažem mestu uradnikov anagraficnega urada v Via S. sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Daviea 13, Giorgio 3, že tretji, cla so se namreč oče škrlatica 9, paratifus 1, trahom 20, ošpice 110. in botri protivili podpisati protokol, ker! Umrlo je pet oseb vsled ošpic in ena vsled so imenovali uradniki novorojenčka po j Savice, lastni volji, in to zato, ker da zakon za-1 hteva, da se italijanskim državljanom mo-j rajo dati italijanska imena. Ako pride j Velika železniška nesreča na progi med Francoz ali Anglež, sme imenovati otroka , Opcimami ia Nabrežino. Včeraj zjutraj se je po volji, samo mi Slovani tega ne smemo,! pripetila na železniški progi med Opčinami in -- Nabrežino veliita nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ob 4.50 je dospel na openski kolodvor tovorni vlak 6302, sestavljen iz 13 vozov, nato vorjeiiih s turfčico, vinom, bencinom in drugim blagom. Ko se j« sprevodno osobje že oddaljilo in ko je bila lokomotiva že odpeta od vlaka, so se jeli vozovi, ki najbrž niso bili zadostno zavorjeni, premikati po tiru. Ker je proga proti Mabrežini precej strma, so se vozovi premikali s čimdalje večjo brzino po tiru proti Nahrcžini. V zadnjem hipu so železniški uslužbenci zapazili drveče vagone. Službujoči uradnik je nemudoma obvestil le-lefoničnim potom o dogodku posta j ena čelnika v Nabrežint. Slednji je dal utekle vozove, ki so pridrveli z velikansko brzino na postajo, napeljali na mrtev tir, ki ga zapira na koncu skalnata stena, kjer so se vozovi razbili z velikanskim truščem ter sc nakopičili drug na drugega. Tekom vožnje, ki je trajala samo 8 minut, sta se dva vozova dva kilometra pred Nabrežino odtrgala od ostalih ter se razsuli Dodatne pristojbine za telefonske pogovore dovolfenje za postavitev spomenika s Švico, Avstrijo, ČehoslovaŠko in pa Iran- \Y Padlim. Kje ne najde «brifoo» oko g. žitne pristojbine, ki se morajo plačati jugoslo- »sistovskega tajnika dfcke v japi? venski poštni upravi za pogovore z Zadrom, Siho nas je razTesdilo, da je stvar glede so bile zvišane s 1. aprila 1924. od 365% na.9lov«nsteh društev v dobrem teku. Tako da Marija 5, Hmelak Peter 5, Lokar Vladimir 10, Hmelak Fran 20, Posti Lovrenc 15, Spazapan Marica 5, Kompara Anton 5, Cibej 5, Slokar Andrej 20; za C. M. p. 3 Paljk L 2. — Na svatbi g, Gerdol Janka, učitelja v Misličah, z g.čno M. Kosovel v Lokavcu darovali L 50; skupaj L 150, /a kar bodi vsem izrečena srčna hvala. Za podružnico Šolsk. društva pri Sv. Jakobu pa po našem mnenju ni ukrenil prav. • i« zbrala vesela družba ob priliki krsta malega _____.rani bolje, da poje vsa * Nandeta Čretnika L 28. — Darovalcem srčna cerkev. Toda napredka pa ne bo na ta način ; hvala, Nandetu na mnoga leta! nobenega in ker morajo sedaj, tipamo le začas- i Mesto cvetja na grob pok. Slavice Benčič, no, druga druitva mirovati, bi nailo slovensko j daruje g.a Marija Kralj L 10 za svitoivanski petje svoje zavetišče in vadnico v crkvenem otroški vrtec. — Srčna hvala! petju. Tisti kokošji kurnik na koru naj pa le priliki krstnega slavja malega Borisa da županstvo doJ vreči, saj tega nimajo v nika- v družini Babičevi se je nabralo med povab-ki cerkvi, kvečjemu v kaker: -kloštru*. Ijenei L 150, mali Boris pa je daroval L 50. Upamo, da bo gospod dekan kmalu! Šolsko društvo pri Sv. Jakobu želi mnogo zdravja malemu Borisu. Ob priliki krsta malega Nandeta Čretnika f*fa§i oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanj « pristojbina L 2.— Debele črka 4» stoti* t beseda. — Najmanjša pristojbina L Kdor išče službo, plača polovično ceno ČEVLJARSKI delavec se sprejme. Via Udin* št. 57, vratar. 398 KRONE, goldinarje, plačujem en vinar več na objavljenih cenah. Zlat denar, platin, bri-lante, višje kot drugi. Zlatarna, Poriici Ponte Fabbra. 399 GENTTLLI & CRISMANCICH, Via Mazzini 4a Manifakturno blago po najnižjih cenah v Trstu. - 338 SLUŽKINJA za gostilno, se išče. Nastop takoj. Piazza Oberdan 5. (Lenček). 395 HIŠA v prometnem kraju, v Kobaridu, v kateri se nahaja dolgoletna trgovina, se prod-?. Zraven so 3 parcele gozda, majhna rtjiva t pravico voine odškodnine. Cena po dogovoru. Komar Marija, Kobarid 28. 393 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. ZLATO, srebro, briijante, plača po najvišjih cenah, Pertot Via S. Francesco 15, ft 26 KRONE, srebro, zlato in platin Plačam več kot drugi. Zlatarna beri, Trst, via Mazzini 46. kupuj nb, Povh Al- 75 ker sme «ravnopravni-> državljani. Eden cd gospodov uradnikov je celo menil, naj menjamo državljanstvo, ako ne moremo menjati narodnosti. Ko so končali svoj protokol, so rekli očetu, da se ima pravico pritožiti na državno pravdništvo, naj si vzame odvetnika in naj napravi rekurz. Tako torej! Ako želiš imenovati svoje dete po svoji volji, moraš imeti sitnosti, odvetniške strcšlce in še neprijetnosti, ker moraš čakati s krstom v cerkvi toliko časa, dokler ni rešena ali odvržena tvoja zahteva, katera roma od Poncija do Pilata po raznih uradih. In koliko je morda bilo takih slučajev, ko je oče v naglici izbral prvo ime, ki mu >; padlo na um, ali pa ime, ki so mu su-{ erirali?! bodo v kratkem času, upamo, zopet začela delovati druitva v Tolminu in okolici. Pri Sv. Locifi pripravlja gosp. Štrukelj s svojim sinom inž. Fraacom električno centralo. Ker je ime tvrdke Štrukelj spločno znano kot poSteno, solidno in neoporečno, nas zelo veseli ta napredek in to tem bolj, ker so že večkrat nekateri ljudje vodili gonjo proti njemu. No, vsa tuja podjetja, nekoč toliko hvalisana so pozebia .ter vpropastila že mnoge izmed nas. Čudno se nam »d!« da vidimo na čelu agitacije za neko popolnoma tujo tvrdko iz Podmelca, gospoda Aiiljtrtina Vugo, ki se drugače drži za precej zavednega Slovenca. Malo več skladnosti med govorenjem m dejanjem gospod Mi-liutml Pa da bi hvalili kako dobro stvar. Par svetilk «mežavk» gori v Podmelcu, da je Bog pomagaj. W.—i. DAROVI G. Jo&ip Zwrtter v Zagreba daruje v po-čašcenje spomina Janke WilIanove Din. 100 Dij. Matici. V znamenje sožaLovanja z g. dr. Wilianam in njegovo družino radi smrti -njegove hčerke daruje dr. Matej Pretner L 60 Dij. Matici. Denar brani upravniitvo. Ker se |e organist odpovedal, daruje cerkveno starešinstvo iz Ricman> L 25 Šol. društvu. Po shodu ▼ Ricmanjih je na dan cv. Jožefa omizje darovalo L 12. K temu dodal N, N. ie L 5. — Hvala vsemi Gospodarsko po sojino in kons. društvo v se je nabralo L 28 za podružnico Šol. društva pri Sv. Jakobu. Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala! D; bi našli mnogo posnemovalcev! Borana pordela. —0*04 0.0332 68 — dinarji ......-2S.25 2H.50 Icji 12.— —,— francoski franki .... .......l'2t>,— 127.— Švicarski franki . . . . ......397.— 400.— angleški funti papirnati ...... 97.75 9^.06 Poslano^ Škodo, ki sem jo trpel vsled požara na svojem posestvu v Pijanežin pri Miljah, mi je izplačala danes zavarovalna družba Assicnra-zioni Generali, za kar se ji javno zahvaljujem. V dosego tega sem se zatekel k gospodu Arrigo Catofla, likvidatorju zavarovalnih odškodnin (Trst, Via Manzoni št. 4), ki je vsled svoje popolne izvedenosti v tej stroki in s posebnim poštenjem in odločnostjo zastopal moje pravice. Njemu sem dolžan posebno hvaležnost in ga toplo priporočam. Milje, 1. aprila 1924. 251 PETER LENARDON. •) Zm. Članke pod tem naslovom odgovarja ixrm4-ttiltvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Zobozdravnik specialist za bolezni v ustih fn na zobeh sprega za isa zibozdrcvniSka in zibotelmiška spravita v Gorici, na TravniHa 20 (Piazza tielia mm ?8) od 9-12 in od 3-5. Edini materijal za kritje streh. 29 Odklanjajte druge ponarejene izdelke. Zalsga : Trst, Via NFano štev. Odlikovana krojačnica za ženske obleke L. HMCIN3 Trst, Via Ireneo deiia Croce 10, prltll^e (v bližini gledališča Rossetti) Sprejemajo se naročila za plesne in navadne obleke. V slučaju potrebe se izgotovi naročilo v 24 urah. (Govori se slovensko) (20 □ □□□□□□□□ODDODDO □ □ □ □ □ □□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O Na ta način nas mislijo prej asimilirati _ — a se varajo, tako postopanje od strani j prevrnila poleg tira. Vozovi, ki so se raa obla ste v nas samo podžiga, da še bolj Iju-| nabrežinsfci postaji, so se nakopičili na bimo svojo narodnost in svojo govorico. tiru, tako da je bU promet prekm,«. V' , ___ , ' 11* l i r sreči m nezgoda zahtevala nobene ck)- srceca nasjh otrocicev bomo pa kljub j ve&ke žftyc Matcrijalna ^oda }e ogromna. vsiljenemu krstnemu imenu znale v zgod- . Bia^ ki Se je v vagonih, je deloma nji mladosti vcepili isto ljubav do svojega — rojstva, katero gojimo rni! — Mati. Zaradi fouča ali zaradi lepakoo? Iz Sv. Križa pri Trstu nam pišejo: Naš gospod brigadir je sicer dokaj prijazen in vljuden človek in uživa tudi dokaj naklonjenosti pri domačinih, toda zadnji čas je pokazal, da nima umevanja za tukajšnje navade in šege našega kmetskega ljudstva. Bil bi lahko nekoliko bolj obziren napram ljudstvu. Zgodilo se je namreč, da je aretiral dva mirna mladeniča, in to zgolj radi tega, ker sta imela pri sebi nož-krivec (fovč). Prvega, to je Angelj Tence, Sv. Križ 79, je aretiral v soboto zvečer ravno ob priliki, ko je še z nekaterimi drugimi mladeniči pribija! volilne lepake našega polit, društva. Preiskal je vse, ki šo bili zraven in pri omenjenem mladeniču je našel «fovč» in seveda tudi povod za aretacijo. Nič ni pomagalo zatrjevanje, da je nož slučajno pozabil zvečer po delu v vinogradu odložili, kot tudi ne sklicevanje, da je fovč neobhodno kmetijsko orodje posebno za vinogradnike, dalje da je mladenič povsem mirnega značaja, ki gotovo ni vzel fovča s seboj, da bi z njim prerezal komu vrat. Sicer gospod brigadir itak sam pozna mladeniča ter bi ga kot takega tudi mora! smatrati, a mesto tega ga je brezobzirno aretiral ter odvedel v tržaške zapore, kjer je še sedaj zaprt. Drugi aretiranec je Škrbec Alojz, ki tu pridno dela pri svojem gospodarju in po dosedanjem zadržanju tudi povsem mirna duša. Aretiran je bil v nedeljo v gostilni, v hiši svojega gospodarja, tudi samo radi tega, ker je imel «fovč». Odveden je bil tudi on v tržaške zapore. Svetovali bi gospodu brigadirju, da bi bil nekoliko bolj praktičen in ne tako dosleden teoretik v izvajanju paragrafov, ker s tem bo mnogo bolj služil medsebojnemu zbližanju obeh narodov, katerega si vsi, kar nas je poštenih, tako zelo že-Hmo. Le na ta način pridemo do zaielje-nega. res pravega sožitja. uničeno. Na kraj nezgode je bil odposlan iz Trsta pomožni vlak s številnimi delavci, ki so se takoj lotili izpraznjevati zasuti tir. Delo je trajalo dolgo časa. Okoli 17. ure je bil tir za vlake, ki vozijo proti Tr»tu prost in promet vzpostalj^n. Ob 18.30 je privozil brzovlak št. 631; ob 19.45 je odrinil iz Trsta po isti progi brzovlak it. 708. Delo se nadalje in je upanje, da bo tekom noči izpraznjen tudi drugi tir. Včeraj oredpol-dne je odpotovala iz Rima komisija, ki jo je glavno ravnateljstvo železne odposlalo na kraj nezgode, da zvede strogo preiskavo. Vsled nezgode je promet na tej progi zelo trpel. Potniki so ®e morali prekladati ter nadaljevali potovanje po progi državne železnice proti Sv. Andreju. Ist ot a ko 90 morali prekladati fcedi blago in poŠto, ki je dospela v Trst z znatno zamudo. Inozemski časopisi, ki prihajajo preko Postojne, včeraj niso dospeli. Z vrelim ■itko« m je oparila. Včeraj pred-poldne je mati prinesla v mestno bolnišnico svojo 2-letno hčerko Ano Sancin, stanujočo , v Koprivi na Krasu. Otroče je bik) hudo opar-jeno po spodnjem delu hrbta. Mati je povedala, da se je mala Anica pri igri na ognjišču spotaknila ter padla v kozico vrelega mleka. Ubogo otroče je ostalo v bolnišnici. Okrevalo bo v 15 dneh. Dve tatvini. Predsinočnjim so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanju Ane Culič, stanujoče v ul. P. Revoltella št, 61, ter ukradli več kosov perila v skupni vrednosti 700 lir. — Ko je zasebnica Marija Gioia, stanujoča na Vrdclj - S- Cilino št. 1819 šla predvčerajšnjim pred izložbo neke trgovine v ulici Torri, jo je dregnil nek mladenič ter ji spretno izmaknil iz žepa denarnico s 200 Urami. Ženska je zapazila, da nima listnice šele ko je mladenič izginil. Preostajala ji je ie skromna tolažba, da je šla prijavit zadevo na policijski komisarijat v ulici S. Giovanni. Ponarejene bankovce je razpečaval. Dva policijska agenta sta predsinočnjim ustavila na ulici 29-letnega Tomaža Catturani, stanujočege v ul. Industria št. 7, starega policij&k. znanca. ^Pri preiskavi sta našla pri n^emu 26 ponarejenih stolirskih bankovcev. Ker Catturani ni znal, oziroma ni hotel povedati, kje je dobil ponarejen denar, je bil spremljen v zapor v ul. Coroneo, kjer bo imel dovolj časa, da si izmisli primeren odgovor. Tatinska služkinja. Ker je osumljena, da je v odsotnosti svojega gospodariš Cezaria, Gal- □ □ □ D □ i □ o O Q! i O □ □ D Ustanovljena leta 1905. Delniika glavnica Lit. 15.000.000-- popolnoma vplačana. Glavni Mdež s Trst, Via S. Nicold 9 (Lastna palaca). Podružnici: AB3AZ2A, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko opc racijo s Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dale subvenciie na blago, efekte in vrednosti Otvarja itoUHhii n nakup blaga. — Inkasl afektov In ratunov. Informacija. — Kupuje in prodala rflaarjo ta tfrage valata. Jamstvena pisma In druge operacija po najugodnejših pogojih. Sprejema vlogo v Mrak mm ^hranilne knJRlce In jih obrestuje po 4°/„ letno netto, a vloge na tetso?! račun po **/,% | vesene vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. SprejMM vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolja po dogovoru. Izvršuje nakasJIa v Urah in dinarjih za Jugoslavijo □ ODDDODDOOa C.D □□□□□□□ □□□□□□□□□ □□□DO □□□□□□□□□□□□ O Uj !□! o □ D !□ ! □ o o D □ □ I □ □ □ □ P O D L I S T Paal Bourfet: JEČA (La Gc6W) Poslovenil F. P. (»4j — «Saj si vendar videl, moj otrok, kako sem .živela, da so bile vse moje misli zate, vsa moja čustva ca te. Katko da si nisi rekel poprej: ker mi je moja mati skrivala, kar mi je skrivala, ona, glede katere ee morem dvomiti — zakaj o meni ne aiorei dvomiti, I van-Marija — je pač marala imeti tehtne razloge. Morala je pač mno0o trpeti, ker je za to podlo skrivnost vedela in mi vendar ni povedala I... Dobro toreU Da, 2c maogo mnogo dni je, odkar vem za Sabinin greli in za sramoto tega rojstva, odkar trpim smrtne muk« od bolesti, odkar se dužim in molčim... 1» zakaj 7 ... Pa sal si me ravnokar sl&al, saj si slišal moj krik: Tudi ti, kakor oo !... Kakor on 7 . -. Ti torej nisi razumel 7 ... » «Kakor on,* je ponovil on. «Toda koga mislih mama 7 .. Med razgovorom se mu je bila približala in nekaka struja, ki je njega popolnoma prema-aJa Iz njene bolesti — iz njenega gala, je obapanega i, Id ga je skUnjsls proti nje- govemu. iz ojenib od strahu mrzličnih oči, iz njenih Krčevitih rok, s katerimi ga je prije« mala za rame, aa roke, ter ph potem naglo zopet izouftčala. Nato ie tudi povesila glavo, kakor bi jo bilo strah besed, t imelo drugega smisla, moj Ivan-Marija, n tjo ki iih bo govorila, ter je rekia: da ti vse prikrijem, da te obranim, da tc resim. — * Tvojega očeta. * — .Mojega očeta?« je jecljal on ter se zdrznil po vsem Životu. Roke je del narazen, njegov obraz se je izpremenil. S strmenjem, sličnim strmeaju, ki se pojavlja, kadar pride človek po napadu kake slabosti zopet k sebi, je gledal svojo mater ter ponavljal: .Mojega očeta?... Moj oče da se je umoril?...* — *Da, otrok moj, kakor bi se bil umoril ti v tem hipu,, ko bi ne bil dal Bog, da sem prišla jazL.» Tu se je prekrižala, zaprla oči in debele solze so se ji ulile po njenih gu-bastih licih. «Ah,» je nadaljevala, ^morala sem ti povedati to grozno resnico! Tudi jaz sem zelo trpela, ker si bil napram meni tako krat, tudi jaz nisem mogla prenašati, da si mislil o meni to, kar sem te videla misliti. Toda sedaj boi spoznal vse mučeništvo svoje matere in boš vedel, kako zelo sem te ljubila!... «Da,» je rekla dalje sopeč kakor od strabu pred svojimi lastnimi besedami, «tvoj oče je izvršil samomor. V kakšnih okoiščinah se je to zgodilo, boš izvedel pozneje... Kar moraš takoj vedeti, da me boš poznal, da me boš razumet da as« boš obžaloval je to, kar mi je rekel tedaj Vernat... On edini mi je stat ob strani t onih strašnih hipih,.. Samo on je vedel, oa in ia abugi Bourrachot in njegova žena... Stric tvojega očeta te je tudi umoril in Še par drugih sorodnikov. Vernat mi je torej rekel: «Vi imata sina, rešHe ga te dednosti.* Od tedai moie živlieaie ni več A kakšen je imel biti konec?» Pri tem ju iz kazala na revolver, ki ga je bila dela na p -salno mizo. Potem je stopila zopet k njemu, objela ga je ter dodala: *Da, rešila sem tc. ker sem tukaj, ker ti dišeš, ker mc slišiš, er me poljubljaš.» On ji je vrnil poljub. -Oh hvala, livala t... Toda še me poslušaj... Ah preveč sem pretresena. Nimam dovolj nt glasu ne besea. Toda kedaj sc bom oprav -čila, ako ti ne pojasnim vsega v tem hipu, ki sc morda nikdar več ne povrne in ko mi ti zopet vračaš svoje srce? »Predvsem ne sme o tem samomoru ničesar vedeti,* mi i*-' rekel Vernat in ti nisi vedel. »Bodite obzirni z njim, varujte ga vsakega vznemirjenja.» In zato sem te držala doma, ter negovala in grela, zato te nisem dala v licej, zato sem hotela zate samo izobrazbo, ne pa karijere. Ako bi ne bil imel tvoj ranjki oče ambicije, bi ne bil postal ministrov kabinetni načelnik. Tudi bi mu ne bili ukradli nekega pisno , ki mu ga je bil poveril minister. Tedaj pa je mislil, da zgubil čast, in...» S pokretom je tu zop^t pokazala na orožje, ki je bilo na mizi. «Tod<* v tem hipu hočem govoriti samo o tebi. Vsled tega sem tudi bila nesrečna zaradi tvoje izbere, ko si se oženil. Želela sem, da bi bil na£el ženo, ki bi ti bila nekako moje nadaljevanje. Nisem ničesar storila, da bi preprečila to zvezo, in to samo zato, ker sem čutila, da si bil globoko zaljubljen. Bala sem se, da bc£ žalosten...