PBIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE SLOVENSKEGA NAiRODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir - 10 £2± - 2.50 din TRST petek 25. marco 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Dtev. 71 (1161) Klu-uauurfejM Ob sinočnji krivični ebsodbi naših tovarišev antifašistov Ves njihov hosassssn Demokrščanke «La Proras piše: »Qua?ido la nostra macchina si ferma nei paesi, occhi sospettosi e lluardinghi seguono le nostre mos-s«. Bamt>ini e bambine cui rivol-giamo la parola fuggono, disper-dendosi dietro i muriccioli di cal-care che fiancheggiano le vie o scompaiono nei portoni deli e ease. F’ desolante vedere lo stato in cui '■ nazifascisii prima, partioiani di Tito poi, hanno ridotto una popo-iazione che se pure, di razza di-versa dali« nostra, impemiava il suo tenore di vita su guello della citta, dimostrandosi, dobbiamo am-‘netterlo, os pitale, ei vile, tenace e fiert. Ua che aItro possiamo pre-tendere da gente che guasi ogni notte sente dal uietno con/in* le scariche di fucileria... L’incubo im-vianente della frontiera a pochi Passi...i>. «L Idea Liberalen zagotavlja, da Slovani »con il loro sangue fiacco no n riusetranno mat a romp ere la nostra unita razziale, infinitamen-£e Piu torte.»LtEmancipazione« 5e ponovno zaganja v našo šolo. Ves italijanski reakcionarni tisk le zopet odprl vse registre proti antifašističnim borcem: zopet se skuša spraviti na zatožno klop te-lotno narodno-osvobodllno borbo j11 ljudsko osnovo antifašistične JOrbe tržaškega demokratičnega Gibanj«. Kljub trenutni krizi, ki vlada v ržaškem demokratičnem gibanju, ‘Jt v vrstah tržaške reakcije strah pr«d njim zelo velik. Kljub njihovemu stalnemu zagotavljanju, da le zmaga že itak v njihovih rokah, le njihovo časopisje polno pozivov na enotnost italijanskih vrst. V svoji vnemi za srečo in blagostanje svojega bližnjega so celo od-rili, da v neposredni bližini Trsta obstajajo slovenske vasi, kjer tu ^njka elektrika, tam zopet voda, sfeoro povsod je eerlcev v zelo. *labem stanju; kmetom ni lahko, • tem in onem bi bilo treba raz-čistiti in pomagati; eeste so slabe, vprašanje pogozdovanja je zelo Tes*o itd. itd. To so odkrili še le ,edaj, tik pred volitvami. ^ se to bi bilo ganljivo, če ne 1 bilo podlo in hinavščine polno. r svoji votivni mrzlici (gre ra 0 lasti) ne izbirajo sredstev. Načrt Je zelo preprost: ofenzivo je treba vedi ti tako, da more na eni strani ugotoviti italijanski šovinistični eakciji čim več italijanskih gla-..t'' na drugi strani pa doseči, da 1 slovenski glasovi mogli čim *ar‘j škoditi. se to njihovo prizadevanje je no vrednost imajo njihove besede in kaj moremo pričakovati od njihove v vseh tonih opevane demokracije, kakor vemo, da mora ta njihova demokracija zmagati tudi na bodočih upravnih volitvah, naj stane, kar hoče. Pot »zakonitega« terorja in nasilja so izbrali, ker sami ne verjamejo svojim besedam in ker se nas boje. Ni naše ljudstvo, ki živi v strahu; oni sami so, ki jih je strah. Naj se le potolažijo: motijo se, če mislijo, da nas bodo prestrašili s svojim terorjem. Bili so hujši časi, in naše ljudstvo se ni plašilo. Takrat nismo čakali na pozive, ampak smo pogumno vršili svojo dolžnost: borili smo se proti fašizmu in imperializmu in se nismo ozirali »a žrtve. Tudi danes nas ne bodo prestrašili. Naš odgovor- je: odločna borba za pravice delovnega ljudstva, borba m enotnost tržaškega demokratičnega gibanja, ker le ta pot vodi do zmage nad rae-rtdnim sovražnikom vsega delovnega ljudstva. Naša ponosna solidarnost pa gre tovarišem-borcem, žrtvam votivne ofenzive tržaške reakcije in anglo-ameriškega imperializma. iO milijonov borcev za mir bo na pariškem kongresu obsodilo vojno V New Yorku se danes začne konferenca znanstvenikov in kulturnih delavcev za mir Ameriški imperialisti prirejajo vojnemu hujskaču Churchillu kraljevski sprejem, delegate miru pa odvračajo - Badieyeve izjave o atomski bombi bodo ameriško ljudstvo spodbodle, da bo še z večjo odločnostjo zahtevalo od vlade politiko miru Proglas mladini Tržaškega ozemlja za svetovni mladinski teden tržaškega P.ARIZ, 34. — Številne napredne or-ganisacije vsega sveta, ki šteje, jo nad 250 jnilijonov članov, so do sedaj odgovorile na poziv pripravljalnega odbora kongresa za mir, ki bo v Parizu. Med velikimi mednarodnimi organizacijam, ki se bodo udeležile kongresa, so Svetovna sindikalna zveza, Mednarodna zveza demokratičnih žena, Mednarodna zveza demokratične mladine, Mednarodna zveza bivših političnih preganjancev, Mednarodna zveza študentov, Mednarodna zveza znanstvenih delavcev, Mednarodna organizacija novinarjev ter veliko število nacionalnih organizacij. Pripravljalni odbor kongresa predvideva, da se bo na kongresu v Parizu sestalo 2000 delegatov, od katerih je 500 Francozov. Danes pa se bo v New Yorku začela konferenca znanstvenikov in kulturnih delavcev za svetovni mir, ki se je bodo udeležili znanstveniki in kulturni delavci iz vsega sveta. Včeraj popoldne je prispel v New York sovjetski skladatelj Dimitrij Šostakovič z dragimi šestimi sovjetskimi delegati. Ameriška vlada pa je odklonila vizum številnim delegatom, kakor smo že te dni poročali. Italijanski delegat Giuiio Einaudi, sin predsednika republike, ki so mu tudi odklonili vizum, je poslal protestno brzojavko predsedniku konference, v kateri poudarja, da bodo italijanski antifašisti nadaljevali borbo ne kot služabniki Moskve, pač pa kot zav«eniki Sovjetske zveze in ljudstva Združenih narodov. Pripominja tudi, da je borba proti razdvajanju človeštva borba za kulturo in za življenjski ozstoj narodov, V zvezi z odklonitvijo vizuma štirim britanskim delegatom piše Nadaljuj« se debata v italijanskem senatu Komunisti Italije ne priznajo glcasovcmfo večine o otlgntskem pakta Papežev božični govor je vplival na izid, glasovanja ■ Protestne demonstracije proti paktu v Reggio Emilia in drugod Senat je na včerajšnji seji počastil spomin ardeatinskih žrtev tako Prozorno hinavsko, da more- ° * gotovostjo reči, da se na ^Jlhove limanice, ne bo ujel niti h sam Slovenec, ki njihovo pisari-sploh bere, tako malo pameti je i° r*bno za to, da otipaš vso nji-°ro hinavščino. *n njihova papirnata vo-na ofenziva bi nas puttila hlad-r j£B.74‘rne> če bi se šovinistična „■ cija omejevala le na pogreva->kl S*ar'tl argumentov protiljud-* in Protijugoslovanske propa-a zadeva *s*a, ko 1(,nešnost ‘tali RIM. 24. — Pri današnji debati _ atlantskem taktu v senatu je socialistični senator Castagno poudaril. da atlantski pakt utrjuje politiko, kj je škodljiva italijanskemu gospodarstvu. Dejal je. da hoče gospodarska politika vlade navezati italijansko industrijo na interese severnoameriške industrije. Pri tem je omenil sedanjo krizo glavnih italijanskih industrijskih kompleksov. Poudaril je dalje, da je namen vladne politike vreči v revščino delavce, da jih prisili, da bi delali tudi v tovarnah, ki izdelujejo voj-material. Ameriški proizvodni načrt za nadaljevanje politike Marshallovega načrta po letu 1952 pa je v skladu z načeli atlantskega pakta in njegov namen je podjarmiti evropsko gospodarstvo severnoameriškemu gospodarstvu. Končno je senator Castagno očital vla- postaia krvavo se je — iz nevere v papirnate ofenzive reakcija zatekla k so- “cu jn Počeši namerava uprizoriti vrsto Cern °v Proti antifašističnim bor-Procesov pa ve namerava le l'Je1Zoriti’ Pod ključ hoče spraviti je . “^'-fašistične borce, ki imajo T(lc(ja 0 majhno zaslugo, da je za-fa‘ist ^bil zasluženo z reakcijo, za njeno *tov * j'*1 zn nieno policijo faii-,ta »?-0H ni bilo; morda je obide^ *a’izem, a še to le kot fiksna rini pol<0jnega Mussolinija; zve-le člotu-jlci podobi, ki so muči-9ale ‘ bmčile naše ljudstvo; poti-in sta as® uasi jn streljale otroke bale ilC,e.’ to nis0 bili fašisti, am-j, "- Jtal-1- ■ - ‘lani, To je njihova teza rea krii'et° aarneraua italijanska i« c r terorizirati naš giba-m 0,.n° tržaško demokratično r ’* er ga zadušiti. hjih* aithova «zakonitost»; to je 3e tQ, hinavska demokracija; to aftant.Jrmt>n'» 2naaaj njihovega Proti , Phttta: krvava rihta hotnem tiinim borcem, proti hjtt , u demok ratičnemu giba-Taj{a 0 1ambo svoje oblasti. *evet "let'**,. J,Jiflov.a demokracija Je njihova *tičneo"'1'. Zu^ora, ker si ubil faii-« rokf trb“: «‘Q. ® orožjem Ubii očeta° ~° iit,i3enl'u- ti 1® °trok, mater, sestro, brala *a*gal dom... lilv^na ^,mrkracii0 °rea° na vo' 50 ob,f,dill "bf,ciT1*» molitve. Kčeraj c" “a ,)ft anti/ašistična bor- tfi. da vneli politiko, ki spreminja italijanske delavke množice v o-rodje severnoameriških vrhevnih štabov. Komunistični senator Ottaviano Pastore ie pozval vlado, naj razpiše ljudsko glasovanje o atlantskem paktu. Pri tem je pripomnil, da se tudi v inozemstvu poudarja, da je na tri Italijane samo eden naklonjen vstopu Italije v atlantski pakt. Ugotovil je, da so razne stranke vladne koalicije prebredle bolj ali manj ostro krizo zaradi atlantskega pakta, ter poudaril, da je papežev božični govor imel odločilni vpliv na demokristjanske poslance. Vatikan se bavi z italijanskimi notranjimi in mednarod nimi političnimi zadevami. Končno je Pastore poudaril, da brani vlada s svojo politiko interese industrij cev proti interesom delavskega razreda. Zaradi tega ne pri- Itaiifanska sodišča oproščajo fašistične zločince Delavce, ki se borijo proti pojavu novega fašizma, pa držijo v zaporu - Vojni zločinec general Roatta odpotoval v Španijo RIM, 23. — Kasacijsfco sodišče v Rimu je oprostilo vseh obtožb 6 italijanskih fašistov na čelu s komandantom črnih srajc, Petrom Agosteo. Ti fašisti so bili obsojeni pred enim letom na smrt v Bolonji, ker so pobijali partizanske talce in ujetnike. V razlogih razsodbe kasa. cijskega sodišča je rečeno, da dejanje, ki so ga obtoženci izvršili, ne predstavlja zločina. Z druge strani je prizivno sodišče v Firencah danes ponovno odložilo razpravo proti skupini 18 delavcev, ki so jih že pred osmimi meseci obtožili, da so «povzročili nerede« med splošno stavko od 15. julija lanskega leta. Razprava je bila danes zaradi »nujnosti drugih razprav« preložena, tako da so bili ti delavci zopet poslani v zapor. pino 1 fašistov, obtoženih terorističnih dejanj in atentatov. Čeprav je bilo na razpravi dokazana s celo vrsto dejstev neposredna odgovornost teh fašistov pri umoru preko 10 antifašistov, jih je sodišče oprostilo »zaradi pomanjkanja dokazov«. Rimski list «Momento» piše, da je vojni zločinec general Mario Roatta, ki ga je pred kratkim rim-sko sodišče oprostilo, odpotoval v Francovo Španijo. List pripominja, da se bo Roatta ustavil v Madridu samo nekaj dni, ker ima že vizum za preselitev v Argentino, Kakor je znano, nadaljujejo številni fašistični vojni zločinci, med katerimi sta Vittorio Mussolini in bivši glavni tajnik fašistične stran-ke Scorza, svoje delovanje v Ar- znavajo komunisti glasovanja večine in bodo italijanskemu ljudstvu povedali, da ima dolžnost upreti se z vsemi sredstvi vojni, ki jo ta vlada hoče. Nato so sejo prekinili in z enominutnim molkom počastili spomin 335 žrtev, ki so jih nacisti 24. marca 1944. umorili v Ardeatinskih jamah. Nato je govoril za pakt senator Cadorna, za njim pa socialist Mo-randi, ki je poudaril, da bo atlantski pakt povečal mednarodno napetost, pakt sam pa ie Morandi nazval uzakonitev ameriške vojaške intervencije v Evropi v korist kapitalizma v borbi proti komunizmu. Zadnji govornik je bil demokristjan Merlin in seja se je zaključila ob 21.30. Ministrski svet je danes sklenil, da bo Sforza odpotoval jutri v Pariz, kjer bo podpisal carinsko unijo s Francijo. V Reggiu Emilia je danes Zveza italijanskih žena organizirala demonstracijo proti atlantskemu paktu. Več tisoč ljudi se je iz vseh krajev mesta zbralo na kraju zborovanja pred občinskim gledališčem. Policija je skušala množico, ki ni mogla vsa v gledališče, razgnati. Na raznih krajih mesta je policija napadla demonstrante m ranila pet oseb. Tudi v drugih krajih Italije so bile demonstracije proti atlantskemu paktu. londonski «Daiiy Worker»: »Dva britanska znanstvenika znana no vsepi svetu, en angleški svetovno znani pisatelj in ena nadarjena igralka, ne morejo iti v ZDA. Njihov edini zločin je, da so zagovorniki miru. In to je vzrok, zaradi katerega spuščajo železni zastor državnega departmana. Z di-uge strani pa državni de-partman pogrinja škrlatno preprogo v Manhattanu za Winstona Churchilla. Kraljevski sprejem za vojnega hujskača in odvrnitev delegatov miru. Nameni duševnega departmana se jasni. Preprečiti hoče predstavnikom zahodnih držav, da bi v ZDA govorili proti vojnijn paktom.« Glede atlantskega pakta je bila te dni debata v danskem parlamentu, med katero so se proti paktu izrekli komunisti in liberalci. Danes pa je vladna večina poob lastila vlado za podpis pakta. Med debato je večja množica priredila demonstracije proti paitatu pred parlamentom. Iz Washingtona javljajo, da so izjave ameriškega atomskega znan-j stvenika dr. Davida Badleyja na j kongresu županov v tVushmgtonu j globoko ranburile ameriško jav ' nost in tudi ameriške vodilne kroge. Badley. ki je zelo znan znanstvenik in ki je vodil poizkuse z atomsko bombo na Bikinih, je namreč izjavil: «Lahko ste gotovi, da Sovjetska zveza ne pozna samo tajnosti atomske bombe, pač pa zaradi .-voje velikp industrializacije irdeluje atopnkko orožje«. Badlev je tudi pripomnil, da ostajati v iluziji, kakor to dela ameriško ljudstvo, da samo ZDA poznajo tajnost atomskega orožja, je ena naj-večjih napak. Eorval je nato ameriško vlado, naj ne drži ameriškega ljudi tv* v temi glede prave vrednosti atomske bombe, ki v primeru vojne ni velike koristi. Ameriški tisk z razdraženostjo stopilo proti vojni in zahtevalo od vlade politiko miru. ki se ne rrore pričakovati s sklenitvijo atlantskega pakta. Najnovefša laž Vidalijevih lažnivcev Ze devet mesecev ne počnejo Vidalijevi uredniki drugega kot to, da skrbijo, kako bi čimbolj blatili Jugoslavijo in njeno vlado. Kakor je znano, so postali pripadniki tiste frakcije, katera ni nič drugega kot navadna podružnica Komunistične partije Italije, za katero vemo, kakšno je bilo in kakšno je njeno stališče glede Trsta. To stališče priključitve Trsta k Italiji pa je prav tisto, katerega tržaški proletariat ne more in tudi ne bo ni-koii sprejel, pa čeprav je to glavna naloga Vidalijeve frakcije sploh, a njegovi h urednikov še posebej. In tega dejstva se dobro zavedajo. Kljub temu pa od svoje naloge ne odstopajo, temveč rinejo — z giauo skozi zid in si izmišljajo vedno nove laži, da bi v svoji nakani uspeli. In najnovejša pa je »kombinirana v včerajšnjem uvodniku Vidalije-vega glasila in se glasi na kratko takole: eTito zahteva Trst, zato sedaj o predlogu Sovjetske zveze za imenovanje guvernerja molči! Zaključek: Altroche’ rispetto del trattato di paccl«. Vsem Slovencem, vsemu. demokratičnemu ljudstvu Trsta, tržaškemu proletariatu pa še posebej, je stališče Jugoslavije glede Trsta preveč dobro znano, da bi mo gl nasedati lažem Vidalijevih urednikov. Se bolje pa je znano vsem tudi nepobitno dejstvo, da Jugosla vija tega svojega stališča ni menjala kljub željam njenih obrekovalcev in klevetnikov. Laž Vidali-je ve ge glasila je torej tako očitna, da smatramo, da ne potrebuje nikakršnih protidokazovanj. Beležimo jo le zaradi tega, da bodo psi tisti ki Vidalijeuega glasila ie zdavnaj več ne berejo, vedeli, kako daleč ie že padel pri uporabi sredstev o svoji' lažni in besni gonji proti Ju-čim bodo od včeraj MLADINA OZEMLJA! Svetovna federacija demokratične mladine poziva v svetovnem mladinskem tednu mladino vsega sveta- da praznuje tradicionalni mladinski praznik pod geslom: «Dol z vojnimi hujskači! Naprej za trajen mir!» Angloameriski imperialisti skušajo pripraviti novo vojno proti deželi socializma, državam ljudske demokracije ter demokratičnim silam vsega sveta. Tudi Trst hočejo vključiti v Atlantski pakt in ga napraviti atlantski pakt in ga napraviti vojaških baz imperializma. Tržaško mladino bi hoteli žrtvovati kot borce za interese svetovnega imperializma. MLADI TR2ACANI! Na poskuse vpreganja mladine v imperialistični vojaški voz moramo odločno in soglasno odgovoriti «NE!» Dovolj je vojn in prelivanja krvi. Zahtevamo mirno sožitje vseh narodov-MLADINCI. MLADINKE, SLO VENCI IN ITALIJANI! Utrjujmo enotnost mladinskih množic, zahtevajmo spoštovanje mirovne pogodbe in uveljavljanje začasnega statuta v javnem, gospodarskem in političnem življenju. Usposobimo mladinsko demokratično fronto na Tržaškem ozemlju za uspešno borbo proti imperializmu na osnovi načel Svetovne federacije demokratične mladine za dosego trajnega miru. MLADI DELAVCI! Pospešite borbo proti brezposelnosti, za delo in pošteno plačilo! MLADI KMETJE! Zahtevajte znižanje davkov, strokovne šole in zaposlitev! VAJENCI! V borbo za priznanje pravic do strokovne izobrazbe! DIJAKI! Zahtevajte demokratično šolo) in spremembo učnih načrtov! VISOKOSOLCI! Univerza mora biti dostopna vsakemu sposobnemu dijaku. Zahtevajte znižanje pristojbin in uvajanje demokratičnih načel. MLADINKE! V borbo za priznanje enakopravnosti, za enako delo enako plačilo! MLADI SLOVENCI. ITALIJANI IN HRVATI ISTRSKEGA OKROŽJA! Utrjujte ljudsko oblast kot največjo pridobitev narodno osvobodilne borbe- Vlagajte vse sile za uresničitev gospodarskega načrta. MLADI SLOVENCI IN ITALIJANI TRŽAŠKEGA OZEMLJA! Trst ne sme postati vojaška baza, ampak most zbliževanja med jugoslovanskimi in italijanskim narodom. Svetovni mladinski teden naj bo manifestacija trdne enotnosti 50 milijonskih mladinskih množic v okviru SFDM. naj bo izraz solidarnosti z borečo se mladino za svojo svobodo, naj bo mobilizacija vseh mladincev v borbi proti imperialističnim hujskačem, ki s snovanjem vojaških napadalnih paktov pripravljajo tretjo svetovno vojno. Naj bo za nas na Tržaškem ozemlju svetovni mladinski teden priprava za dober uspeh prvega maja! Mesto mladincev je v borbenih vrstah vseh demokratičnih pro-tUmperialistlčnlh miroljubnih sil. Mladina, združi se! Naprej za trajen mir. demokracijo, nacionalno neodvisnost in boljšo bodočnost! Živela SFDM! MESTNI ODBOR ZVEZE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE ZA TRST OKROŽNI ODBOR ZVEZE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE ZA ISTRSKO OKROŽJE Odgovor Zveze ES prosvetnih delavcev neuiemeiieneoa oiraia ne priznavamo Zveza ES prosvetnih delavcev bo nadalje vršila dolžnosti in postavljene naloge po navodilih občnega zbora AmerisKi usk <■ goslaviji, in s čim bodo od včeraj poudarja velik vtis, ki so g a te prikrivali svoje lastno revi- L... «n.n«ntiiln sr ifiVDAft+i in lri orf). _ _________________________ i« nrnd 4*^/1. jave napravile v javnosti in ki gro* zijo, da uničijo mitus neprema§-ljivosti ZDA, ki ga je s tolikim trudom ustvarila ameriška propaganda. V raznih krogih s« poudarja, da bo ameriško ljudstvo, čim bo spoznalo, da atomska bomba v morebitni vojni ni odločilno orožje in da bo zaradi tega vojno odločila pehota, kar bo stalo milijone mrtvih, z mnogo večjo odločnostjo na- zionistično stališče in ga pred tržaškim delavstvom opravičili. A. Vasilevski novi vojni minister PARIZ, 24. — Moskovski radio je javil, da je dosedanjega vojnega ministra sovjetskega maršala Bul-ganina nadomestil maršal A. Vasi-levski. 1'pravni odbor ZVEZE ES PROSVETNIH DELAVCEV se je zbral na redni seji 22.3.1849 zunaj sedeža Enotnih sindikatov, ker mu je bilo zabranjeno vršiti delo v njegovih uradnih prostorih, in sprejel sledeče sklepe: 1. Najostreje obsoja krivičen in popolnoma neosnovan ukrep o prekinitvi dela Zveze prosvetnih delavcev, ki ga je izdal izvršilni odbor Konfederacije Enotnih sindikatov STO št. 1(101-0-3 - 22.3.1949. 2. Izjavlja, da tega neutemeljenega ukrepa ne priznava in ga ne jemlje v poštev pri svojem sindi- Isto sodišče je danes oprostilo sku- gentini. taeslnilii v Mann naihijiijeja delo LONDON, 24. — Namestniki zunanjih ministrov so danes sklenili, da bodo na sovjetski predlog pričeli s proučevanjem ostalih členov mirovne pogodbe z Avstrijo. Dele gati zapadnih držav so se izjavlii, da »s težkim srcem« pristajajo na sovjetski predlog, samo, da se pogajanja nadaljujejo. Namestniki so danes razpravljali o členu 16., ki govori o «razseljenih osebah« Maocefungovi pogoji ostanejo osnova za mirovgia pogajanja Dasi so v Nankingu vznemirjeni, ker se lahko vsak čas prične ofenziva proti nacionalistom, se tolažijo, da 1)odo pogajanja preprečila hujše bitke - KP Kitajske je določilu nadaljnjo politiko NANKING, 24. — Kot poroča radio osvobojene Kitajske, je centralni komite kitajske komunistične partije na svoji plenarni seji potrdil osem točk, ki jih je postavil Maocetung in ki tvorijo še vedno osnovo za pogajanja za mir s kuomintanško reakcionarno vlado. Centralni komite je tudi določil smernice nadaljnje politike, katere glavna cilja bosta obnovitev in razvoj industrijske proizvodnje ter največje možno sodelovanje s predstavniki meščanstva in liberalnih kapitalistov z namenom, da bi se skupaj borili protj jmperialistič-nim in protirevolucionarnim skupinam. Uradni glasnik nacionalistične vlade je sporočil, da je vlada imenovala novo delegacijo za mirovna pogajanja. Predstavnik vojnega ministrstva pa je dejal, da je 27 armad kitajske demokratične vojske pripravljenih na severnem bregu Jangceja, da prekoračijo reko. Na drugem mestu pa koraka skupina šestih armad, ojačena s topniško brigado, proti jugu ob železniški progi Tiencin - Keu. Iz nadaljnje izjave predstavnika vojnega ministrstva je razvidno, da upajo v Nankingu, da kljub vsakodnevnim manjšim napadom ne bo prišlo do splošne ofenzive na 1200 km dolgi fronti pred mesecem ma. jem. A do tedaj bodo mirovna pogajanja že tako daleč, da bitke na Jangceju ne bo treba, je dejal glasnik vojnega ministrstva. Da le ne gre zgolj za «manjše na. pade«, se vidi iz uradnega prizna- nja v Nankingu, da se je kitajska narodno-osvobodilna vojska polastila pristanišča Kuan na severnem bregu Jangceja, 64 km od Nankinga, druge enote pa so se približale na 15 km Ankingu, prestolnici Anhveja. Vsa ta premikanja demo. kratične vojske so vzrok vznemir jenosti nacionalističnega glavnega štaba srednje Kitajske, ki le računa z možnostjo, da bi se ofenziva pričela tudi prej kot v maju. Agencija France Fresse trdi, da je iz zanesljivih virov zvedela, da je kontrolni svet ukrenil, da se izvede kazenskj postopek proti bivšemu ministru financ v bivši Sun-fojevi vladi, ki je protizakonito stavil na razpolago sinu predsednika Sunfoja 110 milijonov kitaj skih dolarjev. kalnem delu. Vršil bo nadalje dolžnosti in postavljene naloge po navodilih občnega zbora Zveze ES prosvetnih delavcev, ker je prekinitev dela, kakor je določil izvršilni odbor, v nasprotju s statutom ES in kršitev najosnovnejših demokratičnih načel. 3. V prepričanju, da je ta drakonska odredba bila izdana z namenom, da se razbije Zveza ES prosvetnih delavcev, najodločneje obsoja rušilno delo izvršilnega odbora Konfederacije ES Svobodnega tržaškega ozemlja in si pridržuje pravico do vseh nadaljnjih ukrepov. ODBOR. Kakor smo že v včerajšnjem članku poudarili, je diktatorski ukrep Radicha in Slavca ter drugih Vidalijevih agentov v vodstvu Enotnih sindikatov, vzbudil ogorčenje pri vseh članih. ES, ki so spregledali razbijaško delovanje Vidalijeve klike. Ponovno poudarjamo, da je to prui primer v zgodovini sindikalizma, da vodstvo sindikalne konfederacije diktatorsko prepoveduje delovanje eni izmed svojih federacij. Zato pozivamo članstvo vseh ostalih kategorij, da se samovolji Vidalijeve klike v vodstvu ES odločno upre in stori vse, da se podobni primeri nasilja in razbijanje naše sindikalne organizacije ne bodo več ponovili! ATENE. 24. — Vojaško sodišče v Atenah je izreklo smrtno obsodbo nad 11 d:mokrati, ki so bili obtoženi, da so podpirali partizane. NOVE UPRAVNE ENOTE V FLRJ ^5 Ulj j ^ — ■ dn° v»i /eri«* Pr®d reakcijo emo v,t __ • 'n Prej ali slej pri- vokarr40’ aokler bo v nje-lcija. oblast, sodnii« in po- >)a. ™"H‘, sodnija in k!t4 kositi ^Jfnc mistivn° tarnati ) nega nitt Iskati po- d*ionj.,^t rt m° se ,J;11 Do svoji vesti. Ne radi nn"’’* 'nskega r(l'dna Porive lon-«neht,a[ . ’ ne bomo govorili Cf"b4‘L* naših n°b^Sutv°ar- S • Ml vemo, kakš- lz vrst naših šolnikov smo prejeli sledeči odgovor na znamenite izjave anglo-ame-riške okupacijske vojaške u-prave glede postopka FSS policije s slovenskimi učitelji in profesorji: V vsem postopanju anglo-ame-riške okupacijske vojaške uprave se vedno bolj izrazito kaže, da smatrajo cono A Tržaškega ozemlja za svojo kolonijo. Določene metode svojega »zaupnega upravljanja«, ki so jih uporabljali pted časom, se z nekako določeno diskrecijo. danes izpovedujejo brez vsakega ozira. Tako so v odgovoru na vprašanje »Primorskega dnevnika« o postopanju pri nastavljanju slovenskega učiteljstva priznali, da Je FSS, torej vojaška tajna policija, tista, ki nastavlja in odstavlja slovenske učitelje in profesorje. Sicer pa irdl odgovor, da velja tak postopek za vse učitelje in profesorje ne glede na narodnost. Morda teoretično, v praksi pa gotovo ne. Ni natn znan še primer, da bi italijanski učitelj ali profesor bil odstavljen brez disciplinske preiskave; pač pa nam je znano, da «Petokolonaši» in «nezvesti upravi« VD nezvesta poverjeni ji nalogi se Je celo neki italijanski funkcionar šolske uprave zgražal nad takim poniževalnim postopkom s slovenskim učiteljstvom. In ta funkcionar bi moral vedeti, če bi bili tudi italijanski učitelji in profesorji podrejeni vsemogočnosti FSS. S takim postopkom so slovenski učitelji in profesorji potisnjeni na položaj državljanov drugega reda, izročeni samovolji neke tajne policije in njenih Informatorjev, ki so rekrutirajo predvsem iz vrst Jugoslovanskih političnih beguncev ln vojnih zločincev, katerih moralne kvalitete so znane. Odgovor, v katerem imenujejo naše učitelje »petokolonašen, ki so »nezvesti upravi«, je vreden resničnih, brezobzirnih koloniza- torjev in dokazuje, da smatrajo Trst za svojo - kolonijo. O zvestobi bi bilo vredno malo razmisliti. Mnenja smo, da je u-prava ona, ki ni zvesta; ni ostala zvesta svoji nalogi, ki je — u-pravljati Tržaško ozemlje v imenu Varnostnega sveta in v skladu s podpisi in obvezami prav istih vlad, kateri pripada tudi okupacijska vojska in njena u-prava. In dalje niso zvesti vsi tisti šovinisti in Iredentisti, ki proglašajo pogodbo, ki nosi tudi podpise anglo-ameriškth državnikov, za navadne krpo papirja. In prav v vrstah italijanskih učiteljev in profesorjev kar mrgoli takih resnično mednarodnim obvezam nezvestih ljudi. In vendar po mnenju FSS tam ni «upravi nezvestih«. Točno, tu so se znašli; zato pa vse tiste, ki terjajo izvršitev mirovne poc.cdbe, v** 1 ste, ki hočejo, da se svečano sprejeti sklepi izvedejo v kor. t miru, proglašajo za »nezveste u-pravi« in za »petokolonceii. »Petokoloncin so domačini, tržaški rojaki, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu, ki hočejo prav isto, kar hoče ogromna večina tržaškega prebivalstva. To pa ni »petokolonaštvo« in si bodo morali gospodje, ki sestavljajo odgovore za tiskovne konference, izbrati pač kak drug primernejši izraz za tiste, k! na svoji domač, zemlji branijo vse naravne, človečanske pravice (tudi po medna rodni pogodbi priznane) svojega ljudstva. Anglo-ameriška okupacijska u-prava bi hotela, da postane slovenski učitelj pokoren hlapec, ki bo voljno upogibal hrbet tako kot bo veleval »gospodar«. Se za časa Simonijevega »urejevanja« slovenskega šolstva in tudi kasneje so izjavljali šolski oblastniki, da je izven šole ačitelj svoboden državljan, ki se sme udejstvovati v katerem koli političnem pokre-tu. Toda to so bile samo besede; praksa pa je kazala to, kar je sedaj odgovor vojaške uprave tudi potrdil, ko pravi, da so bile odklonjene osebe, «o katerih se ne more pričakovati, da bi omejile svojo delavnost na pravilno vzgojo učencev«. Slovensko učiteljstvo ogorčeno protestira proti takemu poniževanju in Je prepričano, da tudi ljudstvo samo obsoja tak kolonialni odnos do onih, ki so nesebični in pošteni vzgojitelji naše mladine. Tudi profesor in učitelj im* polne državljanske pravice, ki jih sme izven šole izvrševati popolnoma svobodno. Vsaka druga rešitev pa je nasilje, proti kateremu se bo neprestano borilo vse naše ljudstvo, ker zahteva to od nas naše človeško dostojanstvo in vsa naša dosedanja borba za resnično svobodo. BEOGRAD, 24. — Na predlog zvezne vlade je prezidij ljudske skupščine FLRJ objavil zakonski ukrep o ustanovitvi pokrajin, ki bodo upravne in teritorialne enote v okviru ljudskih republik Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Cme gore in Makedonije. Na čelu vsake pokrajine bo začasni ljudski odbor. V zakonskem ukrepu se zatrjuje, da se je pojavila potreba po ustanovitvi pokrajin in pokrajinskih odborov, ker so naloge in funkcije krajevnih organov, ki so doslej obstajali, zelo narasle in se v pogojih gradnje socializma tako razvile, da so bile vlade in posamezna ministrstva ljudskih repub lik preobložena z operativnimi nalogami, ki zadevajo delovanje ljudskih odborov, kar jih je oviralo v delu in nadzorstvu. Razen tega pa utrditev krajevnih organov ljudske oblasti in velik kvalitetni razvoj njihovega dela omogočata in zahtevata prenos mnogih upravnih postopkov na krajevne organe ljudske oblasti. Po drugi strani pa 50 se razne zadeve, ki spadajo v kompetenco okrajnih od-' borov tako razrasle, da so prekoračile zmogljivost okrajnih ljudskih odborov in bj jih zaradi tega bilo treba predati višjim organom ljudske oblasti. Volitve v pokrajinske ljudske odbore se bodo izvršile najpozneje eno leto po datumu ustanovitve pokrajin. Dotlej pa bodo upravlja- li pokrajine začasni ljudski odbori, ki jih bo sestavljalo 70 do 120 pokrajinskih odbornikov, ki jih !x>do izvolili okrajni in mestni ljudski odbori. Začasni pokrajinski ljudski odbori pa bodo iz svoje srede izvolili izvršilni odbor kot svoj eksekutivni organ. rmz«MiarriMfUJ se 63 uM!e SARAJEVO. — Lelo® bodo rudniki Bosne in Hercegovine v veliki meri mehanizirani. Uvedli bodo tudi nove metode dela, da se čim več dvigne proizvodnja. Mehanizirali bodo kopanje, nakladanje in prevoz rud. V rudnikih Kreka se bo proizvodnja dvignila za 10 do 127». Izvedli bodo tudi nova sondiranja. V bližini Livna so odkrili bogata ležišča premoga in letos bodo začeli ta ležišča izkoriščati. Polda - 80 m PLANICA, 24. — Prj današnjem treningu na bOmetrski skakalnici je Jugoslovan Polda dosegel najdaljši skok v sedanjem mednarodnem tekmovanju v Planici. Skočil je 80 m. S ved Carlsson, ki se je zlasti odlikoval zaradi svojega od. ličnega stila, je skočil 78 m. Slovenske in italijanske antifašistične žene IV. okraja Za spoKeimis mirovne podale proti atlantskem pakt« Slovenske in italijanske antifašistične /ene IV. o raja ouioc.no protestirajo proti vključitvi cone A Tržaš! ega ozemlja v atlantski pakt. Glede na to, da nima Tržaško ozemlje z Italijo, na podlagi mirovne pogodbe, r>c' e”e zveze in ru pogodba zagotavlja gospodarsko, politično in vojaško neodvisnost proti vsakršnemu angio-ameriške-mu in itaTjansker u vmeša anju, spoznavajo antifašistične žene v tem ponovno kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Zaradi tega ter v obrambo svojih otrok in druž n ZAHTEVAJO slovenske in italijanske antifašistične žene spoštovanje mirovne pogodbe, ker nočejo, da b' Tržaško ozemlje postalo dobavitelj hrane za topove v primeru vojne ali atomskega opostošenja. POZDRAVLJAJO mirovni kongres, izjavljajo svojo solidarnost in pripravljenost boriti se za mir skupno z vsemi demokratičnimi silami s Sovjetsko zvezo na čelu, proti netilcem novih vojn. POZIVAJO vse antifašistične žene in vse demokratične množice, da se združijo v mogočen blok v bcrbi proti uveljavitvi atlantskega pakta, ki ogroža svetovni mir. ZAHTEVAJO, naj v vseh oblikah spoštujejo mil in pogodbe ter da se nasprotniki miru smatrajo za sovražnike vseh narodov. Smrt fašizmu - svoboda narodu. SLEDI 161 PODPISOV. TRZA8KT DNEVNIK Sinočnja obsodba naših borcev ;> nov korak h popolni rehabilitaciji fašistov Le donne aniifasc‘ste italiane e slave del IV. rione Per il rispeito del Mo § pase contro upatto atlantico Ukaz o aretaciji in usmrtitvi je bil legalen, ker je bila Jugoslavija zavezniška država in se je ravnala po določilih haaške konvencije Le donne antifasciste, italiane e slovene del IV. rione, protestano energicamente contro 1’inclusione della zona A del T.L.T. nel pano atlantico, RAVVISANDO in cio una nuova ed ennesima in-frazione al Trattato di pace con 1’Italia, in quanto il T.L.T. non ha niente a che fare con 1’Italia, in base al Trattato di pace stesso, ii quale assicura 1'indipendenza eco-nomica, politica e militare di qual-siasi ingerenza italiana, ed angio-americana. II G.M. anglo-americano, ammini-stratore fiduciario delta zona A, e impegnato di fronte all’ONU a far rispettare il Trattato di pace, ma con questa mossa dimostra di esse-re il principale revisore dello stes-so perche, inciudendo la zona A de! T.L.T. nel patio atlantico, ihtende creare di fatto una zona mil.iare allo scopo di assicurarsi un passag-gio in un’eventuaie guerra contro 1TJRSS ed i paesi a democrazia popoiare. PERCIO’ le donne antifasciste italiane e slovene, reciamano il rispetto del Trattato di pace, non volendo che il T.L.T. diventi un fornltore di čarne da cannone in future guerre, oppure una zona da atomizzare, e cio in difesa deiTesistenza dei pro-pri figli e delle proprie famiglie. SALUTANO it Congresso della pace, dichiarano la loro solidarieia con lo stesso, pronte a lotiare per la pace assie-rae a tutte le forze democratiche con a capo TURSS contro i guerra- fondai ed i fomentatori di guerre. LANCIANO UN APPELLO a tutte le donne antifasciste e a tutte le masse democratiche di unirsi in un unico potente blocco per lottare contro !’appHcazione de! paito atlantico che minaccia la pace nel mondo. ESIGONO che la pace ed i trattati slano ri-spettati in tutte le maniere, e che i nemici delia pace siano conside-rati i nemici di tutti i popoli. Morte al fascismo — LSberta ai popoli 1 SEČUONO 161 FIRME. Zadnji del procesa proti našim borcem za svooodo se je začel včeraj popoldne ob 15. Odvetnik Zen-naro, ki je branil Petarosa, oba Zobca in Hrvatičevo, je nadaljeval s svoj'pi govorom, ki ga je prekinil v sredo zvečer. Zače! je tako: »Manjka vsakršen generičen dokaz, da bi bil Fabian ubit. Njegovega trupla niso našli. 2e iz tega razloga je treba oprostiti obtožence, ker manjka dokaz, da je nastopila smrt. Vendar pa, zaradi mene, naredite, kar hočete glede to zadeve, mene zanima predvsem dejstvo, da so obtoženci delovali zakonito. Kadar je bilo v Brštu že vojaško poveljstvo, ki se je zanimalo za zadevo, kako in kaj, s čistko, je izključeno, da bi Petaros deloval na lastno pest. Opomba, ki se je vrinila, da je Petaros po prvih izjavah na zaslišanju izjavil, da je storil dejanje na lastno pest, je nesmiselna iz teh razlo-ov, Jter je nemogoče, da bi po prvi izjavi, v kateri je označil vojaško poveljstvo tisto, ki je izdalo nalog, dal naslednjega dne drugo. Po tem psihološkem momentu pa so še drugi, najbrže je treba pod besedo na lastno pest razumeti to, da je odpeljal z avtomobilom Fabiana iz Trsta v Bazovico in ne v Boršt. In napako, ki je tako nastala pri čltanju policijskega zapisnika, verjetno ni Petaros niti slišal, ker je precej gluh, niti ni takoj vedel zanjo. Sodišče dcloča krivdo in cbsoja brez informacij jugcsloianskln oblasti Zakaj pa sodišče ne ugotovi, kdo je bil Ante Jelas. Pravijo, da ni zvez z Jugoslavijo. Toda, kar tako brez informacij s strani jugoslovanskih oblasti določiti krivdo in obsodili Petarosa bi bilo nezaslišano, Ni mogoče, da bi ga obsodili. Ce nimate dokazov o njegovi kriv* di, si vendar ne boste prevzeli odgovornost, da b’ obsodili Petarosa Ne, gospodje, ne verjamem, da bi kaj takega hoteli storiti. 1. maja 1945 so prišle v vas jugoslovanske čete, ki so takoj prevzele poveljstvo nad domaUmi parfumi. Način, kako so delovali obtoženi, ko so se z avtom odpeljali v Trst, da S TISKOVNE KONFERENCE PRI VU S 1. majem povišan Na včerajšnji tiskovni komferen 5i pri tiskovnem uradu ZVU je šef tiskovnega Urada sporočil tudi, da bodo te dni objavili ukaz o povišanju najemnin, ki bo stopil v veljavo 1. maja in ne 15., kakor je bilo prvotno javljeno. Ukaz določa, da se najemnina za privatna stanovanja zviša za 30 odst; za gledališča 70 odst; za kinematografe. bare in luksuzne lo-lea-e 105 odst; za hotele, menze, restavracije, gostilne, itd. če je bi-la najemna pogodba sklenjena prvikrat pred 16. aprilom 1934 za 100 odst., če je bila pogodba prvi. krat sklenjena med 16. aprilom 1934 in 11. marcem 1941 za 50 odst., če je bila pogodba prvikrat sklenjena med 12. marcem 1941 in 8. septembrom 1943 za 30 odst. Za pogodbe sklenjene od 8. septembra 1943 do danes bo dovoljeno povišanje, ki bo odgovarjalo najemnini drugih lokalov iste kategorije. Za urade svobodnih poklicev in za lokale obrtnikov se najemnina zvi. ša za 45 odst., za druge lokale, ki niso omenjeni, pa za 65 odst.. Posebne olajšave bodo deležni oni. ki so pod skrbstvom, ubožnice itd. Podrobnejše podatke bomo objavili, ko bo ukaz objavljen. »Giomale di Trieste* je vprašal sledeče; «Na osnovi mirovne pogodbe in italijansko.angleškega dogovora*, dogovor Minichella imenovanega, je bila že davno ukinjena zapora nad vsakršno italijansko imovino. Skrbnik za bivše sovražno imetje v Angliji pa je obvestil bančne zavode, da zaenkrat glede imovi-ne, ki pripada fizičnim osebam Tržačanom , še ni mogoče odločiti o ukinjenju zapore. Dodal je še, da ni glede teh oseb nikakega sporazuma. Njih imetje, da ni vključeno v besedilo mirovne pogodbe in anglo-italijanskega finančnega dogovora (dog. Menichella iz 1947). Pripominja se v zvezi s tem 1), da so «tržaške fizične osebe* še vedno polnopravni italijanski državljani in da bi bilo zadosti, da prenesejo svoje stalno bivališče v italijansko republiko, da bi.uživali ugodnosti dogovora Menichella; 2), ako je lahko sklenila italijanska vlada dogovor za oprostitev imetja svojih državljanov z Anglijo, bi prav to lahko napravila tudi VU za Tržačane, ki jih vlada; 3), de-blokacija te imovine, ki je v celoti znatna, bi pomenila nemajhen pritok razpoložljivih kapitelov za gospodarstvo ozemlja. Na vse to je VU odgovorila suho, da je vprašanje še vedno v proučevanju. Britanska «austrrity» ima prednost pred tržrško in imetniki takih vrednosti bodo morali napraviti še kak poklon, predno jih bodo dobil; nazaj. O Menichelovem dogovoru Gltde še vedno narešenega vpra-Janja tržaških upokojencev, ki še vedno čakajo, da bi vojaška upra va odobrila že predvidene poviške pokojnin, je časopis »Trieste sera* stavil sledeče vprašanje: Ker je po. ložaj tržaških upokojencev zelo kritičen in ker prejemajo mnogo prenizko mesečno pokojnino, ■ ka- tero nikakor ne merejo kriti stroškov za nakup najpotrebnejših stva. ri in ker je medtem predložilo predsedstvo cone vojaški uprav; že načrt za povišanje pokojnin vsem tržaškim upokojencem, bi Želeli vedeti, če bi vojaška uprava lahko omogočila izplačevanje predujma vsem tistim upokojencem, katerih pokojnina ne doseže vsote 10.000 lir, ki bj bil pa tako visok, da bi do segel zgoraj navedeno vsoto; ta predujem bi seveda prejemali upokojenci vse dotlej, dokler ne bi bilo njihovo vprašanje ugodno rešena Na to vprašanje je vojaška uprava odgovorila, da je to popolnoma neizvedljivo. Mi bi želeli vedeti, zakaj bi bila ta rešitev popolnoma neizvedljiva, če ima vojaška uprava resničen namen vprašanje tržaških upokojencev rešiti tako, kot si to želijo oni sami? Vprašanje upokojencev se vleče v nedogled «UltimišSime» so stavile vprašanje v zvezi z bolničarji, uslužbeni-mi v umobolnici, ki vršijo svojo službo že od leta 1924 in bt torej po vseh pravilih bili Že lahko upokojeni. Ti bolničarji so predložili odseku za delo vojaške uprave svoje zahteve o povišanju pokojnin, ki bi jih morali prejeti, Ker ta odsek na zahteve bolničarjev še ni odgovoril, bi hoteli vedeti, ali jih bo odobril in ali bo rešitev v doglednem času. Na to vprašan je. je vojaška uprava odgovorila, da v zvezi s tem vprašanjem ne more zavzeti še svojega stališča, ker je medtem ča-som zahtevala od predsedstva cone še nekatere podatke o teh upokojencih, brez katerih ne more vpra šanja dodobra proučiti ter nato od-govoriti. * * * Drugi časopisi go stavili vpraša, nje še v zvezi z napakami v vo-livnih imenikih in v zvezi z izplačevanjem vojne škode «esulom», ki so pribežali iz Istre in ki hočejo tukaj ponovno pričeti s svojo obrtjo ali pa trgovino. zaposlene, mladino, upokojene žene in delavke. Udeležite se tega občnega zbora. Občni zbor upokojencev openskega okraja bo v nedeljo 27. t. m. ob 9.30 v Ljudskem domu na Opčinah V nedeljo 27. t. m. bo v Ljudskem domu na Opčinah ob 9.30 občni zbor vseh upokojencev openskega okraja, ki ga bo vodil dr. Žbogar-Srocchi. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju upokojencev vseh poklicev in zahteve oblastem. ! Odnos vprašanja upokojencev do rešitve brezposelnosti, do problema nadomestitve upokojencev z mladimi močmi in ženami. 3. Organizacijsko poročilo. 4. Diskusija in razno. Vprašanja ki se bodo obrnvna vala, niso samo važna za upokojen ce, nego tudi za zaposlene In ne Zveza ES se prihl!učuie mirovnemu gibanju Ze na seji 21. t.m. je izvršilni od-Dor Zveze enotnih sindikatov sklenil udeležiti se skupščine za mir, ki bo v Trstu 3. aprila, in na katero bo poslal delegacije raznih ka-tegorij, ki jih y teh dneh volijo člani ES. Glede na to je bila tudi seja tajnikov vseh včlanjenih federacij 22. t.m. Na tej seji sso do podrobnosti proučili ves položaj ter si začrtali delo, iti ga bodo morali izvršiti, da bi pritegnili vse člane sindikalne organizacije k aktivnemu udejstvovanju v svetovnem gibanju za o-brambo miru. RAZPHODAJALCEM NAŠEGA ČASOPISA ! Opozarjamo razprodajalce našega lista, ki še niso poravnali računov kljub našim opominom, da jim bomo ukinili pošiljanje lista s 1. aprilom. UPRAVA Jeep ga je povozil Ob 15.40 popoldne so na tretjem kirurškem oddelku tukajšnje bolnice sprejeli 18-letnega Sergasa Josipa, vajenca iz Rocola 1007. Zdravniki menijo, da ima zlomljeno desno stegno, poškodovano levo ramo in druge poškodbe, zaradi katerih bo moral ostati v bolniški oskrbi 10 do 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. V bolnišnico so ga pripeljali z jee-pom, ki se je malo prej zaletel vanj v bližini vojašnice v Rojanu, medtem ko je bil on na kolesu. Surovo postopanj« družinskega očeta Ob 14. popoldne je iskal pomoči na ambulanti tukajšnje bolnice 13-ietni Serra Luciano iz Ul. Orlandini 3. Fant ima poškodbe na glavi, zaradi katerih bo moral biti obvezan 10 dni. Serra je povedal, da mu je poškodbe povzročil Eugenio Viškovtč, ki stanuje isto tam. On ga je pretepel in obrcal, ker se Je igral z njegovim sinom Julijem. Aretiran kolaboracionist Pretekli četrtek je 43-letni Ferdinand Haering iz Ul. Limitanea pretepel Bruna Cesca v nekem baru na vogalu Ul. Slataper-Timeus. Haering je pretepel CeBco, ker je bil škva-drist in Je nanj tudi streljal s samokresom. Med tem časom so na Special Branch Cld-a» prišle številne ovadbe na račun Cesce, glede njegovega delovanja v fašističnih škvadrah. Ena Izmed teh ovadb označuje Cesca kot kolabora cionlsta nemških SS oddelkov, med nemško okupacijo, Cesca je btl zaradi tega aretiran in ovajen sodišču. ((Special Branch* pa še nadaljuje s preiskavo. aretirajo Fabiana, dokazuje, da ni ailo nobene tajnosti, ki b; jo bilo treba skrivati. Ce kdo dela na la t-no pest, naredi to na vse drugačen način. Avto, s katerim so se odpeljali v Trst, je bil od vojaškega poveljstva in so ga po vrnitvi tudi spet izročili poveljstvu, skupaj s čevlji agenta Fabiana. Ko so vse to, predvsem pa čevlje, izročili poveljstvu, je dovolj dokazano, da j? bilo vojaško poveljstvo na tekočem o akciji in da je bila tudi izdana Petarosu kaka odredba s strani poveljstva. Znano je. da so bili vsi člani Colottijeve bande v črnem seznamu. Partizanska obveščevalna služba se je tudi zanimala, katere je bilo treba likvidirati. Radio London dnevno pozival sedaj pa govore o protizakonitosti O protizakonitosti ukaza govore. Ročasi, počasi! Jugoslavija je bila med vojno zaveznica. Trditi, da je izdala protizakoniti ukaz, ni na mestu. Kako je mogoče govoriti c protizakoniti odredbi, če je radio London stalno pozival, da je treba ubijati. Odredba je bila prav zakonita. Jugoslovanske vojaške oblasti so delovale v popolnem duhu z določili haaške pogodbe, ki predvideva upravo okupiranih dežel tn vzdrževanje javnega reda in miru. In prav odredba o aretaciji ir. ustrelitvi Cobttijevih banditov je zakonita odredba, katere ni mogoče zanikati. Saj so kasneje prišli zavezniki, ki so postavili svojo upravo, svoja sodišča, izredno porotno sodišče. M:d seznami kapitana Jelasa na vojaškem poveljstvu je bil tudi oni, ki je določil smrt agenta Fabiana. Maja 1945 ni bil v veljavi noben italijanski zakon. Sodišča niso delovala. Vse je preplavila ljudska vstaja. Sodišča sicer niso bila uradno ukinjena, toda praktično niso delovala. Veljal je partizanski zakon, kakor je isto tako veljal v Italiji, kjer je ljudstvo med uporom ubilo ljudi, ki so bili vojni zločinci itd. Prišla je pjnnestija cd 22. junija 1946, ki je veljala za vsa kazniva dejanja, ki so bila izvršena iz političnih vzrokov do 31. julija 1945. Pravijo, da je bilo dejanje obtoženih proti Fabianu protizakonito. Ali so bila morda dejanja Colottijeve bande v duhu človeških in božji h postav? Celo državni tožilec brani člana Colottijeve bande Pa tudi če bi bil ukaz protizakonit, bi se mu mogel Petaros upreti? Ne!! Tu na sodniji so pravili, da ni Fabian ničesar zlega storil. Celo državni tožilec ga je branil. Fabianova žena in svakinja skušajo povedati, da ni Fabian ničesar hudega storil. Preveč naivno je vse to. Pregovor pravi, da se o mrtvih ne govori slabo. Toda dokazi so, da je sodeloval pri čistki, In zato je ukaz o njegovi smrti pravičen.« Kri je bila povsod. Lindi so ubijali kot zajce Tu je prišlo do incidenta med odvetnikoma Zennarcm in Jacuzzi-jem, zastopnikom zasebne stranke. Odvetnik Zennaro. ((Zasebna stranka se je bala naših prič, ker je branila človeka, ki je zelo antipatičen.* Odvetnik Jacuzzi. «To je brezvestna obramba, če govori slabo o pokojniku.* Po intervenciji takoj umirila in odvetnik Zennaro je nadaljeval po kratkem premoru. Poklical je v spomin vsem prisotnim vsa grozodejstva Colottijeve bande, ki so jih priče, posebno pa domači župnik, izpovedale pred sodniki. «Raje fronto kot pa še enkrat doživeti to, kar sem videl tedaj v ua-si*, je odmevalo po dvorani. «Kri jc bila povsod. Ljudi so ubijali kot zajce.a Priča Krajčevo je povedala, da so njuno sestro mučili s srednjeveškimi mučilnimi sredstvi s to razliko, da tedaj še niso poznali elektrike, tako da še danes n ih a v bolnišnici me d življenj em in smrtjo. Odvetnik jo nadaljeval: iPatreb-no je, da pride vse to na dan prav sedaj, ko hočejo obsoditi one, ki naj bi likvidirali moža, ki je bil Član one bande, ki je počela ta zlo-dejstva. Glede na neko opombo nekega jutranjika, ki se tiska v Trstu, ki se je nanašala na mene, moram reči, da so bil! maja 1945 Slovani in Italijani združeni in fo prav prisrčno v borbi za uničenje fašizma. Sledili so še dolgi dnevi tega bratstva. Sele kasneje so se razmere zapletle. Pojdite na grobove onih ki so jih ubili razbojniki Samo zaradi tega. ker je Petaros izvrševal ukaz ,naj bi bil obsojen na 13 let ječe. Položaj ostalih obtožencev, obeh Zobcev in Hrvati-čeve, je podoben. Tudi ti niso ničesar zagrešili. Kaj naj bi zagrešila Hrvatičeva tedaj, ko je vnela 14 let in pol. tcCondono* (brisanje kazni), kakor ga je predlagal tožilec za te ljudi, ne drži, ker bi že pomenilo, da so nekaj zagrešili in bili obsojeni. V najslabšem primeru bi morali biti amnestirani, Če že ne oproščeni. Odredba št. 46 jc tukaj na mestu. Popolna oprostitev naj bo tudi Za Petarosa. Ne vem, ali sodniki ne vedo ali se na čejo poglobiti v Čase in okoliščine, v katerih se je zgodilo dejanje. Našli bi V3a fašistična grozodejstva v teku zadnjih 20 let. Naši bi vse to, kar so izvršili Nemci tu v Trstu, kar je zagrešil oddelek Colottijeve policije. Take napake ne bi smelo zagrešiti sodišče. Mislim, da sem branil vse slo vanske in italijanske partizane, ki so tedaj žrtvovali vse, kar so imeli, za svobodo. Obsodba obtoženih bi pomenila zasmehovanje vseh onih, ki so delovali v osvobodilni borbi, medtem ko so na drugi strani nekateri sedeli doma in si nabirali denarja. Ne smete z njimi ravnati kot z navadnimi zločinci, izpurtite jih. Privedem vas !..•» o v rc. k kmetom, da boste videli in slišali, kaj so zagrešili člani Colottijeve bande. Mučenje, okrvavljeno sobo, mučilno pripravo, izmaličene oo-raze. Videli boste Petarosovo mater, kako je padla s solzami v očeh pred policijskem inšpektorjem, kateri jo je sunil stran. Pripeljal vas bom na pokopališče v Borštu na grobove onih, ki so jih ubili razbojniki. Ali bi mogli vi obsoditi obtožence? Ne, nikdar, stokrat ne!« Po nekaterih odgovorih državnega tožilca in ponovnih odgovorih odvetnika Zcnnara, se je sodišče ob 6 umaknilo na posvetovanje. Odvetnik Zennaro je še enkrat zaklical. »Na ves glas predlagam oprostitev!* Sodba Bilo je 9.15 zvečer, ko je sodišče izreklo to-le sodbo: Prešel je bil spoznan za krivega soudeležbe na- mernega umora In sekvestra. Ob sojen je bil na 9 let in 4 mesece ječe in trajno izgubo državljanskih pravic. Petaros je bil tudi spoznan za krivega soudeležbe umora in sekvestra. Obsojen je bil na 9 let in 10 mesecev ječe, poleg tega pa ha dosmrtno izgubo državljanskih pravic. Oba bosta morala plačati Fabianovi ženi 300 tisoč lir kot odškodnino in 40 tisoč lir odvetniku zasebne stranke. Zobec Mario in Zobec Milan sta bila spoznana za kriva zaradi sekvestra in obsojena na 6 mesecev ječe, vendar se jlpia kazen odpusti. Grgič je bil oproščen obtožbe sekvestra, ker ni zagrešil dejanja, umora pa oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Križmančič je bil prav tako oproščen sekvestra, ker ni zagrešil dejanja, in umora zaradi pomanjkanja dokazov. Bassi je bil oproščen obtožbe sekvestra in umora, ker dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo. Proti Hrvatičev! pa je sodi ?/:e določilo, da ne postopa in je bila deležna sodne oprostitve (per-dono giudiziario). mimm Petek 25. marca Oznanjenje, Jaro Sonce vzhaja ob 6.00, zahaja ob 18.23. Dolžina dneva 12.23. Luna vzhaja ob 4.47, zahaja od 14 05. Jutri sobota 26. marca Emanuel, Predrag SPOMINSKI DNEVI 1881 se je rodil Bela Bartok, madžarski skladatelj - folklorist. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO Tončka, Pina, Jadranka, Pregare in Rauber darujejo 1000 lir. Skupina tovarišev in tovarišic, ki je sodelovala pri graditvi Zadružnega doma v Hrpeljah 20. t. m. daruje 1000 lir. Ob obletnici tragične smrti svojega sina Ladija Ketteja darujejo neutolažljivi starši 1000 lir. V isti namen daruje družina Pregare 500 in Leonid Pregare 500 lir. ZA SIROTE PADLIH PARTIZANOV Namesto cvetja na grob Josipa Mevlje daruje družina Križmančič Andreja - Vouka iz Bazovice 500 lir. Sklicanje strokovnih skupščin Slovenskega gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu člena 7, pravil zborovanja strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in za obravnavanje perečih zadev strok. Skupščine, ki se jih smejo udeležiti člani stroke bodo v uradnih prostorih združenja v Trstu, Ulica F. Filzi 10/1, v naslednjem redu: Ob 4-obletnlcl junaško smrti 4, mladincev v Ul. M. D’flzeglio ; stroko finančnikov, . Danes 25. marca ob 17 za stro- ko veletrgovcev, Danes 25. marca ob 19.30 za stroko obrtnikov, v Soboto 26. marca ob 15.30 za zadružno stroko, v nedeljo 27. marca ob 9.30 za stroko jestvinarjev. Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j. ob določeni uri je potrebna navzočnost vsaj polovice članov te stroke. Ce bi skupščina ne bila sklepčna ob prvem sklicanju, bo sklepčna eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih. Člane lahko zastopajo drugi člani, katerim morajo dati v to svrho pismeno pooblastilo; vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. V imenu padlih žrtev obsojamo VU ki dovoljuje, da sodišča obsojajo borce za svobodo Pred štirimi leti so t ti- pred ost; o. bo ditv.ijo Trsta padli n a tem mestu štirje mladinci, ki so vrgli v eno izmed največjih nemških garaž v Trstu bombe ter jo pognali v zrak. Eksplozijo je bilo čuti po vsem mestu. Tržačani so se s strahom spraševali, kaj se godi, ker so delci iz garaže, zaradi velikega zračnega pritiska, frčali po zraku, To akcijo, ki jo lahko štejemo za eno največjih akcij, ki jo je izvršila tržaška mladina U času nem. ške okupacije v Trstu, so izvršili slovenski in italijanski mladinci in je če bolj utrdila bratstvo slovenskih in tržaških množic, ki je prav v tistem času začelo dobivati množično podlago. Nemci so izvršili to zločinsko dejanje s namenom, da bi vzbudili poplah p. demokratičnih vrstah, toda upor niso mogli zadušiti, Cez nekaj dni je tržaška mladina izvedla še večjo akcijo: v novi tržaški univerzi so eksplodirale zaloge nemškega orožja, živil in oblek za vojaštvo. Tej akciji so sledile še druge; veliko pa je bilo majhnih sabotaž, ki so jih dnevno, vršili tržaški delavci v.' tovarnah. Tovarišem, ki so padli v Ul. Massimo d’A.zeglio, so sledili tisoči i-« tisoči padlih borcev po naš ih gozdovih in brigadah, povsod ka. mor je stopila okupatorjeva peta na tujo zemljo. Ti padli borci so neme priče naših bojev in zmag, ki jih je izvršilo tukajšnje ljudstvo proti na d-fašizmu. V njihovem imenu obtožujemo vojaško upravo, ki dovoljuje sodiščem, da obsoja borce iz narodno-osvobodilne vojne. rajtnskeoaupr Redni sejj pokrajinskega upravnega Odbora, ki je bila v sredo 23. marca, je predsedoval prof. Palu-tan, ki je, kot je v navadi, najprej imel kratko poročilo o delovanju pokrajinskega odbora v zadnjem tednu, nakar so pričeli z obrana-vanjem točk dnevnega reda. Najprej je prof, Palutan poročal, la se je Zveza malih trgovcev pri-žha zaradi odločitve odbora da lahko prodajajo časopise in revije tudi prodajalnice tobaka. Pokrajin. I manda. ski odbor je soglasno sklenil, da o tej zadevi ne bo odločal bodisi ker odbor ne bo spreminjal že sprejeto odločitev, bodisi da je o tej zadevi že razpravljal takrat, ko je sprejel odločitev. Potem je odbor prešel na drugo točko dnevnega reda in odločil o nekaterih prizivih za trgovske licence. Po poročilu odbornika dr. Pasiolia je odbor odobril določitev tržaške občine o samostojni telefonski napeljavi v uradih avtomobilskega parka mestne čistoče v Ul. Istria. Nadalje je odbor odobril tarifo miljske občine za javno tehtanje. Nato je poročal odbornik Flora o odločitvi družbe za turizem, da bi nagradila nekaj svojih uradnikov. O tej zadevi je odbor že razpravljal na eni izmed prejšnjih sej. Odločitev družbe za turizem je po krajinski upravni odbor odobril. Pokrajinski upravni odbor je tudi odobril odločitev uprave združenih tržaških bolnišnic o novem pravilniku za izredne uslužbence, kj temelji na podobnem pravilniku ECA in na sedaj veljavnih zakonih. Od-godena pa je bila odločitev o no vem pravilniku za izredne uradnike in mezdne delavce občine in ECA in to zaradi potrebnega štu dija. Končno je odbor odobril znatno volilo dobrotnice Giulie Rustia, vd. Redivo, ki obstaja v poslopju v Ul. Rossetti 27, kateri mora biti mesto hvaležno za dobra dejanja v korist raznih javnih ustanov. Odločitev mestne občine o razpisu dveh tečajev za otroške vrtnarice je bila po poročilu odbornika Micelija in po dolgem razpravljanju odgodena Končno je odbor odobril odločitev tržaške Ubožnice o nakupu ho. tela «PIotel pri železni kroni* v Sappadi. ki ga bodo preuredili v planinsko zatočišče. OSTAVKA NAMESTNIKA POKRAJINSKEGA SVETNIKA G. Duilio Magris, namestnik pokrajinskega svetnika, je podal o-stavko na svoje mesto. Na njegovo mesto je pokrajinski predsednik imenoval odvetnika Lovisata Ar- Obvesiilo kmetovalcem Deteljno seme Vsi tisti kmetovalci, ki so pri kmetijskem nadzorništvu naročili seme lucerne in triletne detelje, naj dvignejo nakazila do 26. t. m. pri kmetijskem nadzorništvu . Ulica Ghega št. 6. Nakazila, ki ne bodo dvignjena do tega dne, bodo neveljavna. IZLETI Planinskega izleta PDT s prostovoljnim udarniškim delom na Nanos ne bo v nedeljo 27. t. m. Vršil se bo v nedeljo 10. aprila t. 1. Vpisovanje le za člane je podaljšano do 31. t. m. Vpisujte se v uradu v Ul. F. Filzi 10/1 dnevno od 19 do 20.30 in v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 2. V nedeljo 27. t. m. priredi PD! izlet na Volnik. Zbiranje pri postaji openskega tramvaja ob 10 dopoldne. Iz Samatorice Ze pred nekaj tedni so bila končana vsa dela za kratki vodovod, ki bo preskrboval z vodo več vasi v nabrežinskem okraju. Vodovod Je speljan tudi v našo vas, toda voda ne teče šg redno, ker morajo popravljati cevi zdaj tu zdaj tam Pri kopanju jarkov za vodovod so nam pokvarili ceste in poti in jih niso še popravili. Na polju nas čaka že delo, toda po takih poteh je skoraj nemogoče voziti ž živino in hoditi. Skrajni čas je, da podjetje (dmpresa tmmobiliare Veneta*. ki je imelo ta dela, tudi popol-noma izvrši dela, saj je za to dobilo tlldj lepe denarje. Na noben način ne smejo ostati ceste v takem stanju, kakor »o sedaj. Partizani iz Saleža proti zapiranju in sojenju borcev za svobodo Podpisani partizani in aktivisti iz narodno-osvobodilne borbe iz Saleža, zbrani na sestanku 24, marca 1949, ki smo odločno in dosledno vodili borbo proti nacifašizmu in vsem temnim silam, katere danes ponovno dvigajo glavo ODLOČNO PROTESTIRAMO proti aretacijam in procesom, ki jih danes ponovno uprizarjajo in pripravljajo proti borcem iz narodno osvobodilne borbe samo zato, ker so se borili proti fašizmu na kar Jih Je sicer tudi radio London vsak dan pozival. Danes pa UGOTAVLJAMO da ravno predstavniki tistih držav, v katerih rokah je uprava našega ozemlja, neusmiljeno preganjajo borce za svobodo s tem, da jih spravljajo v zapore in nepravično sodijo. Zato ZAHTEVAMO da se ukine vsako nadaljnje postopanje in preganjanje naših borcev, ki so največ doprinesli za zmago nad fašizmom. SLEDI 19 PODPISOV. Pozdrav zaprtim tovarišem Partizani m aktivisti tz Saleža pošiljajo * svojega rednega sestanku 24. t.m, Vsem partizanskim borcem, ki ječijo v tržaških zaporih svoje borbene pozdrave! Tovariši, naša vas, ki ji je Co-lottijevu banda priradejala mnogo žrtev, pozna tudi vašo žrtev, ker je zločine fašističnih tolp poizkusila na svoji lastni koži. Toda s fa. šistl in fašizmom smo obračunali in se osvobodili tudi fašističnih zaporov. Tudi vi boste kmalu svo bodni, kajti skupno bomo -strli tudi vse Imperialistične okove ter vas iz njihovih okovov rešili! SEJA OBČINSKEGA ODBORA Trst bo imel 277 volišč Včeraj je občinski odbor razpravljal na svoji seji o dveh vprašanjih, in sicer o organizaciji bliž-njih upravnih volitev in o problemu tržaškega trošarinskega urada. Kakšni bosta odločitvi, še ne vemo, ker ac nismo dobili uradnega poročila. Vendar pa lahko predvidevamo, da bodo o prvem vprašanju sprejeli odločitev, da bo Trst za volitve razdeljen v 277 volišč, ki po zakonu ne bo imelo več kot 800 do 1000 volivcev. V t« namen So že sestavili načrt, po katerem bo mesto razdeljeno na 277 volivnih enot. K stvari se bomo povrnili v eni izmed prihodnjih številk. Kaj pravijo po istrskih vaseh po «kongresu» Tudi is Rojcev, Marančinov in Babičev je Šlo nekaj delegatov ki smo jih sami izvolili, n« kongres Kmetijske zveze V Trstu. Ko so se naši tovariši vrnili, so nam povedali, kako so jih sprejeli tako imenovani ((internacionalni* voditelji ES u Trstu, j ih zmerjali tn odganjali s pomočjo civilne policije. Vsi i;o sprašujemo, kakšne neki vrste »internacionalisti« morajo biti tedaj v Trstu? Pri nat pravijo, da hočejo ti »internacionalisii« dobiti po vst) sili patent za suoj tdnternacionalizetn« in Se b ta namen poslužujejo civilne policije in anglo-amerlške protekcije. Tega vendar ne moremo razumeti. priprosto mislimo in pridemo do zaključka, da bi bilo vendar bolj koristno in uspešno v borbi za praui intcrnacionalizem, če bi se borili proti imperialistom, ohranili enotnost in ne iskali, pomoči civilna policije. Niso dovolj besede o internaclonalizinu! Mi kmetje se lega dobro zavedamo, saj je tako tildi pri našem vsakdanjem delu. Njiva nič ne obrodi, če kmet samo ob njej stoji in govori prazne be- GLASBENA_MAT1CA ŠALE?. Jutri 2B. marca ob 20 KONCEM umetnih partizanskih in narodnih pesmi Nastopil bo KOMORNI ZBOR '/.boi ovodjd: UB4LD Vi.ABEC. SLOVEUSKO \liiilHA II GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 25. I. tn. ob 16. in ob 20. uri gostovanje v dvorani italijanskega kulturnega krožka (naa Logglo) v KOPRb z mladinsko igro M. Surlnove Dedek Mraz66 V nedeljo 27. t.m. ob 16. uri gostovanje t; ŠMARJAH z mladinsko igro M. Surlnove „Dedek Mraz66 T' ponedeljek 28. t.m. ob 18 gostovanje v SIČOLAH z mladinsko igro M. Surinove „Dedek Mraz66 Nočna služba lekarn Redenzione, Garibaldijev trg Benussi, Ul. Cavana 11; Biasoletto, Ul. Roma 16; Alla Salute, Ul. UiU" lia 1; Harabaglia v Barkovljah m Nicoli v Skednju imajo stalno »oc. no službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8900, papirnatii št«£ ling 2000, telegrafski dolar 663, o lar 658, švicarski frank 178, * francoskih frankov 178, avstril* šiling 23. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 24. marca 1949 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb, P rok pa je bilo 7. _ Cerkvene poroke: uradnik: U“" Franko in gospodinja Altin Ervin > merilec Ceroni Elio in gospoomJ Godina Ana, železničar Dapas f vio in gospodinja Michelazzi Lic ' kuhar Brunettin Ettore in ^0SPTji.; nja Stepančiči Viktorija, pomočnik Kalzi Karlo in trgovs pomočnica Gregorič Ana, mizar n bula Ivan in gospodinja Slavec » goljuba, težak Capello Armando gospodinja Lascak Zora. n. Umrli so: 56-letna Parovel I»“ ka, por. Krevatin, 77-letni K°s-„ Emil, 46-letni Visintini Anton, , letna Losei Marija, vd. Benede 71-letni Duranti Josip. Dvig nakazil. Danes naj deljevalci živil dvignejo pri na. skem prehranjevalnem uradu kazila za konservirane ribe za ^a. trošnike, ki imajo prednostne kaZnite (vključno AVISS). . Isto naj store vodje podeze*6ge, prehranjevalnih uradov Pr* pralu, S«! RADIO Tl TRST II. Petek 25. marca 1949. . ^ 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja ba. 7.45: Poročile.. 11.30: Simf°nn antologija. 12.00: Sodobna Ang 12.10: Lahka orkestralna »•" je- 12.45: Poročila. 13.00: Glasba P°gl0. ljah. 13.45: Antonin Dvorak: -j. vanski plesi. 14.00; Poročila. ,.^g. Dnevni pregled svetovnega 17.30: Plesna glasba. 18.00: Nf“nhe, vest. 18.15: Glasbeno preda ^g. 19.00: Angleščina po radiu. Ljjg. Zabavna medigra. 19.45: 20.00: Male orkestralne * 20.20; Slovenski sindikalni ky , *j. 20.40: Tržaški kulturni 20.53: Dva znana tanga. 21-00. ^ strl besede. 21.30; Lahka Ž_.-kih 21.43: Simfonična glasba dunBJ j. klasikov. 22,45: Plesna glasba, v,. Poročila. 23.30: Kaj vam nU„ me-trišnjl spored? 23,35: Večerne lodij«. TRST L Petek 25. marca 1949. . 11.30: Simfonična anift,nes v 12.20: Pestra glasba. 12.55: V - f«o-radiu. 13.00: Poročila. 13.20. ,raii. lijev orkester. 14.00: TrcL® § ^0. 14.20: Različna glasba. pinovi preludiji. 19.30: Franco za tem karakteristična glasb • oo: Poročila. 20.15: SodobnO*«- 0Jll» Simfonični koncert. 23.10:: P. fek, 23.25: Zastrte luči. 24.00: ZaKU KINO ust** eh KINO OB MORJU. 18: «Vl»k s vi v Berlinu*. . ROSSETTI. 16: «Za vedno d::n*- delu 'i'>U ENCELSIOR. 16: «V drugem a okm* da», Fredrieh March FENICE. 16: «Tot6 na dirki BPU*1 fOall>l GARIBALDI. 18: «Noč na “ n1er.y.. Mauren O' Bara, G. Mo«*««?,, 0? MASSIMO. 16: ((Petje V Pus nis Morgan, J MarthiitE- geli1 ’ IDEALE. 18: »Zasledovana*. Preston Foster. d*e - ARMONIA. 16.30 sede n, zrak. Zemlja hoče oranja, gnoja, hoče potu orača, semena in sonca. Pa obrodi dobro in obilno. Ali se ne zdi Vidalijevim klepetavim «inte-rnacionalistom», da nekaj manjka o njihovem »delu?« Slabe uspehe bodo dosegli, če bodo s policijo podili kmete z njibo vih kongresov in zborovanj. Pa dolgo ne bo trajalol O tem smo trdno prepričam. srcema*, Robert Young, ODEON. 15.30: »Sestanek - le. Don Ahieche in Rctte g°z L! MARCONI. 16: Pluto. 1 gosak gasilec, petelin, j fe. Risbe Wait Dlaneyev'. s,nj*. ITALIA, 18: ((Hiša n‘A poUftL M.vrne Lo.y, G. Grant M V1ALF. 16: »Kobra*. M J|#, tez in SabO. . . Hrti!*11 AMRiltltO. 15.30: »smeš«1 Llvlo Lombardo. -asea«"" ar RADIO. 16: »Steva med * ■ v i* VITTORIA. 18: «PU»tolov-roku*, B. Crosbv- n> rtt°rj BFLVEDERK, 15.30: «D“» J Gary Cooper, G. •la,(JwvCi». SAVONA. 17.30: #PuSol° d. Flynn, Olivia De Ha'1' An**1111 VENFZIA. 16: «PWI*""Jutlo, e,r A. Magnani, Nando ]nSrld ADUA. 18: »Saratoga*. _ „«• man in Garv Cooper. g ' ',pSl* KINO V NABREŽINI. G. &■ ” čelja): »Zbogom, Amerikanski film- GORIŠKI DNEVNI K IjjgMjjnM raaial na CirBfam Velika javna, dela v Novi Gorici in na podeželju PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORSCl • SVE?OGO*SKA UHCA 42 - TEL. 749 Presta cona in sieie indasfrife Nova pekarna na Solkanski cesti in vprašanje zaposlitve brezposelnih Zmaga ES v smili livarni nri^ma*U bodo minili trije meseci, ar je bila Ustanovljena posebna Prosta cona za Gorico in njeno neposredno okolico, ki naj bi bila ne-sno zdravilo za vse gospodarske coiezni, ki sedaj tako težijo naše mesto 2e na volivnih shodih pred bernskimi volitvami so razni desničarski propagandisti obljubljali: ocakajte, da bo uvedena «2ona veljala prislovica, ki se je že nekako udomačila med domačini: «Cona franka, vsega manjka# — razen brezposelnosti seveda, ki jo imamo za izvoz. franc No, sta lo :a», potem boste videli#. Po treh mesecih, odkar je pro- cona prišla, smo videli bore ma-m mnogo od tega je celo popol-°7* negativno. Tako se je mestni obus prav v tem času podražil a celih 50 odstotkov, druge mestne dobave pa so ostale na prejšhji vi. > . ‘ , *• da je bilo razdeljenega ne-J sladkorja med potrošnike in da m obetajo tudi kavo, kakao in po- tpD-n°m 'r°da ze Prva razdeljevanja ga blaga so pokazala velike hibe ki dopuščajo, da potezni veletrgovci zn finančniki. ki dostikrat niso niti iz Gorice, za-zi]° težke milijone pri blagu, lina \ moral° iti izključno v korist dr# u' 8a^ znana stvar, kako sks Stala prosta cona italijan-sn P ,davk°Plačevalca, kateremu agotovili, da je to potrebno, češ sUtrrga s tako žrtvijo do zapo-L, 'i0 kruha goriškim brez-Pnrelnlm, ki jim je z novo mejo urezan glavni vir življenja. Voh *em V. zvezi se že ves čas go-ki °. n°vih industrijskih podjetjih, ", ° baie ustanovila v Gorici; SJfl« Pbaoji za njihov razvoj bi kan t \ Privabiti v naše mesto več nin}« ?’ ki nai bi imeli tukaj večjo k,. zaslužka zaradi dodelitve u 'n^tnv potrebnih surovin pod Bnvav5 pogoji. Do sedaj pa je ih n u Sam° ° ockaterh distilerijah ?ekarnah. ki bi ne bile niti in-Jlla k i amPak samo mala in sred-obrtniška podjetja in bi zaposli-® majhno število ljudi. svn?„k0 j,e P°dietje Gaier, ki ima n».u ?ekarn° v Ul. Rossini, pre ran kati°v 'a teden svoj obrat na Sol-viu n!..':'sto št- 47• irjer so popravila i no Poslopje, v katerem je cesto št. 47, kjer so popra-. . —rje, v katerem je Uredtr v°iaška pekarna. Pre-lav !1 so notranjost in opremili de-tričn C° Z veejimi stroji in z elek-karn° .pe^°- Tako preurejena pe-br, a začela delovati te dni in 500 kenda lahko proizvajala okrog prpri ? keksov dnevno, namenjenih PblP_S.em za izvoz v druga mesta. Peciv pa bodo Pebli tudi sveže krs,v°’ k°Hkor ga bo potreba za potrošnjo. doslej največje podjetje, nes nj niti novo, ampak samo predela « m mal° razširjeno. Trenutno bili n°Vi Pekariji 15 ljudi, kV so ci ., t?,nslpni že v prejšnji delavrti-tvrai*_ "ossini. Poleg feh pa bo delavce Zapos*lla še okrog llfm^vih' že qj, !n delavk. V ta namen so brezo , 15 imen izmed množice Plitev vh’ ki 80 zaProsili za za-he mn ' endar pa gospodar sam re od*°dati o njihovem spre-za de'jr8rilpak bo 0 tem ukrepal urad 'ešče'eT?loUra bi V sredo popoldne je imelo pokrajinskoodposlanstvo svojo običajno tedensko sejo. Najprej so razpravljali o navadnih upravnih zadevah, med katerimi je bilo govora tudi o vozilih pokrajinske uprave. Sklenili so, da bodo prodali nekaj starih avtomobilov, bi potrošijo preveč goriva, in kupili dva druga z manjšo potrošnjo. Prav tako so sklenili, da bodo zavarovali vsa vozila na skupno zavarovalno potico ter tako prihranili na času in denarju. Nato so odobrili nekatera popravila na zgradbah, ki so last deželne uprave in imenovali nadzornika, ki naj bi nadziral dela pri razširjenju mostu čez reko Ter pri Vilesah. Ta dela se bodo namreč v kratkem Začela. Končno so še sklenili, da bodo poverili deželnemu tehničnemu Uradu nalogo, da odda na dražbo dela za popravilo in ureditev ceste, ki pelje iz Krmina do deželne ceste Marijan - Villa Nova ob Idrijci. To cesto bodo namreč na deželne stroške popolnoma prenovili, izboljšali in asfaltirali. stirajo proti temu, da bi zagnali Italijo in svet v vrtinec nove katastrofe in 2ato poziva vse Italijane, rie glede na njihovo politično ali versko pripadnost, da se složno združijo v manifestaciji za mir. Italijanski politični preganjanci-mtifa.šisti in bivši interniranci v Nemčiji, ki so poskusili na lastni koži grozote fašizma in tragične posledice izgubljene vojne, se odločno pridružujejo tistim ljudskim silam, ki se borijo za mir, za demokratične svoboščine in Za neodvisnost. Koprivški župan fe odstopil Pred dnevi je podal ostavko župan iz Koprive g. Rudolf Miani, ki je bil več let v tej službi. Na njegovo mesto je bil imenovan za komisarja pokrajinski nadzornik Um-berto Castanioli. V torek 22. t. m. je imelo delavstvo livarne SAFOG volitve za nov tovarniški odbor. Pri teh volitvah so odnesli lepo zmago skupine Enotnih sinidkatov. Ta uspeh je zlasti očiten, ako ga primerjamo s prejšnjimi volitvami, pri katerih so odnesli demokristjanski odpadniki 107 glasov, medtem ko so pri teh volitvah pod zastavo Enotnih sindikatov dosegli samo 63 glasov. Od 600 delavcev, ki imajo vo-livno pravico, jih je oddalo veljaven glas 484. Največ glasov, in sicer 207, so oduali za komunistično listo. Takoj za njo je Saragatova skupina s 139 glasovi. Od drugih skupin so dobili socialisti 34 in neodvisni 41 glasov. Dejstvo, da so defnekristjani »zgubili skoro dive tretjini glasov, nam jasno kaže, da je delavstvo spoznalo, kam vodi njihova pogubonosna politika, kar se je videlo še prav posebno pri razpravi o atlantskem paktu v rimskem parlamentu. Seja mestnega odbora BFS Sela občinskega odbora Izle! primorskih Kmetov v Vojvodino Proti koncu tega meseca se odpravljajo kmetje iz Slovenskega Primorja s posebnim vlakom na izlet v Beograd in Vojvodino, kjer si bodo ogledali nove naprave in razna izboljševalna dela, ki so v teku po petletnem planu. Tam se bodo prepričali o ogromhem agrarnem bogastvu naše zemlje ter o napredku zadružništva in sl ogledali nekatera najbolj znana vzorna državna posestva. V ta namen bo organiziran poseben izletniški vlak, ki bo šel preko Sežane in se ustavil tudi v St. Petru ALI Sl 2E NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA# na Krasu, Postojni, Rakeku in Logatcu. V Vršcu v Banatu si bodo izletniki ogledali vinogradniško zadrugo, v katero so vključeni tudi njihovi rojaki iz Slovenskega Primorja, ki tamkaj živijo. Zatem še zadrugo v Stari Pazovi in Novi Beograd. Od tu bodo odšli preko Novega Sada v Beli Manastir, kjer bodo porabili dva dni za ogled dr- V gredo zvečer se jo sestal mestni odbor DFS, da bi se pogovoril o aktualnih vprašanjih. Na seji so proučili predvsem razvoj dogodkov v mestu v zadnjih tednih in spre-jeli nekatere sklepe v zvezi z bodočo konferenco zastopnikov DPS. Včeraj zvečer je bila V občinski beli dvorani redna tedenska seja občinskega odbora, na kateri so razpravljali in ukrepali o raznih tekočih občinskih vprašanjih. Podrobnosti o poteku seje bomo prinesli jutri. žavnega posestva v Belju. Ves izlet bo trajal osem dni in del znašala skoro 105 milijonov din V prvi polovici tega meseca Je okrajni ljudski odbor v Novi Gorici na zasedanju za sprejem okrajnega finančnega proračuna za tekoče leto podal obenem tudi pregled in obračun dela, ki je bilo storjeno v preteklem finančnem letu. Tako je znašala vrednost prostovoljnega dela, ki je bilo izvršeno lani pri raznih javnih delih 2,378.104 din, pri gradnji zadružnih domov v okraju pa 3,457,476 din. V tem pa ni všteto mnogo prostovoljnih Ur, ki so jih napravili delovni ljudje po tovarnah in ustanovah in pa delo mladincev, katerih je bilo 614 v mladinskih brigadah. Posebno lep omembe vreden je razvoj kmetijskih obdelovalnih zadrug, katerih je bilo v začetku tega meseca že 19. Te zadruge so imele 1400 ha površine in je bilo Vanje vključenih 334 družin s 1500 družinskimi člani, ki so za delo sposobni. V te številke pa seveda niso vltljU1 čene številne zadruge, ki se še ustvarjajo ali pa še niso vpisane. Na področju lokalne proizvodnje je bilo lani ustanovljenih 18 krajevnih in okrajnih proizvodnih podje tij, kar znaša precej več kot prejšnje leto. Zelo važna je tudi postavka obnove porušenega podeželja. Lani je bilo Za Obnovo porabljeno iz okrajnih fondov 47,857,420 din, med tem ko je vrednost izvršenih bodo znašali vsi stroški za vožnjo v drugem razredu, hrano in prenočišče okrog 1800 din. Verjetno pa bo vodstvo izleta doseglo še nekatere olajšave, tako da bodo stroški še manjši. in je torej več kot polovica, dela odpadla na prostovoljno in neplačano delo. Za tekoče leto so predvidene glavne investicije za gradnjo Nove Gorice ter je pri teh delih vključena tudi napeljava vodovoda za Novo Gorico. V načrtu je tudi gradnja okrajne livarne, okrajne klavnice upravne zgradbe okrajnega ljudskega odbora ter okrajno podjetje za precizno mehaniko, za katero se je pojavila V okraju velika potreba. Poleg tega je v hačrtu delo na hubelskem vodovodu, skladišča okrajnega magazina in cestna dela Miren-Opatje selo. Prav tako so določene posebne investicije za razvoj kmetijstva na državnih posestvih v Oveljanu, za vodovod in rezervoarje v Rrdih, za rezervoar in črpalko v Dornbergu, za dom defektnih otrok v Biljah, za gradnjo kmetijskega znanstvenega zavoda, za mladinski dom V Kojskem itd. Za nove zgradbe in napeljave je določenih skoro 22 milijonov div, dočim bodo porabili za obnovo podeželja v tekočem letu okrog 36 milijonov din. Ce pa k temu prištejemo še prostovoljno delo in delo mladinskih brigad, se bo vrednost investicij še več kot podvojila. Letos je goriško gospodarstvo že toliko napredovalo, da se je goriški okraj osamosvojil in ima letos že lastne dohodke s tega področja. Za tekoče leto je predvidenih preko 93 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov. K tem izdatkom pa je treba prišteti še 17 milijonov din za investicije iz lastnih sredstev pri raznih podjetijh. Okrajni ndbor je predloge za letošnji proračun odobril soglasno in brez kaKršne koli spremetnoe. iz tega se vidi, da ljudski odborniki pravilno gledajo na razvoj domačega gospodarstva, ki naglo napreduje v smeri graditve socializma. Tudi goriško ljudstvo se pripravlja, da bo pristopilo k izvrševanju letošnjih del z istim navdušenjem kot lani. Uspeh pa bo prav gotovo še večji, ker so lani z resolucijo IU ravno tisti, ki bi morali jugoslovanskemu ljudstvu pomagati pri njegovi poti k socializmu, stavili na to pot glavne ovire in tako še bolj otežkočili delo. Pri tej priliki naj še ehkrat omenimo, da bodo vsa ta dela financirana iz okrajnih sredstev, med tem ko So druga še večja dela v načrtu in bodo finansirana iz republiških in vsedržavnih fondov. To velja zlasti za gradnjo Nove Gorice, ki bo imela letos še mnogo večji razmah in za razne večje gradnje bodisi v industriji, kakor pri drugih večjih napravah v okraju. Saj na primer še ni dolgo tega, ko je beograjska vlada določila milijardo din za obnovo na Primorskem in bo del te vsote odpadel tudi na dela v goriškem okraju. Tako se svobodna Goriška postavlja čvrsto na lastne noge in se njeno gospodarstvo naglo razvija na poti socialističnega gospodarskega sistema, ki je edini možen huditi boljše življenjske pogoje našemu delovnemu Človeku. Slinavka tudi v Pierisu Te dni je krajevni živinozdrav-nik Ugotovil noVe primere slinavke in parkljevke pri Živini v Pie-rieu. V hlevu 52-letnega Franca Leopolda iz Pierisa so namreč našli tri okužena goveda. Zivino-zdravnik in krajevni organi so iz-dali potrebne ukrepe za ločitev obolele živine in 2a razkuženje hleva. Mezdni sporazum za trgovska uslužbence V sredo 23. t. m. so se v prostorih urada za delo v Gorici zopet sestali zastopniki trgovcev in tr govskih nameščencev, ki so se že dalj časa pogajali za ureditev mezdnega vprašanja. Po kratkem in prijateljskem razgovoru so dosegli sporazum, po katerem bodo uvedli tudi v naši pokrajini državni sporazum za novo ureditev plač, kakor je bil sklenjen v Rimu 15. decembra lanskega leta. Po tepi sporazumu bodo zvišali trgovskim nameščencem njihove prejemke in bode ta povišanja dosegla najmanj 5% za uslužbence, ki niso uradniki, in največ 15% za uslužbence kategorije A. Najmanjši povišek mora znašati vsaj 1000 lir mesečno. Trgovski uslužbenci bodo dobili pr 1300 lir poviška na mesec, pomožno osebje pa po 1100 lir. Poviški se računajo od 1. decembra 1948 dalje. Imenovanja davčne komisije v Krminu Pri davčni komisiji v Krminu sc- imenovali posebno sekcijo, ki naj bi proučevala pritožbe glede splošnega dohodninskega davka. Ta od sek je že potrjen od finančne in-tendence v Gorici in je takole sestavljen: Plet Gualtiero iz Krmi->ia, podpredsednik, in člani: Zorzut Alojz iz Krmina, Macaroatli Evgen iz Gradiške, Vižintin Alojz iz Moše, Turuš Anton iz Slovrenca. Za namestnike so imenovali: Ce-cutta Guida iz. Morara in Caneia-nija Alojza iz Jenkova pri Dolenjah. Ti člani bodo ostali v funkciji do 31. decembra 1952, KINO koristi - tdlei lohko opevane Qaj bi n.p§°dnosti proste cone, ki krizg Pvde Goričane gospodarske lab*U n ■ Ct*P‘ ko so jo iz- boli naKtteri Spekulantje. da so Majičke !1 8VoJe žp itak rei°ne n°vinii ,lln občinska uprava z ‘Istih „a,Lsami odvrnila dober del Začcti ”dJetnlkov. ki so mislili 'avriojti v®čjo industrijsko de- ! PPidejr, „ tem področju pa in drugi k- še urad 2a del° dom dosti, da bi Dot • T zaPlrajo Goriča-dosti, n .se,,do Ustih redkih mož-k*iub vsemu nudijo, ui —u »uuniu iiuuipj, vi ; do koš6ka kruha, češ: del gl j»’ amPak esuli bodo tukaj V 8olkansk|! 1 ?a)erievo pokurijo na °tvnriii nr-teS kl bodn uradno 8?tnosti ,,K nii Pnnpdeljck ob pri-atavniknv Clnsk'h in deželnih pred-? časom 5 b^viJn.dabodo popravili ietje razšli,, UE!a Poslopja in pod-b°do nr,H . I ce b°uspevalo. Vendar ort ®r,)ste aklml pogoji, kakor utia- imeifn . tUdi od te?a pod' Prlsti v ' nčani le malo ali nič -em primeru bo še naprej VERDI. 17: «’Fabio!a», M. Morgan. VITTORIA. 17: »Drugi del Pragozda#, F. March. CENTRALE, 17: »Pogubljena rodbina#, J. Stevvart, MODERNO. 17: »Pogumno, Red#, R. Paige. EDEN. 17: »Divjaška meja#, R. Scott. Politični preganianci proti atlantskemu pahtu Izvršilni odbor Državne zvezt italijanskih političnih preganjan cev in antifašistov je imel dne 14. t. m. ivojo sejo. Ob lej priliki je sprejel naslednjo resolucijo, v kateri je v imenu zveze zavzel stališče proti atlantskemu paktu: Z atlantskim paktom se v Italiji obnavlja usodepolna pustolovščina »železnega pakta#, ki je prinesel ljudstvu toliko gorja in je povzročil toliko prelivanja krvi. Zato je potrebno, da se prepreči, da bi postala država zopet prizorišče borb in da bi se ljudstvo še nadalje borilo za interese, ki so mu tuji, in v njegovo škodo, Politični preganjanci zato energično prote- Baredi nad Izolo Taki so danes naši ljudje Dva primeia vztrajnosti in trdne volje, ki premaga vse težkoče, bi radi povedali, V začetku decembra 1948 so se povsod pričeli večerni izobraževalni in analfabetski tečaji. Tako tudi i pri nas v Baredih. Pa je bilo tiste. ; ki ne znajo pisati, in tudi mladino j ki nepopolno obvlada svoj matern. j jezik, nekako sram, da bi — tako veliki hodili v šolo. Kako zgrešeno je tako »sramovanje#, dokazujeta dva napredka in znanja željna čla. na naše vasi. Tovarišica Juriševič Ana, ki ji je že 43 let, je kljub svoji zaposle. nosti redno hodila do učiteljice in se je to zimo naučila toliko pisanja in čitanja, da ne spada več med nepismene. Naravno, da človeku, ki je že v letih, kot pravijo ljudje, učenje ne gre več tako lahko. Tovarišica Juriševičeva pa je občutila, da je danes v njeni vasi in tudi drugje v okrožju in po sve tu toliko novega, da bi ne biio prav, če bi o vsem tem ostajala v temi- Iz teme, v katero je hotel z nasiljem in tertirjrm pahniti fašizem vse isfrsl-co ljudstvo, je tako stopila na svetlobo svobode. Postala je tako vreden in sposoben član velike skupnosti, ki se danes bori in izboljšuje življenje iz dneva V dan. Drugi in že zanimiv ter za vse poučen je primer malega pionirčka Kranf Silvija. Njegov 36 letni oče je bil med tistimi, ki se ne upajo v šolo zaradi napačnega čuta manjvrednosti. Ni se zavedal, da to ni njegova krivda, ker je prej tako želel fašizem. Kriv je bil v toliko, da ni mogel pretrgati med oklevanjem: bi šel ali ne b} šel v šolo. To ni bilo prav njegovemu sinčku - pionirčku Silviju. Kot komandir pionirske čete je čutil dolžnost, da tudi svojemu očetu da vsaj tisto znanje, ki ga že ima sam. In sta začela z učenjem. Slo je kar dobro, tako da danes pozna oče malega Silvija že vse črke in se tudi že podpiše! Ali ni to prizor, ki bi bil vreden čopiča umetnika? Kako danes v svobodi naše ljudstvo preganja te mo kulturne sužnosti, ko je prej z orožjem premagalo nacifašističnega sovražnika!!! že je v vasi nekaj takih, ki Se niso mosli odločiti Za obisk tečaja. Naj tem in tudi tistim po drugih va seh služita za vzgled gornja dva nrlmera. Prešeren in Cankar bt bila prav gotovo zelo vesela takih ljudi, če bi danes še živela. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA URSDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. • TEL. 70 Pitišnie zaieMpe preslabe' Naloge mladine za prvi maj a industrijskim blag-oni "•’"1 ---------—— ------------------- Tovariši antifašistični mladinci Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora je izdal 15. t. m. novo odredbo o preskrbi prebivalstva s tkanim\mi in obutvijo. Odredba, ki smo jo objavili te dni v celoti, je nov korak naprej pri preskrbi prebivalstva Istrskega okrožja, ker se je količina blaga, ki ga bodo dobili potrošniki na nakaznice, močn« povečala v primeru z lanskim letom. Primerjajmo število točk, kj so jih dobili lani posamezni razredi potrošnikov s številom, ki ga daje nova odredba: Razred potrošnikov 1948 1949 IR 1 16Q 210 IR 2 140 180 1Q 90 120 ID I 60 80 ID 2 80 110 se pinci siaier: Okrožni kmetijski oddelek obvešča vse delavce in nameščence naših podjetij in uradov, da so z današnjim dne Začeli prihajali iz Slovenije enodnevni piščanci štajerske pasme dobre nesnice. Vsi tisti, ki nameravajo gojiti piščance, naj jih takoj naročijo pri Zadružni poslovni zvezi v Kopru. To pomeni, da bodo piogli kupiti letos potrošniki Vseh razredov mnogo več tekstila in obutve v zajamčeni preskrbi kakor lansko leto. Da je moglo priti do tega, se moramo z,ahvaliti večjim dobavam industrijskega blaga iz Jugoslavije, katere industrija je danes že v stanju, da popolnoma zadovolji domače potrebe z lastno proizvodnjo in da dobavlja tudi najn najvažnejše industrijske potrebščine v zameno za naše kmetijske pridelke. Gornja primerjava točk pa nam ne pove še vsega. Lani so bili delavci in nameščenci javnih ustanov in podjetij, zadrug in privatnih delodajalcev razvrščeni v kategorije IR 1 in IR 2, sorazmerno po teži njihovega dela. Letos pa bodo spadali vsi v prvo kategorijo, kar pomeni, da je povečanje preskrbe posebno veliko za tiste, ki so imeli lani nakaznico IR 2. V ta razred bodo spadali po novi uredbi, poleg nekaterih drugih poklicev, samo delavci in nameščenci, ki dobivajo po obstoječih predpisih obleko in obutev od podjetja, kakor na primer poštarji in gasilci. V odloku je novo tudi to, da bodo prejemali vsi razredi potrošnikov v zajamčeni preskrbi tudi čevlje, do katerih so imeli lani pravico saino i.inetniki delavskih nakaznic. Odlok pravi, da bodo imeli pravico do zajamčene preskrbe z industrijskimi izdelki samo potrošniki, ki so bili sprejeti v zajamčeno preskrbo s kruhom. To s pravi, da ne bodo imeli pravice do industrijske nakaznice kmetje, ki pridelajo dovolj, da lahko kupijo potrebne predmete po vezanih cenah, to je po istih cenah, ki veljajo za zajamčeni preskrbo, kakor tudi obrt niki, ki delajo popolnoma Za »voj račun in ne sodelujejo v nobeni obliki pri gospodarski obnovi o- krožja. Pravilno je, da so izločeni iz zajamčene preskrbe vsi gospodarski elementi, ki bi mogli in morali sodelovati pri gospodarski izgradnji naše dežele, a so še vedno pasivni. Tem nudi prosta trgovina isto blago, seveda po višjih cenah, ki so prilagojene njihovim večjim dohodkom. Koliko blaga bojno dobili na točke po novem odloku? poverjeništvo za trgovino in preskrbo IOLO je izdalo odločbo o številu točk, ki so potrebne za nabavo posameznih vrst artiklov. Vzemimo za primer družino delavca ali nameščenca, ki ima ženo in dva otroka, ter izrh-čunajmo, koliko blagja bo mogla kupiti s 520 točkajni, s katerimi razpolaga: 3 m volnenega blaga za moške obiske (42 točk), 3 m volnenega blaga za ženske zimske plašče (54), 3 jo lahkega volnenega blaga za obleke (30), 5 m tiskanega bombažnega blaga za obleke Q lit Piumlblu dnmiiik! (24), 10 m flanele (40), 20 m Platna za perilo (80), 15 fn platna za posteljnino (60), 6 parov moških nogavic (24), 2 para ženskih nogavic iz umetne svile (16), 8 parov otroških nbgavlc (16), 1 par moških nizkih čevljev (40), 1 par žeh-skih čevljev (30), 3 pare otroških čevljev (60) in 8 klopčičev sukanca (8). Te količine navajamo samo kot primer, kakšno možnost nabave dajejo štiri nakaznice, iti jih ima ena družina, Naša trgovina tekstila in obutve pa nudi še danes veliko izbiro drugih volnenih, bombažnih, svilenih in laneniii tkanin, trikotaže in konfekcije. Lahko rečemo, da bodo zadovoljene potrebe vsakega potrošnika in gospodinjstva. Trgovine, ki prodajajo tekstil in čevlje. So že sedaj dobro Založene z vsakovrstnim blagom. Izložbe «Omnie», zadrug in drugih prodajaln dajejo novo sliko ulicam naših mest, ki smo jo dolgo časa pogrešali. Kupci so dobili zaupanje v zajamčeno preskrbo, ker je bilo že lani dovolj blaga, da so mogli izkoristiti vse točke. Letos bo še bolje, ker so bili napravljeni vsi potrebni koraki, da bo blago dotekalo redno v trgovine, kjer bodo mogli potrošniki izbirati po potrebah in okusu. (p,) in mladinke! Velike so naloge, ki nas čakajo pri pripravah za praznovanje prvega maja, katere bomo dobro izvedli. Prav tako kot vsako leto, bomo prav mi mladina, avant. garda pri vseh pripravah, ker Je potrebno, da dokažemo na vseh delovnih področjih, telovadnih, športnih in kulturnih razvoj in napredek mladine, katerega je lahko dosegla le s pomočjo ljudske oblasti. Potrebno je poudariti, da bo nastop za prvi maj uspel kot veličastna manifestacija le, če se ho mladina resno pripravljala s telovadnimi vajami in to 100 odst. Geslo slehernega mladinca in mladinke mora biti: «Vsak mladinec-telovadec — vsak športnik, atlet#. Naloga, ki ni nič manj važna za vse naše mladince je: Sodelovati v mladinskih delovnih brigadah. Le tako bo mladina lahko dokazala, da konkretno prispeva pri izboljševanju našega gospodarstva, tako si bo pripravljala podlago za boljše socialno in kulturno življenje v okviru ljudske oblasti, Prvi maj 1948 je bil velika Zmaga delovnega ljudstva našega o-krožja. Vsa mladina je aktivno sodelovala pri pripravah in tudi pri nastopu. Za prvi maj 1949 pa mora mladina pokazati še večjo in boljšo pripravljenost. Antifašistična mladina Istrskega okrožja bo dokazala, da gre združena po poti mladine Sovjetske zveze in nove Jugoslavije. Mladi antifašisti, pripravljajmo se, da bomo vredno praznovali L maj! Vsak mladinec, telovadec — vsak športnik, atlet! Vstopimo vsi v mladinske delov-fte brigade. Tako bomo ojačili in izboljšali naše gospodarstvo in ljudsko oblast, G. L. Vabila na občne zbore POBEGI. - Dne 27. marca 1849 ob 14. uri popoldne bo občni zbor Konsumnega društva v Pobegih in Kmečkoobrtne posojilhice v Pobegih. Občni zbor bo v prostorih Konsumnega društva v Pobegih. BERTOKI. . Kmetnaproza Bertoki sklicuje prvi redni občni 2bor v prostorih gostilne Vinarske zadruge v Bertokih dne 24. marca 1949 ob 19. uri zvečer. PIRAN, - Konsumna zadruga v Piranu bo imela dne 28. marca 1849 ob 20, uri občni zbor V prostorih kinematografa. Babiči Bo ali ne bo pomlad? V februarju so se naši otroci lahko že igrali na prostem, sedaj v marcu pa se ne morejo več, ker je nastopilo bolj mrzlo vreme. O svečnici smo govorili, da bi bilo potrebno malo dežja, posebno za grah in žito. Pa ga ni hotelo biti. Le malo rose je padlo prve dni marca iz lahkih Vlažnih oblakov. Zemlja se je nekako ovlažila, da je takoj pozelenelo, posebno žito v prisojnih legah. Po nastopu mrzlega zračnega vala, pa je nekako obstalo vse. Ne more ne rasti ne se poskriti nazaj v zemljo. Tudi pomanjkanje vode se občuti, saj moramo voditi živino na več napajališč. 2e nekaj dni stojita dve naravni fronti ena proti drugi. Ko se pričnejo zbirati južni oblaki in celo pokrijejo nebo, stopi takoj na delo burja ali vzhodni veter in razženeta vse. Tako zemlja in mi zaman čakamo potrebni dež. Vee bo takoj ozelenelo in oživelo, če bi nastopilo vlažno in južno vreme. Posebno detcljišča in žita. Včasih smo morali pšenico v marcu prežeti, ker je preveč zrasla. Letos nam tega ne bo potreba, ker narava sama Ustavlja prezgodnjo rast. Upamo, da bo vsaj april odprl zatvomice dežja in pristoril to, kar Je bilo zamujenega v marcu. BABIC FRANC Buje Kssiei teKiiisie v uriuravah za 1. mai Prebivalci Kaštela že sedaj težko pričakujejo datum prvega maja 2e več časa se pripravljajo, da bo, do dostojno proslavili ta dan. Po-slali so pozive Za tekmovanje nekaterim bližnjim Vasem ih to: kdo bo bolje in poprej dokončal prevzete delovne naloge, Tako so vsi prebivalci, razen e-nega, ki ga bomo tudi imenovali, prispevali v nedeljo s prostovolj-mi darovi v naravi in denarju. Pripravili so dva vozova in ju lepo okrasili. Domača godba in še skupina mladincev je spremljala vozove, ko »o šli od hiže do hiše. Vse družine so rade volje prispevale, le dobro poznani Covacich Peter iz Schiavonije, ki jQ dobro stoječ, ni hič dal, Ljudje lo bili mnenja, da bi bR dal, če bi se zbiralo za — Natale di Roma. Oba voza sta se vrnila, ko sta obšla VSa naselja, pred sedež krajevnega tajništva SlAU. Bilo je zbranih 163 litrov vina, 100 kg koruze, 364 komadov jajc in 18.000 lir. Ljudje so s« izražali, da radi dajo in da je to šele njihov prvi prispevek. Prej kot bo praznik prvega maja, bodo še prispevali. Mladina se pripravlja za telovad- ni nastop. S prostovoljnim delom pa prispevajo vsi pri napravljanju kamenja in drUgega gradbenega materiala za gradnjo zadružnega doma. Tudi če se reakcija in drugi paraziti zaganjajo in sikajo laži pro-tj ljudski oblasti, pri našem ljudstvu ne bodo uspeli. Dobro se zaveda, kaj je bilo, »e bolj pa, kaj bi taki radi. Občuti izboljšanja življenjskih pogojev in se mu ni potreba klanjati za kos kruha nobenemu. Tu delajo za to vsi in V lepi harmoniji brez sovraštva in zatiranja. 2ivel prvi maj, mednarodni praznik vseh delavcev! P. R. Ljtidslvo bujskega ott a 1. maj Z vsakim dnem bolj občuten je bližajoči se prvi maj. Vsak posamezni član naše skupnosti ve, da je potrebno tudi njegovo sodelovanje, da bo ta praznik res izšel v veličastno manifestacijo. V bujskem okraju je bil 19- marec dan prostovoljnih prispevkov. V naravi. Pripravljalni odbori so Po vseh vaseh okraja organizirali Zbiranje darov. Krožilo je 28 vo. zov, okrašenih z zastavami, zelenjem in napisi, Pri nekaterih so sodelovale vaške godbe, kjer pa teh ni bilo, je bil na vozu harmonikar. Zbranega je bilo 2162 litrov vi-' na, 972 kg koruze, 2178 komadov jajc, 27 in pol litrov žganja in še več desetin kg bele in koruzne moke, poleg tega pa še Po več kg sira, maščob in precej krompirja. Najboljši pripravljalni odbori so v Segetu, Mornih in Kaštelu. V teh treh krajih je bil že dan prosto, voljnih prispevkov podoben prvemu maju v majhnem obsegu. Škocijan pri Kopru KDO BO BOLJŠI! Prejel; smo dopis, ki ga rade volje priobčujemo. ker dokazuje veliko delovno zavest čla.hov SIAU v Skocijanu. V imenu vseh članov SIAU v Skocijanu napovedujemo tekmovanje članom SIAU Sv. Tomaž. Tekmovanje velja V naslednjih točkah: Četudi je pri Sv. Tomažu organizacija SIAU številčno močnejša in ima do sedaj izvršenih več prostovoljnih Ur, bomo napravili do žakljUčka prvomajskega tekmovanja Več Ur in tudi do konca leta isto tako Več ur. Prav tako bomo z istim številom ur napravili več dela, Člani SIAU m vse ljudstvo v Bkocijahu bodo ZastatVili vse sile pri tem tekmovanju in bodo prav gotovo dosegli dobre uspehe in tudi zmagal; v tekmovanju nasproti Stomažcem. Tajnik Brajnik. M. Dri-rri,, ai.tZi. y, 7e 2a2ooni( telejon na Vpraia{. el sem slušalko in po- al°, kato, kdo tam?# Zli tov- «»* novega?» ^djatneJ*’ ^ okro'negn pri-^e0a ma," oribo,-a „a proslavo ra;u ‘e o bujskem Pr°stovou„ n man 'festativnn „ nabiralna akcija in la- Bi 4r“ Proslavo prvega ma-Pouabt», " lano »n še fotograja Kdaj °kro*no0*gZai0^tri Zjutra} P’''1'* P,- am**n*hVa t>ba' zd,'nt’ol ;ci‘a!>o z°dki rpt° ‘ cesti m ’ Popravljeni obrežni’1 SeeoUir le, sk0ii strV' Kr ,tran « ° t,0t,n0 na dpu- m b“’® °’™'' «2 v *nTžnim do' 6 io sPron-, ■ 0, 0 d’a»- fi nei preparati vi p er il prime Maggton. Prostovoljno delo je pobuda za priprave praznovanja prvega maja. Kako je danes ta vse Živahno. Polno je prostovoljnih delavcev. Iz Kopra so: od VVJA, sodišča in okmjnega odbora, 32 je vseh. poleg teh pa še vei Bujčanov. Izkopano kamenje prenašajo na nosilnicah in 2 vagončki odvaža, jo zemlja. Kot bi čebele podražit, zašumi med totmrišicami, ko zagledajo našega fotografa. Ce bomo slika- li, so radovedne. Seveda, saj smo zato prišli, In tudi pisati bomo, da bodo čitali in videli v Trstu, kako pri nas Vsi združeno pomagajo pri ustvarjanju boljšega življenja Kako so pridne naše tovarišice. Ni jim zalo, da bi vzete pod pazduho kakšnega potilcanega in naimiranega gizdalina in se z njim postavile v pozo pred fotografa, kot do delajo v Trstu. Želijo pa imeti spomin na dni, ko so tako navdušeno pomagale fjraditi novo življenje. Kar poglej, kako hitro nakladajo in odvažajo kamenje. Dve tovarišici . sla že lačni in stu te zbasali J Da bo prvi maj v petem letu svobode čim lepši Tekmovanje pri iizkulturnih vajah, kulturne prireditve in nabiralne akcije v teku v koprskem okraju, naznanjajo vzdušje praznovanja prvega maja kabino kamiona na prigrizek. Se pravi, da sta že do sedaj pridno delati. Vsi so odločeni dati pomoč Bujcafiom, da bo njihov zadruž- ni dom čimprej dograjen. In še v nečem bodo dali pomoč: Pri utrjevanju bratstva in globljega medsebojnega spoznavama. «Odnesiva, tovariš)> vzpodbuja v slovenščini tov. Cvetko. »Pomozi, družen, pravi zaščitnik U hrvaščini svojemu pomagaču. «Va bene cosi, «hiti govoriti in nalagati kamenje na nosilnico lov. Mariuccia V italijanščini. Tudi če govorijo v vseh treh jezikih, Se vseeno zelo dobro razumejo. Cilj, za katerega delajo je za vse tri enak. Pomagati, da bo ga vse boljle-Slovence, Italijane in Hrvate. TELOVADNE VAJE MLADINCEV IZ KORT ZA PRVOMAJSKI NASTOP. Tisti v Trstu bi radi, da bi se tako zgodilo ket Babiloncem. Da bi Se jeziki zmešali in bi eden Zidat, drugi pa podiral. Pa se ne bo, ker so vezi bratstva vsak dan močnejše. Naj kar pridejo pogledat, pa bodo videli, kako in s kakšnimi močmi se tu gradi in kako hitro se gradi. Stari ljudje pravijo, mladi pa jim pritrjujejo. da je dahees v Trstu Babilon. Tam so se jeziki v resnici zmešali. Črni jezik govorijo (faši. sti), beli jezik (belogardisti, četniki, Ustaši j, plavi jezik (gospoščina, tista, ki tako rada zmerja z besedo ščavi). Vidali pa s svojim mehikanskim jezikom daje vsem takt! Zato pa včasih še civilna policija ne ve, koga bi bilo prav za prav potrebno zapreti in pretep sti. In po »pomoti# u-driha po tistih, ki so tega Se va- jem-delavclh in demokratih. Ve, da če bi po drugih udrihala, bi se zgruznilt-V niči Not pa vse to nič ne pomaga, Babilon je is dneva v dan večji, Brno v teh dneh so pričakovali, da bo s koncem sveta vse to prenehalo. Toda kot nalašč, konca sveta ni hotelo biti, Za enkrat bo še treba Vleči barako naprej, tudi če se Babilon veča. Nič ne p omaga, »Po Trstu varno hodi, konec sveta je šel pol vodi. L,e jadrajte za njim», bi dejal Prešeren, če bi danes še živel. Ko Sč bodo tudi V Trstu... «rre-mena zjasnila», in bodo tako složno in resno prijeli za delo vsi kot pri nas, bo tudi tam drugače. Krašica je majhna vas, nekaj kilometrov od Buj. Tu so ravno, kar končali sestanek, na katerem so napravili spored za praznovanje 1. maja. Ze ves siv mož je prinesel nad 5 metrov dolgo tr-stovko, ki bo služila za drog zastavi. Kot so se borili za svobodo pod temi barvami, ki nosijo kot pečat bratstva rdečo zvezdo, tako delajo danes na izboljšanje. V Materadi so pripravili C vo- zov in jih lepo okrdsili z iel njem, napisi in zastavami. Vaši godba je spredaj, ko gredo 1 hiše do hiše. Ljudje nosijo sk paj Vino, koruzo, moko, jajca denar. Vsi m vse za 1. maj! geslo. Prejšnjo nedeljo je bilo na prostovoljnem delu pri grn nji zadružnega doma 100 člani SIAU. V Brtonigij so pripravili 3 v Se, prat' tako V Novi vasi. ? smo mogli dobiti podatkov o š! Vilu telovadcev, V Bužihijt va 12 mladine zn nastop. V Novem gradu smo kar dob naleteli. V neki stranski ulici velika skupina otrok obkroža okrašen voz in opazovala, kal prinašajo ljudje darove za 1, m< Prav tedaj je prinesel stare človek pletenko Vitla In jo d tovarišu prt vozu Z beseda?) «Eceo-ti compagfto, /tasco p er i. Maggio». «Na tovariš, steki nfco vind za I. maj#. Na voz sedeč na sodu igra mladi hdrm nikar med dvema bratskima Z stavama borbene partizanske k račnice. Tu vadi za 1. maj t sedaj 3g mladine, (Nadaljevanje siedi) 25. marca 184? Sije raste socializem na vasi II. S mm lr;A Enako stanje o politiki partije na vasi je bilo do resolucije Informbiroja tudi na Poljskem. Mnogo drugače ni bilo niti v o-stalih deželah ljudske demokracije. Značilna poteza za stanje v teh partijah je bilo pomanjkanje socialistične perspektive o razvoju vasi. O položaju v partijskih organizacijah na vasi na Poljskem piše Artur Starevič v partijskem teoretskem časopisu »Nove drogi« po avgustovskem plenumu 1948: »Pomanjkanje perspektive in otopitev razredne borbe sta se najbolj odrazili v partijskih organizacijah na vasi, kjer so kapitalistične sile najmočnejše, a sile socializma, ki so pod stalnim pritiskom malomeščanskih elementov, najslabše)). Nadalje poudarja, da je perspektiva socialistične preobrazbe vasi, ki jo je dal avgustovski plenum«, izzvala v vaških organizacijah potres)), potem pa omeni, da pomeni avgustovski plenum prelom v tem pogledu, ker je o-borožil vaške organizacije in jih pripravil «za obrambo delovnih kmetov, za pomoč siromašnim in srednjim kmetom in za omejitev vpliva in položaja vaških bogatinov)). Značilno je, da so po resoluciji Informbiroja začeli zelo hiteti ne samo v Madžarski in Poljski, temveč tudi v Romuniji, Bolgariji in Češkoslovaški, da so v istem času zasedali plenumi centralnih komitejev v vseh teh deželah in da je bilo eno glavnih vprašanj socialistična preobrazba vasi. Vsi oni torej prvikrat postavljajo vprašanje kolikor toliko jasno pred partijsko organizacijo, prvikrat dajejo perspektivo socialističnega razvoja vasi. Edino naša partija — dasiravno je obtožena, da vodi kulaško politiko — ni imela potrebe, da spremeni svojo linijo, ker je takoj po osvoboditvi zavzela ne-dvomljivo stališče v vprašanju socialistične preobrazbe vasi, ker ni prepuščali stvari same sebi, temveč je čvrsto vodila tako gospodarski kakor tudi politični razvoj vasi. V smislu Leninovega in Stalinovega načela o značaju kooperacije vseh vrst, od najnižjih do najvišjih, za socialistični prerod vasi, je naša partija takoj po osvoboditvi začela organizirati razne vrste zadrug po vaseh. Poleg najnižjih, po večini trgovskih tipov zadrug, so bile ustanovljene tudi kmečke delovne zadruge kot najvišja oblika kooperacije, kot socialistična gospodarstva v kmetijstvu. Takih zadrug je bilo v začetku malo. Ustanavljali so jih politično najbolj zavedni kmetje, ki jim je bila naloga ista kot državnega socialističnega sektorja v kmetijstvu, da pokažejo namreč kmetskim delovnim množicam v praksi prednosti socialističnega gospodarstva in da pomagajo ka-sneie, ko bodo to dovoljevali ekonomski in politični pogoji, da se pristopi k hitrejšemu ustanavljanju takih zadrug sve do popolne socialistične preobrazbe kmetijstva. Naše državno in partijsko vodstvo se ni varalo z iluzijami, da je tak prerod vasi mogoč brez ostre razredne borbe kakor tudi da se more čez noč to izvršiti. Vendar pa to ni bila nikaka ovira, da se s časom postavi perspektiva, ugotovi značaj zadruge in postavijo naloge. V »Komunistu« št. 1. oktobra 1946 pravi tov. Kidrič o značaju zadružništva v naši državi: «V novi Jugoslaviji dobiva zadružništvo poleg državnega sektorja, poleg njegovega značaja, poleg občega značaja naše oblasti, poleg značaja našega finančnega sistema kot celota popolnoma nov značaj. Zamisel idealnih zadrugar-jev, da zadružništvo podpira ekonomsko - družabni razvoj, ki bo ukinil izkoriščanje človeka od človeka, je dobila realno podlago. Pogoj za izpolnitev te zamisli je, da se naše zadružništvo opre na samem terenu na državni sektor, da se ono v resnici organizira v cilju gospodarske pomoči delovnim množicam na osnovi njihove iniciative, da je v splošnem okviru uključeno v splošni plan in da vodi borbo proti vsem izkoriščevalskim in špekulantskim elementom. (Kurziv B. Kidrič). V »Komunistu« št. 3, septembra 1947 in kjeku Saški tov. Kardelj isto tako pokaže značaj in vlogo kmetijskega zadružništva: «S pomočjo kmetu z ene strani, da se končno reši kapitalističnega izkoriščanja, in s po-vzdigo kmetijske proizvodnje na višjo raven pomaga postopa-ma k izboljšanju gospodarskega položaja delovnih kmetov in stalno dviga njihovo življenjsko raven. Z druge strani z gospodarsko povezavo kmetov z državnim sektorjem, z združitvijo individualnih interesov naših kmetov z kolektivnim interesom socialistične izgradnje naše države predstavlja zadružništvo organizacijsko sredstvo preobrazbe kmetov na pot socializma. Iz rezerve finančnega kapitala v pogojih kapitalizma se kmetijsko zadružništvo v pogojih ljudske demokracije spreminja v orodje socialistične izgradnje«. Vodstvo naše partije in njeni kadri se niso varali, da bo ta razvoj šel sam od sebe v smeri so-cilizma, ampak samo z razredno borbo in z pravilnim usmerjeva-njem vodstva partije. Dokler obstajajo v našem kmetijstvu kapitalistični elementi — in oni še obstajajo, dasi je njihova vloga vedno manjša — tako dolgo bi bilo iluzorno in zmotno govoriti, da je prenehala nevarnost kapitalističnega razvoja zadrug, se pravi da se bodo zadruge starega tipa avtomatsko razvijale k socializmu. Nasprotno, avtomatski razvoj zadrug bi pomenil v resnici razvoj zadrug pod vodstvom vaškega bogataša, kar pomeni pod vodstvom kapitalističnega elementa in vodil bi zaradi tega k okrepitvi kapitalističnih ostankov s pomočjo zadrug«. (Kardelj št. 3, september 1947)'. Prav zato, ker je naša partija imela takoj po osvoboditvi jasno in določeno perspektivo glede tempa in poti socialistične preureditve vasi in ker je določila pravo mesto kmetijskemu zadružništvu v tej preobrazbi pri nas, so bili doseženi zelo veliki uspehi v razvoju vaškega zadružništva vseh vrst. Tako so do danes pri nas zbrana v splošne kmetijske zadruge skoro vsa vaška gospodarstva. Qb koncu 1948 leta je bilo v naši državi 8662 kmetijskih zadrug splošnega tipa, kar pomeni, da je na področju vsakega krajevnega ljudskega odbora vsaj po ena taka zadruga. One združujejo čez 2,300.000 gospodarstev, kar pomeni čez 11,000.000 prebivalcev. V 1947 in 1948 letu je bila izvršena spojitev raznih nižjih vrst kmetijskih zadrug v skupne zadruge, ki imajo v svojem sestavu razne sektorje kot nabavno-pro-dajni, proizvajalno-predelovalne, kreditne in druge. Tak enotni tip olajšnje vodstvo zadrug, razvija zadružno proizvajalno dejavnost in na splošno usmerja k izgradnji 'socialističnih gospodarstev v kmetijstvu, k množičnemu ustanavljanju delovnih zadrug. Posebna pažnja je posvečena razvoju proizvajalne dejavnosti na zadružni osnovi-ustvarjanju in krepitvi zadružnih ekonomij, da bi one postale po besedah tov. Kardelja »socialistična ognjišča« v okviru splošnih kmetijskih zadrug, ki bi služile kot šola za delovne kmete, da se čimprej prepričajo q prednosti socialističnega gospodarska na vasi in da čimpreje in najlaže na prostovoljni osnovi preidejo v kmečke delovne zadruge. Takih ekonomij je bilo ob koncu 1948 leta že blizu 3000 s 263.038 ha zemlje, od katerih 119.830 obdelovalne, 5230 konjev in goved, 11.455 druge živine, 721 težkih strojev in 23.033 manjših strojev in orodij (brez drobnega orodja). Vidimo torej, da so ustanovljena v okviru mnogih zadrug močna socialistična ognjišča, ki omogočajo znatno hitrejši tempo socialistične preobrazbe vasi. V preteklem letu je bila postavljena naloga, da se zgradi 4000 zadružnih domov, v katerih se bo osredotočila zadružna dejavnost in ki bodo imeli odločilno vlogo v borbi za socialistično preureditev vasi. (Veliko število teh domov je končanih, ostali pa bodo dovršeni letos). Razvoj teh oblik zadružništva se je odvijal z jasno perspektivo poti v socializem, z ostro borbo za ekonomsko omejitev in politično osamitev vaške birokracije, s čiščenjem zadružnega aparata in oblastnih organov od ostankov izkoriščevalskih razredov. Poglejmo sedaj, kako so se obnašali pri tem vprašanju nekateri «kritiki» naše partije. V večini dežel ljudske demokracije se pred Informbiroja niso bavili s tem vprašanjem. V kolikor so obstajale neke kmetijske zadruge, so bile to stare zadružne organizacije, ustanovljene v prejšnjih režimih. Ni bilo nobene borbe, da se tem organizacijam da nova vsebina, da se očisti zadružni aparat izkoriščevalskih elementov, da se zadružništvo razvije v socialistično smer preobrazbe vasi. Novih zadrug v glavnem niso ustanavljali, v kolikor so jih pa ustanavljali, so te služile kot oporišče vaških bogatašev. Poglejmo, kaj pravi o tem v glasilu Informbiroja 1. decembra 1948 leta Erne Gere, namestnik glavnega tajnika partije madžarskih delavcev: Napaka, ki smo jo napravili, je bila predvsem v tem, da nismo teoretično zasnovali in ker nismo na potreben način določili mesta in vloge zadrug na Madžarskem v novih pogojih, v pogojih ljudske demokracije«. Eme Gere je v svojem govoru na zadružni partijski konferenci 10. julija 1948 leta, kjer je iznesel neke objektivne težkoče v razvoju zadružništva na Madžarskem, rekel: Tudi poleg objektivnih či-niteljev — je bilo veliko napak, ki bi se jih lahko izognili. Nismo pravočasno teoretično razčistili o mestu in vlogi zadrug v okviru ljudske demokracije. Nismo nadaljevali principielne borbe o bistvu zadružnega pokreta proti meščanskim malomeščanskim in desno socialdemokratskim krivim prerokom. Prevzeli smo deloma v sili staro zadružno organizacijo brez bistvenih sprememb. Zanemarili smo izobrazbo demokratičnih strokovnjakov in pripravo kadrov smo dolgo časa prepuščali meščanskim zadružnim »strokovnjakom« in »znancem«. Z ustanovitvijo glavnega zadružnega sveta 1945 leta je bila ustanovljena organizacija, kateri na čelu so bili bivši Hortyjev državni svetnik Baranjos Karoljo, Kerek Mihajlo in drugi podobni branilci kulakov. Ustanovitev takega glavnega sveta le pomenila iti korak nazaj v odnosu do kmetijskih delovnih zadrug, ker je bil njihov samostojni glavni odbor ukinjen in ker so bile potopljene v glavni zadružni svet, v katerem je večinoma vladal kapitalistični duh«. Niti na Poljskem ni bilo stanje boljše. Tudi tam se partija ni brigala pred resolucijo Informbiroja za vprašanja ustanovitve . GLEDALIŠČE V STALINU, RUDARSKEM MESTU ZSSR. in množičnosti zadrug še manj pa za njihovo preusmeritev v socialistično preobrazbo vasi. Prvikrat je bilo to vprašanje močneje postavljeno na julijskem plenumu Poljske delavske partije. Nekoliko kasneje, na avgustovem plenumu leta 1948, pravi o tem v svojem referatu Hilari Mine: Krajevne zadruge združujejo okoli sebe samo okoli 38 odst. vaškega prebivalstva. Velike množice siromašnih in srednjih kmetov, kmetijskih delavcev in delavcev niso danes člani zadruge«. Toda brez aktivnega sodelovanja delovnega kmeta in brez pomoči države in partije tem kmetom se oni ne morejo rešiti gospostva vaškega bogastva v zadrugah. «Kako more, nadaljuje v svojem referatu Hilari Mine — delovati pri nas zadruga pošteno in na liniji interesov siromašnega in srednjega kmeta, ko zelo pogosto njeno krmilo drž;, roka vaških bogatašev in njihovih pomagačev, ki spreminjalo zadrugo v prodajalno, ki vedno bolj sodeluje v špekulaciji. Ali ni podobno stanje tudi v mnogih prodajalnah kmetske samopomoči, ki je pozvana, da branf kmečke interese. V našem kmetijskem in «-pravnem aparatu na vasi so se ugnezdili in zajedavsko žive mnogi vaški bogataši, ljudje, ki so bili popre je povezani z ve- leposestniki, mnogi špekulanti in kombinatorji, ki razsipajo družbeno imovino. Mnogo teh ljudi prikriva svoje ta vas škodljivo delovanje z raznimi partijskimi izkaznicami in celo z člansko izkaznico naše partije. In dalje, v nadaljevanju referata: «Vendar se že sedaj jasno vidi, da niso bile razširjene odločbe julijskega kongresa in, če ne bi bilo odmeva na terenu, bi mnogim našim partijskim organizacijam na vasi grozila degeneracija in izprijen je«. Hilari Mine nam daje odgovor, kje je partija šla po poti izpri-jenja — v naši deželi ali v deželah naših ((kritikov«. V Romuniji ni partijsko vodstvo vse do resolucije Informbiroja postavilo kot nalogo niti najnižjega tipa kmetijskih zadrug. Sele na plenumu CK v decembru 1948 leta je bila postavljena naloga, da se ustanovijo najprej zadruge nabavno-prodaj-nega tipa. V svojem referatu na tem plenumu je rekel Georgiu Deje, generalni tajnik Romunske delavske partije: ((Ustanovitev široke mreže nabav noprodajnih zadrug na zdravi osnovi bo odprlo pot združenju siromašnej-ših in srednjih kmetov v kolektivnem gospodarstvu kot višji obliki obdelovanja zemlje«. (Se nadaljuje) N. Vujanovič (Iz Borbe). GOSPOD AliJJO ^TRGOVINA • INDUSTRTjA^_*_PROMJ£T_j^INANC^t VELESEJMIpoSVETU ■ ^ * 7"^v — " ~ I V- ^ 4 ^*** +v *' ' *> ^ ^ ,C'^ *,'5 . '• •'-‘•.h *'■ '"V: . v "■ . V*#* ' 7' ' W '-v::. INDUSTRIJSKA PALAČA PRAŠKEGA VELESEJMA IMA NAD 1000 TRGOVSKIH PROSTOROV, Zagrebški mednarodni velesejem, ki se vrši običajno spomladi, je bil preložen na jesen, ker bodo velesejmsiki prostori znatno povečani in zgrajeni novi pani-Ijoni. Dela naglo napredujejo. —«0»— Sovjetski velesejmi imajo drugačen značaj kakor tukajšnji ali praški odn. zagrebški sejam. TJ-smerjeni so bolj na. detajlno trgovino in poljedelstvo. Leningrajske razstave se je n. pr. udeležilo 225 razstavljalcev predvsem po- ljedelskih in industrijskih proizvodov. Na razstavah Estonske, delke, na razstavi Moldavije pa Letonske in Litve so dnevno dovažali z letali sveže mlečne- iz-sveže sadje. Vsega so na tem sejmu prodali za 45 milijonov rubljev blaga. —»O«— Veliko važnost pa imajo mednarodne- blagovne dražbe, ki se prirejajo v ZSSR, zlasti v Leningradu. Prirejajo jih ločeno po vstah blaga in slast 1 so slovite dražbe kožuhovine, m katere pndejo kupci z vseh strani sveta. Te dražbe služijo seveda le veletrgorhni. —«0»— V Hamburgu bodo b kratkem priredili eksportno vzorčno borzo, kjer bodo krajevni trgovci pripravili inozemskim interesentom na vpogled blaga, ki je na razpolago za izvoz. ,. V Hannovru bodo priredili °d. W. V. do 3. VI. t. i. »ekspertni sejem«. r—»O *— Belinja j« priredile »velesejm-sko ladjo«', ki je dosegla v osima mesecih plovbe ob Severni * Južni Ameriki velike tispehei Pred dvema letoma je ‘2t,0“7 podobno propagandno akerjo M#' lija po Jiiim Ameriki. —»O«— -Budimpešta bo imela svoj bt-letejem v dneh i. do IS. septem-^ bra in poljedelsko razstavo. ril ko bo imel« Madžarska dva eeff ma letno. L etos nji velesejem