VESTNIK j' ^mtmmmmmtiiumnimmmumniimtimnmutmtimuuu!!: E š E Poštni urad 9020 Celovec = E Verlagsposfamf 9020 Kiagenfurt E E izhaja v Celovcu E Erscheinungiorf Ktagenfurt E E Posamezni izvod 3 šiiinge E E mesečna naročnina 12 šiiingov E t P. b. b. [ 5]mmnnm)nmumnmtt!mtunutun)m))mHmntMHt)nmn)rE LETNiK XXX). CELOVEC, PETEK, 12. NOVEMBER 1976 ŠTEV. 46 (1787) Po M. novembru bo še!e začetek Samo dva dni nas točita od prepevanja, samo dva dni imamo že časa, da prepričamo siehernega našega č!o-veka, da je 14. novembra za zavestnega čiana siovenske narodne skupnosti mogoča samo ena odiočitev — to je bojkot! Kdor je namreč že kakorkoii dvomii v praviinost skiepa osrednjih organizacij, da pozoveta korožke Siovence na bojkot prežtevanja, je zadnje dni iahko spozna!, da v resnici ne gre za prežtevanje odnosno ugotavijanje materinega jezika, marveč za ponovni piebiscit z vsemi hudimi represatijami, ki smo jih na pretek vajeni iz zgodovine. Tako so teta 1920 odpustiii iz siui-be vse stovenske namežčence, ki so se postuiiii demokratične pravice in gta-sovaii po svojem nacionainem prepričanju; drugi pa so zaradi svoje odto-čitve desetietja trpeii diskriminacije vseh vrst vse do genocidnih ukrepov s strani nasiednika bivžega in predhodnika danažnjega .Kamtner Heimatdiensta" — to je .Kdrntner Heimat-bunda" v času nacizma z zapienitvijo premoženja in pregonom nažih !judi iz 1400 iet avtohtono naseijene domovine. Vtada sicer trdi, da ne gre za pie-biscit, marveč samo za preskrbitev orientacijskih pomaga); toda že sama je s tem, da je povezata ugotavijanje objektivnega dejstva materinega jezika s priznavainim načetom in zagovorom pravice asimiiacije, spremenita to ugotavijanje materinega jezika v gtasovanje o priznavanju k dotočene-nru jeziku in kuituri, to je k narodu, Kar so nemžki nacionaiisti in neonacisti na Korožkem potem dokončno preobti-kovaii v ponoven izrazit piebiscit o !o-jatnosti in zvestobi do avstrijske države. Porote „Wer nicht zur Zahtung geht — nicht zu Kdrnten steht!" in .Das Grenztand bittet: tat]t uns nicht im Stich!", kakor so napisane na itegai-nih ptakatih Heimatdiensta (so namreč brez predpisanega impresuma!), so povsem jasne in nedvoumne, tako da pomirjevale besede dežeinega gtavarja, čež da ne gre za piebiscit, ne morejo spremeniti dejstva, že posebno ne, če g!asi!o njegove stranke hkrati prinaža inserate Heimatdiensta z omenjenimi gesti. Hiti ne morejo spremeniti tega dejstva zadnje izjave kancierja dr. Krei-skega, da osebno ni bii za prežteva-"je, da je to te kompromis in da naj služi te kot orientacijska pomoč — ko vendar prav ta kompromis v bistvu ni nič drugega kot popotna kapitutacija Pred nemžkimi nacionatisti, orientacijska pomoč pa v resnici ugotavijanje manjžine. Spričo vseh teh dogajanj je povsem 'ozumijivo, da Zveza siovenskih organizacij na Korožkem že vnaprej odreka rezuitatom prežtevanja vsako izpovedno vrednost. Ko mora viada te dni končno sama Priznati, da v drugih zveznih dežetah ljudstvo ne kaže nobenega razumevanja za to nepotrebno prežtevanje, se iruži tudi že atibi, na katerega se je vtada skiicevata pri svojem argumentiranju, da prežtevanje ne pomeni revizije dotočit državne pogodbe. Zaradi teh dogodkov in spričo dejstva, sta tudi s žtetjem povezani zakon o narodnih skupnostih ne pomeni ures- Resnica in pravica sta močnejši od iaži in krivice OZN opozorjena na profvmanjšmsice ukrepe v V sociainem odboru giavne skupžčine OZM je biio ta teden govora tudi o protimanjžinski potitiki Avstrije in ztasti o zadnjih ukrepih, naperjenih proti interesom manjžin. Jugosiovanski predstavnik je odtočno poudarit, da Jugostavija nikdar ne bo priznata rezuttatov nedetjskega ugotavijanja materinega jezika, ker ima to žtetje — kakor je nagtasii — naj ga imenujejo kakor-koti, samo namen, da zmanjža žteviično moč manjžin ter okrni njihove pravice. Opozorit je na sedanje nacionatistično zastruptjeno ozračje na Korožkem, čemur so krive predvsem razne nemžkonacionatistične organizacije, pri čemer je posebej omenit korožki Heimatdienst, o katerem je dejat, da razvija ..neonacistično, protimanjžinsko asimitacijsko dejavnost". Zastopnik Avstrije je tudi tokrat po že znani in preizkuženi metodi zavestnega zapiranja oči pred resnico upravičene obtožbe in opozorita zavrnit ter ticemersko trdit, da je žtetje potrebno, ker so ustrezna dotočita državne pogodbe premato precizna. Govoričit je tudi o nekih . posebnih, novih pravicah", ki naj bi jih manjžine dobite; ztasti pa je zavrnit očitek giede neonacizma v Avstriji. Vse to poznamo že iz žtevitnih drugih primerov, ko so predstavniki Avstrije pred mednarodnimi forumi operirati s potvarjanjem dejstev, z očitnimi tažmi in s podobnimi .argumenti", s katerimi pa so sami naj-botje okvatificirajo svoje metode oz. manjžinsko poiitiko Avstrije. Danes tudi v žirokih ptasteh večinskega naroda — posebej po „zastugi" dogodkov okoti nedetjskega žtetja — že z zaskrbtjenostjo in žeto kritično ugotavtjajo, kako dateč je Avstrija zabredta s svojo protimanjžinsko potitiko in že posebej s sramotnim kapitutiranjem odgovornih dejavnikov pred nemžkimi nacionatisti in neonacisti. Teh dejstev ne more spraviti iz sveta nobeno že tako ztagano nastopanje avstrijskih predstavnikov pred mednarodnimi forumi — sodbo si piže Avstrija sama s svojimi dejanji! VEDNO SPET POTREBNE OBTOŽBE: Avstrija krši določila državne pogodbe S strani vlade in parlamentarnih strank so v zadnjih dneh in tednih vložili ogromna sredstva in napravili velike napore, da bi javnost, to je državljane .prepričali", kako potrebno je nedeljsko ugotavljanje materinega jezika. Zlasti SPOVFP-jevska protimanjšinska koalicija se je — verjetno prav tako na račun javnih sredstev! — naravnost bolestno trudila, da bi ljudi ^spomnila" na njihovo ..državljansko dolžnost". Toda kljub vsem lepim in tudi grdim oblikam prepričevanja in pritiska, prigovarjanja in izsiljevanja mnogi širom po Avstriji ne uvidijo, zakaj bi morala nadaljnja usoda domovine zaviseti ravno od tega, ali se bodo ali se ne bodo uklonili diktatu štetja, v katerem pač ne morejo videti demokratične odločitve, marveč le sramotno kapitulacijo vlade, parlamenta in vodstev strank pred tistimi temnimi silami, ki so Avstrijo že nekdaj spravile v nesrečo in propad. Takšno spoznanje zajema široke kroge tudi v strankah samih, kjer posamezne s strankami bolj ali manj tesno povezane organizacije proti .uradni liniji" podpirajo boj manjšin in se solidarizirajo z njimi v bojkotiranju štetja. SPO je zvezo socialističnih študentov (VSStU) zaradi tega .kaznovala" s tem, da je odnose .zamrznila"; v nasprotju s stališčem strankinega vodstva so se za bojkot štetja izrekli tudi OVP-jevski študentje. S takšno .nepokorščino" pa ima opraviti celo ka- ničitve dotočit čtena 7 nitt ne nudi drugih zadovotjivih jamstev za obstoj in razvoj stovenske narodne skupnosti in s tem nobene možne aiternative, pa naži tjudje — kakor to kažejo sestanki, pogovori in srečanja — tudi brez izjeme vse botj razumejo poziv obeh osrednjih organizacij na bojkot prežtevanja in bodo v nedeijo v izvajanju navodit z bojkotom poskrbeti, da rezuttati ne bodo mogti stužiti kot orientacijska pomoč in že manj kot osnova za reževa-nje živtjenjskih vpražanj naže narodne skupnosti. S tem pa sta tudi dosežena namen in cit j bojkota: Po 14. novembru se bo morata vtada že naprej baviti z na-žim vpražanjem in to botj resno, kar je bita vedno naža zahteva, v spora- toliška cerkev ali konkretneje krško škofijstvo, ki mu preglavice dela zlasti katoliška delavska mladina (KAJ), ki je podobno kot študentje iz obeh velikih političnih strank ubrala svojo lastno, samostojno pot: to je pot protesta proti diktatu štetja in pot solidarnosti z manjšinami v njihovem boju za popotno uresničitev narodnostnih pravic v smislu državne pogodbe, ne pa v smislu naklepov nemških nacionalistov in ne v vzdušju narodnostne nestrpnosti. Celovško škofijstvo je to za koroške razmere že skoraj pogumno odločitev KAJ (ali ni bil na Koroškem že marsikdo .nezaželjen", če se je upal misliti in predvsem delati drugače, kot pa želijo in zahtevajo znane nacionalistične sile!) skušalo razvrednotiti s tem, da je vodstvu te organizacije očitalo kršitev nekega dogovora med avstrijsko škofovsko konferenco ter katoliško mladino. Toda KAJ je dala škofij-stvu nedvoumen odgovor: manjšinsko vprašanje prizadene ne le Ko-Koroško, marveč celotno Avstrijo, kakor je tudi jezikovno ugotavljanje vseavstrijski ukrep. To pomeni, da za izjavo KAJ glede manjšinskega vprašanja ni bila potrebna privolitev krške škofije, pristojno škofijstvo (izjava je bila sprejeta in objavljena na vsedržavnem kongresu v Innsbrucku — op. ured.) pa je bilo o tem pravočasno obveščeno. Krog tistih, ki postavljajo trditve strank na laž in s svojimi .upor- 7M #. zumu s prizadeto manjšino, ki je prav v tej borbi uspeta poteg v zgodovini edinstvene pomoči matičnega naroda in njegove države pridobiti zase tudi podporo široke avstrijske in svetovne demokratične javnosti. Zato 14. november ne bo tragični konec naže narodne skupnosti, kar so že-teti doseči z ugotavtjanjem nemžki nacionaiisti, marveč bo pomemben, od našega tjudstva in demokratičnih množic izsiijeni korak na poti k sodobnemu reševanju odprtih spiožno družbenih in narodnostnih vpražanj na osnovi enakopravnega partnerstva med pristojno vtado in prizadeto narodno skupnostjo! dr. Franci Zwitter predsednik ZSO Zaradi nedavne zločinske razstrelitve partizanskega spomenika na Komeljnu pri Pliberku je jugoslovanski veleposlanik v Avstriji ing. Gustav Vlahov v zunanjem ministrstvu na Dunaju v imenu vlade SFRJ izrazit ostro obsodbo tega vandalskega dejanja, hkrati pa poudaril, da je to dejanje rezultat dejstva, da Avstrija ne izvaja določil državne pogodbe, zlasti njunih členov 9 in 19. Po mnenju jugoslovanske vlade takšno obnašanje Avstrije samo spodbuja tiste ekstremistične kroge, ki so zoper dosledno in popolno izvajanje državne pogodbe in ki jim ne gre v račun razvoj dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Od Avstrije je veleposlanik SFRJ zahteval, naj izvede strogo preiskavo, krivce najstrožje kaznuje, spomenik na Komelju pa obnovi ter ukrene vse potrebno, da v bodoče ne bi več prišlo do takih in podobnih akcij. Podobno se je izrazil tudi predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ Mirko Kalezič, ko je na tiskovni konferenci v Beogradu na ustrezno vprašanje odgovoril, da novi primer vandalizma potrjuje tisto, na kar je Jugoslavija že opozarjala: da v Avstriji delujejo sile, katerih obstoj in dejavnost sta prepovedana s 5. točko 7. člena in z 9. členom državne pogodbe. .Ponovno rušenje partizanskih spomenikov je sestavni del pritiska, ki ga v Avstriji danes izvajajo na slovensko in hrvaško manjšino, da bi jima kratili pravice in zaščito, ki jima jih zagotavlja državna pogodba," je naglasi) Kalezič in pri tem opozoril, da avstrijska vlada z nedoslednim izvajanjem državne pogodbe samo spodbuja nacionalistične in šovinistične sile, ki si ne pomišljajo pred nikakršnim zločinskim dejanjem. Avstrijski odgovor na ta resna in upravičena opozorila — češ da v Avstriji sploh ni ljudi, ki bi lahko tako strokovnjaško razstrelili spomenik; torej je storilce in krivce treba iskati v Jugoslaviji — je vsekakor višek licemerstva! Bojkot preštevanja Zgodovinski ,,Ne" koroških Siovencev Danes, dva dni pred preštevanjem manjšin v Avstriji, je že več kot jasno, da se je načrt, ki so ga spočeli Heimatdienst in mračnjaški krogi in ki so ga podprli v svojem oportunističnem hlastanju za nemškonacional-nimi glasovi voditelji treh v parlamentu zastopanih strank, izrodil v največji protidemokratični, proti-manjšinski in nemškonacionalni špek-takel v drugi avstrijski republiki. Na to smo koroški Slovenci opozarjali že dolgo pred sklenitvijo pro-timanjšinskih zakonov. Prvič po letu 1920 (izvzet je naci-fašistični teror) se je na naše kraje v Rožu, Podjuni in Zilji zopet zgrnila cela množica prepričevalcev, agitatorjev, zastrahovalcev, opravijalcev in lažnivcev, ki koncentrirano in kot uradni predstavniki Avstrije zlivajo na naše ljudstvo na tisoče in tisoče pol- in neresnic. Vse to pa nikakor ne prispeva k boljšim odnosom med obema narodoma v deželi. Vse tri stranke, tudi tista, katero vodi esesovec, ustvarjajo skupaj s Heimatdienstom protislovensko razpoloženje, razpihujejo antikomunizem in ščuvajo proti Jugoslaviji, blatijo slovenske politične organizacije, napadajo dvojezično šolstvo in še posebej slovensko gimnazijo, obrekujejo slovenske duhovnike, blatijo nemškogovoreče demokrate (Udo Manner je moral pod pritiskom celo zapustiti velikovški občinski svet), podtikavajo Jugoslaviji, da postavlja teritorialne zahteve na-pram Avstriji, želijo uničiti legitimno zastopstvo koroških Slovencev, širijo laži, da je odstotek 25 mednarodno priznan, dovoljujejo izhajanje šovinističnih in neonacističnih časopisov, KHD odloča o tem, kdo je pristen Korošec in kdo ni, Feldner uporablja za vse koroške Slovence (od duhovnikov do komunistov) izraz „Nationalkommunisten", Wagner pa je v Železni Kapli rekel: „ne poslušajte vaših voditeljev — komunističnih hujskačev". Heimatdienst in vodstva treh v parlamentu zastopanih strank so se znašli „čez noč" v istem čolnu, ki z vso naglico drvi v tiste čase nazaj, ko je bila demokracija le fasada za zločinsko iztrebljanje celotnih narodov in narodnosti. Koroški Slovenci, ki smo zgodovinsko legitimirani, da soodločamo o naših pravicah, smo vsem tem nedemokratičnim pojavom odgovorili odločno in nedvoumno. Bolj enotni kot kdajkoli po drugi svetovni vojni smo se uprli naklepom vlade, da bi nas obravnavala kot drobiž za poravnavo medstrankarskih računov. Skupaj z demokrati večinskega naroda smo odgovorili vsem tistim, ki mislijo, da je spet napočila njihova zgodovinska ura. Odgovorili smo naslonjeni na matični narod in ob podpori vseh jugoslovanskih narodov. Odgovorili smo tako glasno, jasno in nepreklicno, da nas je slišala in nas sliši celotna demokratična avstrijska in evropska javnost. Na Robežu smo odgovorili kot antifašisti, trdno povezani z demokrati večinskega naroda in še bolj trdno odločeni, da se za svoje že priborjene pravice borimo, če bo potrebno, s še večjo vnemo in požrtvovalnostjo. Naš odgovor je jasen in nepreklicen NE preštevanju, NE vsemu tistemu, kar škoduje dobrim sosedskim odno- Bojkot je naš odgovor ^ na protimanjšinsko politiko vlade in par-iamenta; ^ na kršenje avstrijske državne pogodbe; ^ vsem tistim, ki nas hočejo s terorjem ustrahovati. som in pomiritvi v naši deželi. Ta naš NE je velikega zgodovinskega pomena. In v tem je tudi naša zmaga. Naša zmaga je v tem, da nismo klonili pred nedemokratičnim propagandnim valjarjem, ki te dni orje po naših krajih in ki dobro imenuje slabo in slabo prodaja kot dobro. Naša zmaga je v tem, da smo se uspeli obraniti anonimnosti, v katero so nas želeli spraviti. Naša zmaga je pa predvsem tudi v tem, da smo skupaj z demokrati večinskega naroda ponovno zavpili v svet, da sta poti samo dve — NAPREDNA in NAZADNJAŠKA! Naša velika zmaga je prav tako v tem, da je Jugoslavija jasno in nedvoumno povedala, da je preštevanje začetek revizije državne pogodbe in da rezultatov preštevanja nikoli ne bo priznala. Kreisky in drugi avstrijski politiki se morajo neprestano doma in v tujini zagovarjati zaradi manjšinske politike — tudi to je naša zmaga. Torej nekaj dni pred preštevanjem, pred gnusnim protidemokratičnim špektaklom, mora biti nam vsem in vsem demokratom večinskega naroda jasno, da smo iz bitke izšli kot zmagovalci. Ponosni smo lahko na to zgodovinsko zmago, ki je eden izmed mejnikov na poti do popolne nacionalne in socialne enakopravnosti manjšin v Avstriji in bistven prispevek k popolni izpolnitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe. Čas po 14. novembru pa bo pomenil za nas vse trd in neizprosen boj za naše pravice, ki so zapisane v členu 7. Na eni strani bodo naše upravičene zahteve, na drugi strani pa nam nasprotne nacionalne in neonacistične sile in vladni predstavniki, ki so pripravljeni na vsakem koraku popuščati tem silam in voditi do skrajnosti oportunistično politiko. Koroški Slovenci zahtevamo in želimo odkrita in iskrena pogajanja s predstavniki avstrijske vlade in z nikomur drugim. Izhodišče pogajanja za nas je državna pogodba in zlasti njen člen 7, ki ga mora avstrijska država izvajati na celotnem naselitvenem ozemlju koroških Slovencev, ki je znano iz zgodovine, pa tudi iz več deželnih in državnih odredb in določb. Če bomo koroški Slovenci po 14. novembru 1976 znali hoditi po začrtani poti, po poti K najširšega skupnega nastopanja H povezovanja z demokrati večinskega naroda H trdno naslonjeni in povezani z matičnim narodom HI in odločeni, da aktivno gojimo antifašistično tradicijo, potem je ni in je ne bo sile (tudi ne dinamitski neonacistični nemškonacio-nalistični vandalizem, ki se najbolj jasno kaže v razbijanju partizanskih in Zavezniških grobišč in to na sam dan mrtvih) ki bi nas mogla ustaviti na poti, po kateri si bomo izbojevali popolno enakopravnost. Fetiks Wieser tajnik ZSO ni govora o svobodni odločitvi Skupina evangeiičanskih in katoiičkih kristjanov nemško in siovenske narodnosti je izda!a skupno izjavo, v kateri se zavzemajo za pospeševanje veškega dostojanstva. Ker izhajamo iz raziičnih skupin — je rečeno v izjavi — skušamo najprej obiikovati sožitje miroijubno in humano v našem krogu. Kot posamezniki in skupine pa hočemo tudi v javnosti ravnati ustrezno našemu ciiju. temetja naših prizadevanj za sporazumevanje med narodoma. ..Odreditev .ijudskega štetja posebne vrste', ki jo odiočno odkianjajo pripadniki tako siovenske kot nemške narodne skupnosti, je na žaiost po-giobiia napetosti med narodoma. Tudi zaradi tega se čutimo doiine, da se zavzamemo po tem štetju dosiedno za skupne rešitve. Zavzemamo se za: popoino izpoinitev čiena 7, za veiikodušno pospeševanje siovenske narodne skupine in za smotrno pospeševanje sožitja obeh narodov na Koroškem." V izjavi Siovenskega pastorainega odbora pa je giede jezikovnega štetja med drugim rečeno: ..Po vobče veijavnih osnovnih zakonih veija materinski jezik za najvažnejšo kuiturno vrednoto ijudstva in zato je objektiven in giavni kriterij za pripadnost k narodu. Po naVodiiih za ijudsko štetje hočejo nekateri krogi uveijaviti subjektivno priznavanje, kar pomeni zanikanje resničnega jezikovnega stanja in odtujevanje siovenskih ijudi od iastne kuiture. Tudi je sedanje duhovno razpoioženje na področju dvojezičnega ozemija veiika ovira za prostodušno priznanje siovensko govorečih Korošcev k njihovi materini besedi. Ugotavijanje materinega jezika 14. novembra je biio skienjeno brez pristanka siovenskega ijudstva in njegovih organizacij," Ob koncu Siovenski pastoraini odbor zagotavija, da se bo v vseh vprašanjih okoii sožitja Nemcev in Siovencev v koroški Cerkvi tudi po 14. novembru dosiedno drža! skiepov škofijske sinode. „Čudeži" v krški škofiji Novi tiskovni referent krške škofije mag. Siegfried Mucher nam je potožit, da ne more mimo tega, da našega načina poročanja o prerekanju okoli župnika Mucherja ne bi smatral za .skrajno nenavadnega". Do te svoje .ocene" je prišel zato, ker smo v našem listu sicer objavili protestno izjavo Kluba slovenskih študentov v Salzburgu v zvezi z nastopom župnika Mucherja kot glavnega govornika na prireditvi abwehrkampferjev za 10. oktober, da pa smo našim bralcem .namenoma zamolčali", kako je župnika Mucherja grajalo in posvarilo škofijstvo. Gospodu magistru le kratek odgovor: Res je, da o omenjeni .graji" župnika Mucherja še nismo poročali — vendar ne zato, ker nam to ne bi šlo v koncept, kot nam skuša podtakniti mag. Mucher, marveč iz enostavnega razloga, da nam kot tedniku žal ni mogoče vsak dan sproti (kakor on to lahko dela v tiskovnem biltenu škotijstva) zavzeti stališče k posameznim vprašanjem in pojavom. Tako je pač — kakor še marsikaj drugega — .obležalo" tudi ustrezno poročilo o tej škofijski .graji" župnika Mucherja. Toda poglejmo, kako je škofij-sfvo v resnici klicalo župnika Mucherja na odgovornosf zaradi ne le enkratnega .spodrsljaja", mar- več ponavljajočih se izpadov, vrednih izlivov najhujših nacionalističnih hujskačev? Z enim samim kratkim stavkom je bilo opozorjeno na škofijsko odredbo z dne 5. 5. 1976, po kateri je za javna .stališča k vprašanjem" s strani duhovnikov ali cerkvenih nastavljencev in ustanov, zlasti če gre zo kočljive teme (npr. narodnostna vprašanja) potreben poprejšnji razgovor s krškim škofijskim ordinariatom. In temu kratkemu opozorilu je sledila še dosti krajša .graja": Ta škofijska odredba velja v enaki meri za KAJ (Katoliška delavska mladina — op. ured.) in za duhovnike s slovensko materinščino kot tudi za župnika Mucherja. Bolj kratko in nedvoumno škofijstvo res ne bi moglo manifestirati svojega .nadstrankarskega" stremljenja oz. .poskusa hoditi kolikor mogoče pravično pot med ekstremi" (citirano po dopisu, ki ga je mag. Muhrer v isti zadevi objavil v KTZ). Kajti zmetati kar vse slovenske duhovnike in — kakor kaže primer KAJ — tiste katoliške organizacije, ki podpirajo pravični boj koroških Slovencev, skupaj z .župnikom" Mucherjem v en kot .ekstremistov" — tukaj se je celovškemu škofijstvu nedvomno posrečil .čudež", spričo katerega se marsikateri svetopisemski čudež zdi naravnost amatersko šušmarstvo. .trotzdem", tist za mlade socialiste, ki izhaja na Dunaju in se s svojimi komentarji k aktualnim vprašanjem naravnost prijetno raziikuje od .uradnih" giasit SPO, je v svoji števiiki 7 .kratko-kritiino" osvetiii tudi nedavne dogodke v Skocijanu. Tamkajšnje ravnanje varnostnih organov z miadimi Siovenci je primerjat z zadržanjem, ki so ga isti varnostni organi demonstriraii štiri ieta prej, pri tako imenovanem .Tafeistur-mu". Ziasti pa je v omenjenem iistu zanimiv prikaz vsekakor značitne duhovne sorodnosti med najraztičnejšimi predstavniki desničarskih in nemškonacio-naiističnih sii v Avstriji. Ta sorodnost se kaže v organizacijskih in osebnih povezavah ter sega od boij aii manj odkritih neonacističnih združenj in dejavnosti preko FPO in raziičnih svobodnjaških organizacij pa vse do tako imenovanih domovinskih krogov, kjer najdemo tudi Karntner Landsmann-schaft in Karntner Heimatdienst. Gosto medsebojno preptetenost kaže risba, ki jo ponatiskujemo iz iista .trotzdem". Omenjeni iist je k risbi navedei tudi še nekaj .poučnih" živijenjepisov. Tako npr. za dr. Karia Hanssa navaja, da je bii SS-Obersturmft)hrer, v ietih 196$ do 1976 štajerski predsednik svobodnjaških akademikov, čian kurato-rija Deutsches Kuiturwerk, predsednik .narodno-zvestih* združenj na Štajerskem in organizator predvidenega zborovanja .1000 iet nemške Ostmar-ke"; dr. Roiand Timmei je kot častni predsednik svobodnjaških akademikov na Dunaju, Mižjem Avstrijskem in Gradiščanskem tudi soustanoviteij tako imenovanega „Weiser Kreis", predsednik .Notringa" za Južno Tiroisko in častni čian družbe za svobodno pu-biicistiko; dr. Fritz Sttiber, znan še kot Značiina duhovna sorodnost sodeiavec nekdanjega giasiia MSDAP .Voikischer Beobachter", soustanoviteij VdU, predhodnice današnje FPO, čian stainega sveta nemškonacionainega ideoioškega centra, predavatetj na prireditvi nemškega Kutturvverka .Štajerska pomiad 197$" in čian sorodnih združenj: dr. Robert Korber, pred ie- tom 1938 .fuhrer" nacističnih študentov na Dunaju, teta 1938 avtor antisemitskega hujskaškega pamfieta, danes vodja nemškega Kuiturwerka v Zahodni Nemčiji in skupaj z dr. Stuberjem predavatetj na omenjeni štajerski nem-škonacionaiistični manifestacij); dr. Norbert Burger, predsednik NDP, so- ustanoviteij nemškonacionainega ideoioškega centra, soorganizator tako imenovanega .Ostarichitreffen" ieta 197$; dr. Tannenberg, predstavnik avstrijske teiovadske zveze pri ustanovitvi nemškonacionainega ideoioškega centra itd. Ker pa sta v ta mozaik duhovnega sorodstva - giej risbo! - vkijučena tudi Karntner Landsmannschatt in Karnt-ner Heimatdienst, bi k navedenim živijenjepisom tudi še z naše strani prispevati nekaj zanimivih podatkov: predsednik Karntner Landsmannschatt, dr. Franz Koschier, je imei v NSDAP čiansko števiiko 6 373 171 [Dienststei-iung Kreishauptamtsieiter der NSDAP, Dienstrang Hauptgemeinschaftsieiter, od ). 1936 daije je bii čian nacistične učiteijske zveze NSLB, od ieta 1937 SS Oberscharftihrer s čiansko števiiko !99$80, poteg tega pa še Getoig-schaftstiihrer pri Hitierjevi miadini ]HJ); podpredsednik Kdrntner Heimatdiensta in predsednik Karntner Abwehr-kampterbunda, Siegfried Sames, pa je bii od 1933 do 1936 Ortsgruppenieiter NSDAP in od 1930 do 1933 okrajni govornik nacistične stranke, v kateri je imei čiansko števiiko 36 661, poieg tega je bii od 1933 daije čian nacistične učiteijske zveze NSLB, ieta 1939 pa imenovan za predsednika Kreisgericht NSDAP. Posebej o predsedniku koroškega Hoi-matdionsta, dr. tosotu Feidnorju, sa tisti Cas ni podobnih podatkov, ker je bii menda še promiad. Toda danes tudi on nave- HANSS Pttegestštte Bieieleid Bunde KORBER OSTAHHiCHi TREfTEM sitimscHM ntltHutte TAUSEHO JAHRE DEUTSCHE 0STMAHK Beseiistturft tar freie Pubiizistih STUBER _____ ___TIMMEL \ GARHOLT________ HANSS REITZ____ Motilna Mr SOMrol TtMMEL Wa!ser Krat: TtMMEL, HANSS Osterrafchische Landsmannschatt Rina Fraihaitiicher Studanten 1** Landsmannschatt zuje stike s krogi, ki so v pretekiosti stremo!! in očitno tudi danes tondirajo v povsem doiočcno smer. Tako je dr. Feidner prod tedni Koroško in njeno probiematiko s znanimi gesii o ..prastrahu", o nevarnosti ..siovenizacije" in o hudih ..nacionaikomuni-stih" predstavijo! v Zahodni Nemčiji, v Bonnu, na prireditvi, hi jo je organizirat VDA. Današnji voditoij tega VDA (Voihs-bund fUr das Doutschtum tm Ausiand) se 's svojimi manifestacijam! za nacističnoga vojnega ziočinca Rudoifa Hessa. Nekdaj pa jo bi! ..Reichs-ioiter" to organizacije nacist dr. Hans Stei-nachor (čianska števiiko NSDAP 7,755.917), isti Steinacher, hi je bii in osta!..ido!" koroškega Abwohrhampfa, o katerem je v svoji knjigi ..Sieg in deutscher Nacht" za-isa! tudi naslednjo vse do danes nopre-iicano ..voroizpoved": # Nicht nur fa!sch, sondern auch ideher-iichsindaiieVersuchooiner.dsterreichi-schen' Nachkriogszoit gowosen, den Erfoig Kdrntens im zwoijdhrigen Kampf von 1??J bis 1920 a!s einon ,S)og dos dsterreichi-schen Staatsgedankens' darstoiion zu woi-!on. KHrntons Kampf konnte nur a!s dout-scher Kampf, in So!bstvorantwortung fUr das gosamto Reich und fUr Voikstum und Hoimat gefUhrt werden ' # ..Es war mir stots oine unumstdBiiche Soibstverstdndiichkeit, den Abstimmungs-kampf nicht um den AnschiuB an Uster-reich, sondern um die groBdeutsche Zu-kunft zu fUhren." # ..Durch die goschichtiicho CroBtat des FUhrers und RoTchskanziers Adoif Hitier vom H. Mdrz 1958 ist Kdrnten nun wioder im Doutschen Roich und a!s deutschos SUd-!and sein untronnbaror Tei). Ein mdehtiges Reich steht w!odor da. Es ist Tag gowor-don. Unser Traum in deutscher Nacht hal ErfUiiung gefundon." Re$ zeio zgovorne povezave, re: žeto značiina duhovna 5orodno:t! Pri tem pa veija opozoriti, da :o fo isti krogi, ki že doiga ieta zahtevajo ugotavijanje manjšine; in pred temi krogi $o kapituiiraii viada, pariament in :tranke, ko $o oktroiraie diktat preštevanja, kijub temu, da dobro vedo, da $ tem $amovo)jno in eno5tran:ko revidirajo državno pogodbo. Torej mora nakazana duhovna 5orodno;t v Avstriji segatf res daief... ..odtihujejo' izpustitev Tudi v književnih deiih izpričujemo našo živijensko voijo !:id kakšnega novega knjižnega deta je za nas koroške Siovence vedno poseben dogodek — praznik. Toiiko botj nas je te dni razvese-iiia mariborska zaiožba Obzorja, ki je daia na knjižni trg hkrati kar dve novi pubtikaciji naših koroških avtorjev: to je pesniška zbirka Andreja Kokota z nasiovom .Nekje pa pesmi pojo" in je pesmarica ..Koroške viže", ki jo je priredi! Luka Kramotc. V ceiovški knjigarni ..Maša knjiga" sta biti obe knjižni novosti predstavtjeni v krogu števi!nih predstavnikov in kuitumih deiavcev od tu- in onstran meje. H NEKJE PA PESMI POJO je na-siov najnovejše in po vrsti že šeste pesniške zbirke našega pesnika Andreja Kokota. V bistvu gre za izbor iz prejšnjih zbirk, nekaj pa je dodanih tudi novih pesmi. Zbirko je uredi) zdaj že pokojni literarni kritik in urednik Mitja Mejak (je v bistvu njegovo zadnje literarno dejanje, kot je na predstavitvi dejal zastopnik založbe), ki je napisal tudi obsežno spremno besedo, kjer kot dober poznavalec predstavlja pesnika Andreja Kokota in ocenjuje njegove stvaritve oz. vrednoti njegov pri-prispevek v skupno zakladnico slovenske književnosti. Sedanji izbor je nastal — kakor je povedal pesnik Andrej Kokot — predvsem po želji številnih njegovih prijateljev v Sloveniji, ki jim dosedanje njegove pesniške zbirke niso bile dostopne v zadovoljivem številu; le ena je izšla v Sloveniji, ena v Trstu, tri pa doma na Koroškem. Posebno hvaležnost pa je izrazit uredniku zbirke Mitju Mejaku (njegovemu spominu je knjiga tudi posvečena), ki mu je kot resnični prijatelj in tovariš največ pomagat s tem, da mu je vedno odkrito povedal svojo oceno o tem, kaj je dobro in kaj ni dobro pri njegovem snovanju. Tako odkrita in poštena je tudi spremna beseda, v kateri je Mitja Koroški strah pred resnico o protifašističnem boju Avstrijski odpor v letih 1938-1945 je eno izmed tistih obdobij v avstrijski zgodovini, o katerih v Avstriji in še posebej na Koroškem tako neradi govorijo, da bi jih najraje sploh zamolčali, v kolikor jih ni mogoče „ma-nipulirati" po volji in želji določenih .dvornih" zgodovinarjev. Približno do takega zaključka (sicer se je izrazi! malo bolj previdno) je prišel tudi koroški zgodovinar in asistent na celovški univerzi dr. WiHibald Holzer, ki je o nedavnem obdobju prejšnji teden predaval v celovški galeriji Hildebrand. Vsekakor je dr. Holzer v svojem predavanju jasno povedal, da za razliko od drugih držav v Avstriji nikdar niso dovolj priznavali in upo- se avstrijski škofje izrekli za Nemčijo, medtem ko so razne katoliške organizacije (med njimi CV) prevzele v svoje statute zloglasni nacistično-rasistič-ni „Arierparagraph", tako da se je v „desnem taboru" odpor proti nacizmu močneje razvil le ponekod na podeželju. Le v manjši meri se je odpor razširil tudi v oboroženi boj, zlasti po vzoru narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji, kjer so bile ustanovljene tudi posebne avstrijske enote. Čeprav je bilo protifašistično odporniško gibanje velikega pomena za osvoboditev Avstrije, ga po vojni nikdar ni uspelo temu pomenu primerno vključiti v družbeno življenje, je svoja izvajanja zaključil predavatelj, ki je pa opozoril še na drugi pomen tega pojava v avstrijski zgodovini: janju m utrjevanju avstrijske državne zavesti — avstrijske nacije. števali odporniškega gibanja; zlasti odporniško gibanje je bilo in je še pa so skoraj povsem zamolčali resni- danes pomemben dejavnik pri razvi co o partizanskem boju, kar je pred- - - - - " ' ^ ^ - vsem na Koroškem imelo za posledico, da se je izoblikoval popačen odnos do teh dogodkov. Saj po .za-slugi" določenih krogov še danes slišimo o ..morilcih" in .klavcih", kadar je govora o tistih protifašističnih borcih, na katerih borbo se je — kot je izrecno opozoril dr. Holzer — uradna Avstrija sklicevala pri pogajanjih Za državno pogodbo, ko so jo spraševali, kaj je v smislu moskovske deklaracije doprinesla k svoji osvoboditvi. Mejak kratko orisal najprej značilnosti današnjega književnega sporočila zamejskih koroških Slovencev sploh, nato pa še posebej delež Andreja Kokota v skupnem prispevku tega dela slovenskega zamejstva k sodobni slovenski slovstveni tvornosti. Takole zaključuje svojo oceno: Lirika Andreja Kokota je resnobno boleča, toda hkrati uporniška, nostalgično otožna, vendar tudi optimistična, realistična, brez velikih iluzij, toda z globoko vero in upanjem, intimna v svojih spoznanjih in razodetjih, vendar splošna s svojim posebnim občutjem. Ta lirika je torej popolnoma takšna, kakršna je prava lirična izpoved, brez velikih poudarkov in omejitev — vendar lirika s predznakom slovenske koroške bolečine. To je bilo doslej in bo najbrž tudi vnaprej njeno poglavitno razpoznavno znamenje. H KOROŠKE VIZE se imenuje pesmarica, ki jo je kot svoje zadnje tovrstno delo zasnovat in v glavnem tudi pripravil Luka Kramolc, po njegovi smrti pa dokončal ing. Leon Kavčnik. V njej je zbranih z besediti in notnimi zapisi skupno 67 pesmi, razporejenih po posameznih dolinah, tako da so predstavljeni Ziljska dolina, Rož, Podjuna, kraji severno od Drave s Celovško kotlino ter Mežiška dolina. Poteg narodno-kulturnega bogastva, ki ga izpričujejo objavljene pesmi koroških Slovencev, pa so v knjigi kratko predstavljeni tudi možje, ki so s svojimi stvaritvami pomagali ne le v našem ožjem domačem okviru, marveč tudi v vsenarodnem in občečloveškem obsegu bogatiti dosežke na področjih kulturnega, umetniškega in znanstvenega razvoja. Tako je knjiga tudi lepo spričevalo našega enakovrednega uveljavljanja, posebno dragoceno v trenutku, ko bi nam z ugotavljanjem številčne majhnosti hoteli osporavati tudi pravico do obstoja in razvoja. Obe knjigi dobite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. j ^ 3 --V'-'- Tro/fia vmifev v 7V-A7mu ..Vrnifev' „Le- fiim Posebej koroškemu zgodovinopisju je dr. Holzer očital tudi še drugo pomanjkljivost: da je povsem ^pozabilo" dati zasluženo priznanje deležu, Iti so ga v boju proti nacifašizmu in s tem tudi za osvoboditev Avstrije prispevali koroški Slovenci — tako s svojim oboroženim partizanskim bojem kakor z ogromnimi žrtvami, ki so jih doprinesli v času zasledovanja In zapiranja, izseljevanja, streljanja In obglavljanja. Koroško zgodovinopisje ve v tem oziru povedati samo toliko, da je ..nasilje rodilo protina-sDje", ne ve ali noče nič vedeti pa o vzrokih. V ostalem je predavatelj kratko orisal razvoj in pomen odpora predvsem v obeh glavnih .taborih", v naprednih (to je socialističnih in komunističnih) krogih na eni ter konservativnih krogih na drugi strani. Pri tem je opozoril na značilno dejstvo, da so avstrijski socialisti v zadetku videli rešitev v socialistični Nemčiji (ne da bi poudarjali ožje jtvstrijske domovine), medtem ko so , ,, komunisti, ki so odpor proti fašizmu „„ Koroškem se do- organ.zacijsk. sploh na,bol, razvd. , f.mtična pošast - 'n tmeh tud) največ žrtev, jasno po- P **, , , . .. ,, stavili za cilj demokratično in neod- "vodne domovini zveste orgije visno Avstrijo; na drugi strani pa so na pokopaitMu so !e simboHsttčne Po noveii Janko Messnerja ningrad-Gtobasnica posnet! s!ovenske te!eviz!je .Vrnitev" smo ime!! zdaj pr!!ožnost videti tudi na Koroškem, ko ga nam je v ceiovški deiavski zbornici zavrteia Sioven-ska prosvetna zveza. Videti smo, da je to — s tiimsko-umetniške strani — res prava umetnina, z vsebinske in izpovedne strani pa pre-tresijiv utrinek iz naše zgodovine in sedanjosti, ki prerase v pravi simboi koroških Siovencev. Pri tiimu „Vrnitev" gre pravzaprav za trojno vrnitev. Po eni strani je to osrednja zgodba Jože Rutarja, koroškega Siovenca, k) mora kot „po siii vojak" za Hitierja na rusko fronto; ko se vrne na dopust, ugotovi, da so mu nacist) in njihovi domači pomagači pregnati vse njegove domače in še več drugih sio-venskih družin — odtoči se za upor, za boj. Hkrati gre ob te) osrednji zgodbi tudi za drugo vrnitev, namreč retrospektivno srečanje z razmerami na Koroškem v prvi repubiiki in za časa nacizma. Vse to pa se nadaijuje v sedanjost in prav ta je za vse tisto, kar predstavijo današnjo .koroško stvarnost". V tiimu je ceia vrsta dogodkov, ki napravijo na giedaica neizbrisen vtis; na tistega, k) je vse to sam doživijai, kakor tudi na one, ki so s takimi stvarmi konfrontirani šeie v sedanji dobi. (Prav za zadnje je fiim dragocen še posebno zato, ker bodo zdaj gotovo iaije razumeti, zakaj je današnji dan na Koroškem takšen kot je.) Eden najmočnejših prizorov pa je brez dvoma zakijuč-na nedvoumna opredeiitev, ko se ijudstvo kijub naperjenim esesov-skim puškam in brzostretkam odtoči za svojega junaka, odtoči za upor proti nasiiju in krivici, za boj in s tem za iivijenje. Da je tiim ..Vrnitev" taka mojstrovina, imajo zasiugo prav vsi, od avtorja scenarija preko režiserja in njegove ekipe pa do igraiske zasedbe, za katero na) bo — ne da bi s tem vrednotiti — posebej omenjen samo naš rojak Marjan Srienc, ki je v viogi giavnega junaka in v krogu izkušenih, priznanih umetnikov izredno uspešno opravi! izpit tud) kot igraiec. Žeieii bi samo, da bi se fiim .Vrnitev" še večkrat povrni) v naše kraje, med naše ijudi. %*tzrtzl^lc, M M Mic Irzhrnl Ircjc Ko v tek tednik In dnek keremo In poslašamo resolacije In Izjave protesta mnog;k delovnik kolckdvov, polltlčnlk In ka!tarn;k organlzcc:;, Zveze korcev, Slovenske akademije znanosti In ametnostl, zdraženj zgodovinarjev In slavistov Slovenije In — kar je še kolj razveseljivo — širokega kroga delovnik Ijadl In njlkovlk organizacij Iz draglk kratsklk repakllk socialistične Jugoslavije, smo vsi Slovenci, k! živimo v meja!? Avstrije na Korošcem ponosni. Ponosni na zrelo presojo našega resničnega položaja v matični držav! In srečni, da rojaki In bratje tako spontano, samoumevno, množično In enotno podpirajo naš d o j za priznanje In končno uresničenje v mednarodni pogodi?! nam zapisani!? pravic. Stvarnost na Koroškem pa kljak zavesti, da v svoji!? pravični!? prizadevanj!!? nismo sami, zahteva od našega človeka Izredne vrline. Piti mora zvest spoznanim trajnim vrednotam, za katere teče stara pravda. Prepričani smo, da !?o dejavno Izpričal javno razglašeno geslo, da se ne damo.* ne šteti, ne Iztrekltl. Skratka, položaj zahteva od vsakega našega rojaka perfekten politični vpogled v komplicirano odločitev za kojkot; priznajmo se k svojema Ijadstva s tem, da se pri štetja 74. novemkra 7976 NE PRIZNANO k jezika svoji!? mater/ To morajo doametl štirinajstletni mladinec prav tako kakor naš! sivolas! korcl, ki so javno priznanje k slovenski skapnostl trdo plačeval! po gestapovsklk zaporlk In v Izseljensklk tako-rlščlk. Ok tek razmlšljanjlk nam stiska srce In dostikrat zastane keseda razlage v grla, ker je trda. Zli še trša je neizprosna Izkašnja, k! to odločitev od vsakega Izmed nas zakteva. Ze tretjič namreč doživlja sedaj živeč! rod koroški!? Slovencev polz-kas ra/lnlranega statlstlčno-števllčnega Iztrekljenja. Načela, postopek In cilj so s! v vsek trek prlmerlk na las podoknl. Zato smo tad! koroški Slovenci vsakokrat prenlkall v pravo vseklno glasovanj In popisov In tema primerno odgovorili; Ne damo se/ Svečane okljake koroškega deželnega zkora, dane Slovencem pred pleklscltom leta 7920, ter zapisane manjšinske pravice senžermenske mirovne pogodke, naj k! aresnlčlla „vellkodašna" ponadka zdraženlk ko-rošklk strank — nacionalnega kloka, krščansklk konzervatlvcev In soclal-nlk demokratov — o posekn! avtonomij! za koroške Slovence. Pogajanja s slovenskim! zastopnik! so tekla skoraj vse leto 7926 In 7927. 7*edaj se je popis Imenoval .narodni kataster", v katerega so kotel! vpisat! vse tiste, k! ki se kljak odkrltema terorja nad Slovenci In nekaznovanema kršenja astavnlk določil In zakonitost! še apall priznat! k slovenski skapnostl. Pristanek na tako tvegano zaktevo je potem odkril nepripravljenost korošklk sopogajalcev. Ee-tl so s soglasnim sklepom vsek korošklk strank zvalili krivdo In odgovornost za nearesnlčevanje zapisani/? pravic na koroške Slovence. Protislovensko alianso korošklk strank je vodil koroški P/elmatkand (danes podokna organizacija Helmatdlenst), pred katerim so klecnil! krščanski konzervatlvcl kakor tad! socialni demokrati. No so skrajni nemški nacionalist! marca 793# dosegli aresnlčenje svo-jlk sanj v tako Imenovan! .nemški noči", so zaslatll! dotlej Ilegalni nacisti Iz Helmatkanda In P/elmatdlensta v svoji pijanost! zmage novo priložnost In možnost za Iztrekljenje Slovencev v mejak Koroške; .tajno" glasovanje za al! proti prlkljačltvl Avstrije k /7;t!erjev; Veliki Nemčiji naj k! jim dalo orodje za .dokončno rešitev koroškega vprašanja". Tedanja odločitev korošklk Slovencev v trenatka, ko so klonil! zastopniki evropsklk velesi! pred Hitlerjevimi grožnjami, gotovo n! kila lakka. Slo je za kit! ali ne kiti, krez možnost! naslonitve na kogar koli In krez apa na kakršno koli podporo. Tad! tedaj so razpravljali o trek možnosti!?.* da ki se glasovanja vzdržali, da k! oddali neveljavne glasove ali pa da ki glasoval! kot vsi dragi. Pokojni dr. Prane Petek pravi v svojlk spomlnlk; .Glasoval smo tako pač zato, ker je kilo pasno kot kell dan, da gre za naše fizično reševanje." To v pomlrjenje tlstlk, ki so po vojni to aporak-Ijall, da k! pred svetom očrnil! narodno manjšino, ki je kila v mejak rajka najzanesljivejša osnova protifašističnega odpora. Krščanska .Vaterlandlscke Pront" In socialni demokrat! so se vtopll! v skapnem pozdrava tretjega rajka Nemcev. Vanj so jlk vodil! prelzkašen! Ilegalni nacisti Iz vrst Helmatkanda In Helmatdlensta. Koroški Slovenci so trenatek razame!!, rafiniran! polzkas štetja odpornik pa premostili do časa, ko je zasvetila kakla apora tadl onstran gora In pozivala v skapnl koj za okstoj. Krivdo za sledeče preganjanje In nečloveška zverinstva so jim Isti kelmatkandovskl In kelmatdlenstovsk! nacisti kljak tema skašall naprtiti. Danes, nad 30 let po zloma nacističnega nasilja In nad 20 let po prevzema In podpisa mednarodnlk okveznostl v našo korist, se spet spravljajo k aresnlčenja svečanlk okljak In podrokno zaplsanlk pravic člena 7 avstrijske državne pogodke Iz leta 7933. Spet tečejo nova pogajanja z zastopniki osrednjlk organizacij korošklk Slovencev že leta. Strankini In parlamentarni odkorl In komisije so zkorovall In glasoval! spet prek glav prl-zadetlk apravlčencev In nosilcev garantlranlk p?*avlc. Spet so sklenile v koroškem deželnem zkora zastopane stranke — večine soclalnlk demokratov, krščansklk konzervatlvcev In nemšklk nacionalistov — skapno politiko do Slovencev, /n sklep k! mora! kiti, kdor ne vidi, da jo vodijo In določajo skrajni nemški nacionalisti nekdanjega Helmatkanda In sedanjega Helmatdlensta. Kolikor ne gre za Iste okraze, se sami označajejo za .nosilce tradicije". /n tad! tokrat moramo koroški Slovenc! Izjaviti; Ne damo se/ Ne agotavljatl, ker smo sakjekt In nosilec pravic v državni pogodkl. Ne preštevati, ker nočemo slažltl polzkasa statlstlčno-števllčnega Iztrekljenja. Trije polzkas! poj?lsov. Trikrat javno ali praktično soglasje vsek korošklk nemšklk polltlčnlk grapaclj. V tretje očitna kapltalaclja pred Istimi skrajnimi nacionalisti Helmatdlensta, katerega nosilci so rašlll prvo avstrijsko repakllko, sodelovali z nemškim fašizmom v podjarmlje?:! domovini al! ga zagovarjali In kljak vsema odločajo v politiki korošklk strank, čeprav določilo avstrijske državne pogodke Izrecno zapovedaje razpast takšnlk organizacij. Parale! ki kilo še trikrat troje. Za nas pa je najkolj kodrllna zavest, da smo preživeli polzkase številčne likvidacije v prvi avstrijski repakllkl, da smo dočakali strakotnl poraz zločinskega nemškega nacionalizma, ki se je zvrni! v grok, kopan dragim narodom. Vemo, da komo prestal! tad! sedanji polzkas, da ki 74. novemkra 7976 nasedi! tokratnema koroškema In avstrljskema .demokratlčnema jezlkovnema popisa". NE DANO SE — NE RODO NAS/ Dr. Miran Zwitter (Naši razgtedi, Ljubtjana) Močna dejavnost SPD ,,Edinost" v Pliberku V Pliberku imamo res močno kuiturno dejavnost, za katero skrbi nate Siovensko prosvetno druitvo .Edinost", ki za vsako ietno obdobje izdeia obširen načrt. Prireditve so zabavnega in vrhunsko umetniškega značaja. Tako smo v ietošnji jeseni imeii že vrsto prireditev, ki so nudiie za vsakega nekaj. Tu ne bomo naštevati vseh prireditev posebej, vendar naj omenimo iastno dejavnost, ki jo druitvo razvija. Na primer oder 73 je z uspehom uprizori) satirični kabaret Anite Hudiove, kar je tudi iep prispevek akciji proti preitevanju, potem so to ie naii pevci in pevke, ki pojejo v obeh društvenih zborih. N%še društvo pa goji prijateljske stike t%d! z društvi :'n KstgMOV%m! v sosednji .Sloveniji. Med njimi tnd! s Slovenskim narodnim gledališčem v Marlkorn. Omenjena ustanova vsako leto prireja takolmenovano Borštnikovo srečanje, to je srečanje slovenskih gledališč. V okvira tega srečanja je sodeloval tnd! nas oder 73, ki je pred kratkim gostoval v Maribora s kabaretom 1X1 = 1. Pa tadi v Pliberka smo imeli v gosteh mariborsko gledališče z monodramo Svetokrlške-ga „En srečen, veseli ina vseh troštov poln dan voščim", v kateri nastopa /ože Zapan. Moramo reči, da je to bila enkratna gledališka predstava. Igralec Zapan nam je v tej igri predstavil pridige /. Svetokrlškega v starem narečja oziroma stari slovenščini. Prikazal je hadomašni način tega pridigarja, ki roti in vzgaja svoje vernike na svojski način. Za vsakega človeka in stan ima nasvet za življenje. Zapan je v tej vlogi oz. igri, v kateri nastopa sam, pokazal vse svoje igralske sposobnosti in škoda je, da tega njegovega gledališkega nastopa nismo videli v več krajih nase dežele. Za prihodnje leto se mora tozadevno storiti več. Mašema dra-štva, posebno pa igralca SNG Maribor Zapana pa izrekamo našo zahvalo za tako lep in enkraten gledališki večer. V Pliberka pa se radi tadi poveselimo. V letošnji jeseni smo že dvakrat imeii v gosteh narodno zabavni ansambel Veseli planšarji. Zadnji draštveni ples je bil preteklo soboto. Udeležilo se ga je mnogo ijadi iz bližnje in daljne okolice, posebno veliko pa je bilo mladine. Med nas je prišel tadi tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Vieser, ki nam je ob tej priložnosti spregovoril tadi o bojkotiranja štetja posebne vrste. V Pliberka bomo vsekakor apoštevaii sklep obeh osrednjih organizacij in štetje bojkotirali. Prihodnjo soboto bomo v Pliberka spet imeii prireditev. Nastopila bo naša igralska skapina oder 73 s satiričnim kabaretom, Slovenska prosvetna zveza pa bo predvajala jiim Vrnitev, katerega je po scenarija našega rojaka proj. Messnerja posnela RTV Ejabijana. Siovenski okle) je ob gostovanju na Koroškem počasti) tudi našega zastužnega pevovodjo Vatentina Hartmana in mu ob tej pri-tožnosti izroči) skutpturo .Rej pod )ipo", katero je izdeta) kipar Jovanovič. Potresnikom varno streho Globaški prosvetaši v S!! Srbiji Moški pevski zbor iz štebna in mešani pevski zbor iz Globasnice sta biia v dneh od 5. do 7. novembra 1976 gosta mestne konference SZDL Beograd in občinske konference SZDL Kraljevo. 34 koroških pevcev je v petek zjutraj odpotovalo z letalom najprej v Beograd, kjer jih je sprejel predsednik mestne konference SZDL, nato pa so si ogledali glavno mesto Jugoslavije. Ustavili so se tudi na Avali, kjer so na grob neznanega junaka položili cvetje. Po vožnji skozi valovito Šumadijo in pa po kosilu v Kragujevcu, so se odpeljali do Kraljeva, kjer je bil pravi cilj njihovega obiska. Gostitelj — SZDL Kraljevo — jih je nastanil v velikem in lepem hotelu Terminal v Materuški Banji, 6 km oddaljeni od Kraljeva. Naslednje jutro so najprej obiskali spominsko grobišče, kjer so Nemci v oktober-skih dneh pred 35 leti ubili blizu 6000 nedolžnih žrtev. Zanimivo je, da je poveljeval enoti, ki je ubila talce, major Otto Desch, po narodnosti Avstrijec. Le-ta je, čeprav je bilo dokazano, da je osebno izdal ukaz za pobijanje, umrl naravne smrti pred dvema letoma na Dunaju. Na spominskem grobišču so globaški pevci položili venec pred spomenik, potem pa jih je v zgradbi občinske skupščine sprejel predsednik. Po sprejemu so koroški pevci obiskali tovarno vagonov in si jo ogledali. Ob 13. uri v soboto so pevci zapeti tamkajšnim delavcem in mladini. Pevski nastop pa se je sprevrgel v veličastno protestno manifestacijo zoper preštevanje Slovencev na Koroškem, ki se je je udeležilo čez 6000 delavcev in občanov Kraljeva. Slavnostni govornik je bil predsednik medobčinske konference SZDL za Kraljevsko regijo Stojan Ljuca. Koroške pevce so prisotni pozdravili z viharnim aplavzom. Delavci tovarne vagonov so poslali protestni pismi zveznemu izvršnemu svetu in sekretariatu za zunanje zadeve, v katerem so najodločneje obsodili teror avstrijskih oblasti nad koroškimi Slovenci. Zvečer so koroški pevci zapeli v prenapolnjeni dvorani krajevne skupnosti Vitkovac. Program pa je dopolnila folklorna skupina KUD .Abraševič". Gledalci v dvorani so znova viharno pozdravili pevce h Globasnice, ki so se takrat prvič predstavili v slovenskih narodnih nošah. V nedeljo zjutraj so si koroški gostje ogledali najprej samostan Zičo nato pa muzej NOB v Kraljevu. Gostitelj, občinska konferenca SZDL v Kraljevu jim je opoldne pripravila svečano kosilo na planini Kroč, nato pa so se z avtobusom vrnili v Beograd, odkoder so z leta-)om poleteli v Maribor. V nedeljo pozno zvečer so se pevci iz Globasnice polni lepih m prijetnih vtisov vrnili na svoje domove. V treh dneh obiska v Beogradu in Kraljevu so se ničkolikokrat lahko prepričali na svoje oči, da stoji za koroškimi Slovenci v njihovi borbi za uveljavitev pravic iz sedmega člena državne pogodbe, ne le ožja matična domovina Slovenija, temveč vse ostale jugoslovanske republike in pokrajine, prav posebno pa še republika Srbija. B. S. Zatorej smo v Pllherha ret aktlv-nl. V nedeljo ho naš moški zhor šel na gostovanje v Marlhor, kjer ho sodeloval na srečanja pevsklk zhorov Slovenije. Eahho hi še In še naštevali, vendar naj ho za tokrat dovolj In oh prvi priložnosti se horno Iz Bllher-ka spet oglasili, da hralce Slovenskega vestnika spet seznanimo z našim delom. 2e samo ta aktivnost v našem kraja je najboljši dokaz, da smo Slovenci kaltarno močni In da se ne homo dali anlčltl tadi s polzkasom štetja posebne vrste, saj je tako postopanje v nasprotja z državno pogodbo, ki seveda ne predvideva nobenega štetja manjšine. Stovensko prosvetno društvo .Einost' v PNberku vab) na jubiiejno 7$. predstavo Odra 73 s satiričnim kabaretom. Z x Z Z Prav tako bo Siovenska prosvetna zveza predvajata t))m po scenariju prot. Messnerja Siediia bo še kratka diskusija giede bojkota preštevanja! Prireditev bo v soboto 13. novembra 1976 ob 19.30 ur) v gostiini Schwarzi v Piiberku. Vsi prisrčno vabijeni! Odbor ŠT. JAKOB V ROŽU: Otvoritev sodobno urejene trgovine za čevfje V sredo so v Št. Jakobu v Rožu otvoriti novo sodobno urejeno trgovino s čevlji. Lastnik te trgovine je znana in podjetna družina Koren. Otvoritvene slovesnosti so se poleg župana Gressla in podžupana Rassin-gerja udeležili tudi zastopniki koroške deželne vlade in tiska. Po pozdravnih besedah, ki jih je v imenu Korenove družine v obeh deželnih jezikih izrekel sin dipl. inž. Tonči, so spregovorili in čestitali k otvoritvi nove trgovine župan Gressl, predstavnik koroškega ceha Mischkro ter predstavnik koroškega turizma deželni poslanec Kofler. Vsi so cenili prizadevnost in podjetnost Korenove družine, ki je v teku let iz majhne nepomembne čevljarske delavnice ustvarila najsodobnejše urejeno trgovino za čevlje na Koroškem. Prodajna površina novega lokala, v katerem je velika in kakovostna izbira vseh vrst obuval, znaša okrog 100 kvadratnih metrov. Tudi način prodaje se je bistveno spremenil — vsi čevlji so namreč razstavljeni in ne kot poprej, ko so bili v škatlah. V prihodnjem letu bodo prodajno površino povečali še za nadaljnjih 100 kvadratnih metrov in sicer v kletnih prostorih. V le-teh mislijo ponudbo razširiti tudi na področje drugih usnjenih predmetov. Posebnost Korenove trgovine je predvsem v tem, da gre tu za vzorno in harmonično urejeno družinsko podjetje, katerega člani so vsi strokovno podkovani. Poleg tega nudi trgovina odličen servis, tako v obliki popravila čevljev kot v velikopotezni izvedbi reklama-macij in seveda tudi v ugodnih cenah. Poleg tega je pred trgovino na razpolago prostoren parkirni prostor za avtomobile. Korenovi so znana zavedna družina, ki je z izredno pridnostjo v zadnjih dveh desetletjih dosegla strm razvoj, ki ga vam hočemo prikazati v naslednjem kronološkem zaporedju: Leta 1948 je Koren Tonči sen. začel samostojno delati v majhni čevljarski delavnici v Kotu. Leta Po letošnjih potresnih sunkih v slovenskem Posočju in v sosednji Italiji, ki so se k sreči, vsaj upajmo, pomirile, je sedaj v teku mrzlična gradnja in obnova porušenih domov. Mrzlična zato, ker so tik pred zimo, ki bi nesrečnikom, ki še ne bi imeli varnega in toplega zavetja, povzročita velike težave. Na obeh straneh na italijanski in v Posočju hitijo z deli, da bi čimprej popravili in zgradili oziroma postavili nove domove. Pri obnovi v Posočju so na pomoč priskočili tudi vojaki, ki pomagajo od prvega dneva nesreče s težko mehanizacijo odstranjevati ruševine, na polju, skratka pomagati na najrazličnejše načine. Pred nedavnim se je v to solidarnostno akcijo vključil tudi helikopter, ki je prenašal lesene tramove v najzahodnejšo jugoslovansko vas — Robedišče. Jugoslovanski gradbinci pa ne obnavljajo samo doma, marveč tudi v opustošeni sosednji Benečiji, kjer so si pridobili velik ugled, ker imajo posebno protipotresno metodo gradnje. V Bardu (v Slovenski Benečiji) na primer, je edina od Jugoslovanov sanirana hiša, prestala močne sunke, vse ostale so se zrušile. Te izkušnje sedaj prakticirajo seveda tudi v Posočju. Gradbinci imajo polne roke deta, kajti strah pred zimo je velik. Tekma s časom je v polnem tekmu. Tako so gradbinci iz Breginja, Podbe-le in še nekaterih drugih krajev od- !SKRENO ČESTITAMO stranili blizu 300 odsfankov hiš. Podoba Posočja se spreminja iz dneva v dan. V 117 naseljih so zrasli temelji za montažne hiše. Do zime bo zraslo v Posočju 446 montažnih hiš. Posebna solidarnost do potres-nikov v Posočju se kaže v gradnji šol s strani sosednjih jugoslovanskih republik. Tako bo na primer šolo v Breginju financirala socialistična republika Makedonija, šoto v Bovcu pa republika Hrvaška. Akcija pomoči Posočju, ki ga je prizadejal potres in ki je stekla na pobudo sindikatov že takoj po prvem potresu v maju, je dala dobre rezultate. Tako so v prvem krogu solidarnostne pomoči v višini enodnevnega zaslužka do 20. oktobra zbrali na zbirnem računu Rdečega križa Slovenije 126 milijonov dinarjev, kar je za 15,2 "/o več kot je bilo predvideno. V ta znesek je všteta tudi vrednost gradbenega in drugega materiala, ki so ga posamezni kolektivi poslali Posočja. Značilno za Slovence in Jugoslovane je, da so v zadnjih dveh desetletjih morali dokazati, da jih tudi velike nesreče ne morejo spraviti s tira in da si znajo enako deliti dobro in zlo ter da niso gluhi za nesreče drugih. Solidarnost je postala del jugoslovanskega življenja, del jugoslovanske vsakdanjosti. Lepo je živeti s prepričanjem, da ti bo tudi v najhujših časih nekdo pomagal. Pred dnevi je obhaja) svoj iiv-ijenjski jubiiej — 60-ietnico, predsednik siovenske osrednje organizacije v itaiiji — Siovenske kuiturno-gospodarske zveze — Boris Race -Žarko. Njegova živijenjska pol je en sam bo) za obstoj siovenskega iivija v itaiiji, katerega korenine izhajajo iz tradicij narodno osvobodiinega boja Kot predstavnik siovenske narodne skupnosti v itaiiji in veiik pri-jateij koroških Siovencev je bii vedno med prvimi, ko je šio za so-iidarnost z bojem koroških Siovencev za uveijavitev svojih pravic. Tovarišu Racetu je tudi siovenska osrednja organizacija na Koroškem Zveza siovenskih organizacij posia-ia čestitke, katerim se pridružuje tud) uredništvo Siovenskega vestnika. Slab turizem-krivi Slovenci Ok koncu letošnje poletne sezone smo v Zvstrljl naštel! 71,9 milijona nočitev, E<2!- pomeni v primerjavi z lanskim letom nazadovanje za 2,4 odstotka. Tega nazadovanja pa nismo okčatll! samo v /Ivstrljl, marveč tadi v draglk evropsklk državak, kot na primer v Svlc! za 4, v /agoslavljl za 3 In v Španiji celo za 13 odstotkov. V primerjavi z dragimi avstrijskimi deželami je Imela Koroška najvecjl padec nočnin — 10,3 "/o. Bo mnenja trgovinskega ministra Starlkackerja nosi krivdo za to mlzerljo potres In pa manjšinski proklem na Koroškem. Tako smo sedaj koroški Slovenc! krivi še za tarlstlčno mlzerljo na Koroškem. Spet en argament vec, k! sla-ž! protislovenski propagand! In to se komaj nekaj dni pred ^štetjem". 1953 se je z delavnico preselil v Št. Peter, kjer se je lotil tudi prodaje čevljev. V naslednjih letih je mnogo obnavljal in gradtl. Leta 1973 pa je začel načrtovati in graditi novo poslopje. Pri načrtovanju in gradnji so upoštevali vse tiste prednosti, ki naj bi služile samo enemu cilju, da bi bila trgovina konkurenčna. Novo trgovino za čevlje lahko smatramo za naj- pomembnejšo pridobitev zadnjih let ne samo v šentjakobski občini temveč tudi v Rožu, pri tem naj omenimo tudi arhitekturo poslopja, ki je prav tako lep doprinos k turistični popestritvi šentjakobske občine. Številnim čestitkam se pridružujemo z željo, da bi trgovina cvetela in da bi Korenova obutev našla pot v sleherno hišo. Naši planinci obiskali Slovenske gorice V soboto in nedeijo so biti siovenski pianinci s Koroške gostje Ptaninskega društva Maribor-Mattca. Oticieini de) srečanja s pozdravi in večerjo se je odvija) v Mariborski koči na Pohorju. Tam so se spet srečati s starimi znanci, s katerimi jih veže že mnogotetno meddruštveno sodetovanje, ki je med drugim tudi v tem, da se medsebojno obiskujejo. Pred nedavnim smo poročati, da so se srečati na Koroškem in ob tej pritožnosti obiskati oziroma se povzpeti na znani vrh Konig-stuht v Krških Atpah. Tokrat so mariborski ptaninci iznenaditi naše ptanince z iztetom v znane vinorodne Stovenske gorice, to je gričevje, ki se razprostira med rekama Muro in Dravo od Avstrijske do Hrvaške. To ni bil navaden izlet, temveč prava študijska ekskurzija, saj sta na njej med drugimi sodelovala dva najboljša poznavalca Slovenskih goric, domačina Tone Korošec, ki je pripravil načrt izleta in prof. Šoštarič. Obema gre zahvala da so naši planinci v tako kratkem času spoznali vsestranske posebnosti te lepe dežele. Z Mariborske koče, kjer so naši planinci prenočili, jih je pot vodila skozi Maribor vzdolž Drave do mesta Ptuja, ki stoji na kraju nekdanjega rimskega mesta Poetovija. Zaradi kratko odmerjenega časa se v Ptuju niso ustavili. Prvi postanek je bil v Ormožu ob hrvaški meji. V Ormožu so pred leti odkrili najdbišča, ki pričajo o nekdanji prisotnosti Ilirov. Menda je bilo to mesto tedaj eno največjih v Evropi (okrog teta 700 pred našim štetjem). Posebnost mesta je ormoška graščina (v kateri ima sedaj občina svoje prostore), ki je nastala na kraju nekdanje rimske utrdbe. Tam so okrog leta 1200 postavili obrambni stolp proti madžarskim napadom (lepo viden), h kateremu so prizidavali še ostalo zgradbo, ki je sedaj v ponos Ormoža. Pomembna atrakcija pa je tudi grajski park, ki se razprostira zunaj nekdanjega obrambnega okopa, v katerem je zastopana cela vrsta eksotičnega drevja. Na poti v Ljuto- mer skozi vzhodni predel Slovenskih goric so se naši planinci ustavili v vasici Jeruzalem na vrhu griča, katerega obdaja preproga samih vinogradov. Tam je tudi lep grajski park, pri katerem so polagali poudarek predvsem na to, da pride barva drevja zlasti v jeseni do posebnega izraza oz. kontrasta. To se jim je dejansko odlično posrečilo, o čemer so se lahko navzoči prepričali na lastne oči. V sosednjem vinorodnem kraju Železne dveri je vojni zločinec Hermann Go-ring hotel urediti svoj lovski dvorec, no pa ni prišlo do tega ... V Ljutomeru so si naši planinci ogledali spomenik jezikoslovco Franca AM-klošiča (1813—1891) in park, v ka- V soboto zn nedeljo je Mo 60 lovcev KMM prijateljev lova s Ko-rošM na oMM pr: lovsML dražinaL Z.Z AlariMr. Naši lovci in lovci iz matične dežele gojijo že celo vrsto Zet tesne medsebojne prijateljske stike. Srečanja v Zg. ZGzrzgotZ, so se adele-ŽZZZ tadi v;sok; predstavniki javnega življenja, zrzed njim: član sveta federacije A7iM AAzrzMo, član predsedstva CK ZKS Lojze briški, L: je tadi predsednik sMpsčzrze lovske zveze Slovenije Zzz predsedrzr^ SO AZarzMr terem se je leta 1868 odvijal prvi slovenski tabor. Ob 100-letnici tega tabora so tam postavili lep spomenik. V Sreberjanu, to je nekako v sredi Slovenskih goric so gostitelji pripravili odlično kosilo, nakar so si ogledali posebnost sosednje vasi Videm — razstavo lesnih skulptur na prostem in podobno razstavo v prosvetnem domu. Na povratku domov so se še ustavili v vasi Kapela. Z vrha griča, na katerem stoji cerkev, je čudovit razgled na našo Peco in baje celo na Blatno jezero na Madžarskem. Naši planinci tega niso videli, ker je bilo megleno vreme. Na povratku preko Radencev in Gornje Radgone so se ustavili v Mariboru samo še toliko, da so se poslovili od izredno gostoljubnih Mariborčanov, katerim gre ponovna zahvala za res nepričakovano presenečenje, katerega so bili deležni naši planinci z obiskom Slovenskih goric. Z obljubo, da bodo Mariborčani kmalu obiskali naše planince na Koroškem in srečni nad doživetim so polni novih vtisov odbrzeli skozi temno in deževno noč proti svojim domovom. Vitja Kode. PoseMost tega srečanja je Mo vsekakor srečanje obek starib prekaljenih revolacionarjev A7ibe AZa-rinka Zn Karla Prašnika-Gašperja, predsednika Klaba prijateljev lova na Koroškem. Lovec Zn bivši partizan AZZZza Ka-bar je o Z? rej priložnosti zZejaZ, zZa je ponosen, Mr je prišel med nje tadi Marinko, L Z je M nefZZec Zn vodja revolacije v Slovenij:, medtem ko je M to Gašper na Korošcem. PonosnZ smo na oba. Liki takib revolacionar-jev nam prav sedaj dajejo močZ, da se apremo slcbernema tiranstva Zn preštevanja. Zakljačil je z besedami, da koroških .SZovenccv tadi nedeljsko preštevanje ne more zbrisati s koroške zemZje, kot jih nZ tZsoč/etno nasZZje. Vedno smo Zz bojev izšli kot zmago-va/cZ Zn tadi sedaj ne M drugače. Pozdrav predsednika KPL Lar/a Prašnika je veZjaZ najprej veiikema revolacionarja Alibi Afarinka, ki je vedno vZZvaZ Ijabezen do slovenskega Ijadstva Zn nadaZjevaZ z besedami; „PrZnašamo vam pozdrave Zz -Z3 koroških krajev, to je Zz tistih krajev, kjer je postaZ tako težaven poZožaj zato, ker govorZmo slovensko. Po 27 letih je vZada klonila nacZonaZZ-stZčnZm eZementom Zn se odZočZZa za preštevanje, Mr pa jZm ne bo aspeZo, Mr se ne damo preštevati". Posnetek s koncerta Stovenskega okteta v spomin na Hermana Vetika Maši [ovci pri iovskih družinah LZ Maribor Uradna ^ vsfri/a in slovenščina Čadeži se dogajajo Ze rcdM)Ldaj — tadZ na 7(oroš^em nZso vsakdanji. Eden takih Čadežev pa je Mo odkritje dvojezZčnega napZsa na straniščih vetrZnjsMga kolodvora. Slovenski napZs .Gospodje" ter .Gospe" Zz časa avstrZjsM monarhije, je odkril naš rojak /anko A7essner meseca maja Zetos. PodoMn .koroški Čadež" je pretekli četrtek (2$. okt.) prZneseZ v naše Me Zn stanovanja pZsmonoša. SMZto je Mo to .čado-prečadno" v naših koroških čaropZrzL Kleine ZeZtang Zn Karntner PageszeZtang. Sami ste brali — se čadZZZ ter majali z gZavamZ taM da tega Mr verjetZ nZste mogZZ. OM časopZsa sta v ZepZ sZovenščZnZ obja-vZZa .vabo" avstrZjsM vZade na .jezikovni popZs 74. novembra/" .Sedaj samo neMj dnZ pred preštevanjem, ko se vZada MjZ negatZvnZL rezaZtatov tega štetja, vabi SZovence v ZepZ stovenščini, da bi se adeZežZZZ .popisa". Sedaj naenMat aradna zlv-strZja prZznava sZovenščZno Mt enakopraven jezik, ker se kojZ kojkota Zn ker za .statistiko" vendarZe še rakZ nekaj SZovencev. Tčako je aradna zlv-strZja postopaZa do sedaj s sZovenščZno kot enakopravnZm jezZkom na .Koroškem, pa naj navedem samo nekaj primerov; SZovenskZ okčZnskZ odkornZk v Z?o-rovZjak PeZZks VZeser pd. Saše! go-vorZ prZ okčZnskZk sejak v sZoven-skem jezZka. Xako se napram tema oknašajo žapan Zn okčZnskZ odkor-nZkZ je znano, ččer ŠVZeserja „nočejo razametZ" (mZsZZm, da je to pravZZen Zzraz, ko vemo, da večZna odkornZ-kov, prav posekno pa še gospod žapan, razamejo sZovensko kesedo), njegove „sZovenske" prZspevke tadZ ne vzamejo na znanje. PoZmača sZ tadZ ne prZskrkZjo, ker — tako žapan, kZ je v tej zadevZ vprašaZ za svet ceZo sodZšče na Danaja — je „v4mtstpra-cke deatsck"/ DragZ prZmer.* Kot čZan sZovenske narodne skapnostZ na Koroškem sem se posZažZZ moje pravZce, zapZsane v državnZ pogodkZ (čZen 7, 3. odstavek) Zn zaktevaZ za okrav-navo prZ sodZšča v PorovZjak marca meseca Zeta 7974 sZovensko vaMo. SodnZk je mojo apravZčeno prošnjo odkZonZZ, ker je kZZ mnenja, da, kot ačZteZj razamem toZZko nemščZne, da kZ moraZ nemško vakZZo razametZ." S tem je koteZ povedatZ, da kdor se je naačZZ toZZko nemščZne, da zna kratZ Zn pZsatZ, ta se mora na aradZk posZa-ževatZ nemščZne, kar pomenZ, da za tega pravZce Zz državne pogodke ne veZjajo več. PretjZ prZmer; Ko se je moj krat Zeta 7973 posZažZZ pravZce Zz državne pogodke Zn zaktevaZ prZ okrajnem gZavarstva v ZšeZjaka sZovenskZ prevod kazenske odredke, je dokZZ odgovor, da to „ne prZde v poštev." ČetrtZ prZmer.* /anZja 7974 sem ja- vZZ mojega sZna na domačem okčZn-skem nrada. Ko je okčZnskZ aradnZk, kZ me prav dokro pozna, vZdeZ krst-nZ ZZst z Zmenom Peter-/oško, je vprašaj; „y4 Zsa a OsterreZcker?" verjetno je koteZ provokatZvno ZzrazZtZ, da so prZstna koroška Zmena samo SZeg-jrZed, LZerman aZZ .4doZj. PakZk Zn podoknZk prZmerov kZ Zakko našteZ vsakdo Zzmed nas. Vsekakor kažejo, kako se sZovenščZna v koroškZk aradZk tepta, negZra Zn pre-zZra, kar je seveda protZzakonZto. $ temZ negatZvnZmZ ZzMšnjamZ Zn s tega vZdZM je „vaka" na „jezZkovnZ popZs 74. novemkra" v sZovenskem jezZka ne samo zame, temveč za vse koroške SZovence kZojata v okraz. Joško WroHch Loče nad Baškim jezerom Živatski park ostane v Rožeku Že v mesecu juniju smo poročali o sporu, ki je nasta! med vodstvom ro-žeškega živaiskega parka in občino Rožek. Slednja je po šestih letih obstoja živalskega vrta od le-tega zahtevala, da plača veselični davek (Ver-gniigungssteuer). Lastnik dr. Reufš je takrat zagrozil občini, da predno plača ta davek, rajši zapusti Rožek in namesti svoj živalski park kje drugje, kjer ne bodo zahtevali plačila tega davka. Občina Rožek je bila zaradi tega v velikih škripcih, kajti preselitev živalskega parka kam drugam, bi pomenila za občino veliko turistično izgubo, saj je to atrakcija, ki privabi ogromno ljudi v Rožek. Lastnik živalskega vrta je opravičeval svojo grožnjo s tem, da se je krma za živali zelo podražila, da mora plačati na leto 200.000 šilingov najemnine in da je nazadovalo število obiskovalcev. Pred mesecem dni sta se obe strani končno pobotali. Zadnji predlog občine je bil, da vodstvo živalskega vrta plača za leto 1976 30.000, za leto 1977 50.000, za leto 1978 60.000 in za leto 1979 70.000 šilingov davkov. Ta predlog je dr. ReuB sprejel s pri-ombo, da ni bil njegov namen, da i se odtegnil plačilu veseličnega davka, temveč ga je k temu gnala skrb, kako bi mogel njegov živalski park še nadalje izvajati nalogo, da izobražuje ljudstvo, ko pa se mu nalagajo še nadaljna finančna bremena. Živalski park so zaprli v torek 4. novembra. V slučaju pa, da bi bilo ob koncu tedna lepo in sončno vreme, ga pa bodo odmrli. Ob slabem vremenu je seveda živalski vrt tudi ob koncu tedna zaprt. R VAN CANKAR 13 Zgodbe iz doHnne šentfiorjamske Oblačil se je počasi in zelo skrbno. Ko se je bril, je Ogledal tik pod nosom droben rdeč mozolj in se je hudo Prestrašil. „Na nosu naj bi bil zrasel, sredi nosa; še lepše bi bilo!" In mozolj, ki je bil tako nežen in droben, da bi ga ne-pazno oko nikoli ne ugledalo v senci košatih brk, se mu je Zazdel nenadoma čudovelik, ves žareč in bahat v nekrščan-^i zlobi. S skrbljivo ljubeznijo je ogledaval Jareb svoj obraz; m ko je ogledaval, je bil napol srdit, napol zadovoljen. „Lep obraz je bil nekoč!" je pomislil v tihi otožnosti. -Lep obraz je bil in rad sem ga imel in še zdaj bi bil uvaže-yanja vreden, da bi tega mozolja ne bilo ... čez noč se je azrinil iz kože, skrbi so ga rodile in hude sanje ..." Kraj oči se je grbila koža v tenke, skrite, sramežljive gube. Jareb ni veael, ali bi jih bil vesel, ali bi se jih bal. Zakaj kakor so bile znamenje poltrudnih let, tako so bile tudi ^namenje rodoljubne dobrohotnosti. Redki so ljudje, ki jim je Bog dodelil tiste sladke, mehkobno smehljajoče gube, prijazno pozdravljajoče; skoro nobeden drugi jih nima razen ristih, ki so doživeli vižmarski tabor. Ostalo je kraj oči kakor *ep spomin. Namočil si je lase z blagodišečo vodo, ravnal si je ptaz-juško obleko od čela do temena in je mislil nevesele misli. se dalo reči, da so lasje že osiveli, ampak tudi se ni dalo ^či, da so ostali lepo kostanjevi. Prijatelj bi vzkliknil; „0, Jareb, kako svatovska je tvoja frizura!" Sovražnik pa bi Pogledal postrani: „Saj si že siv, norec! Molit, molit!" — Lt če bi bil Jareb zadovoljnega srca, bi verjel prijatelju, a če kila njegova duša potrta, bi sc vdal sovražniku. Niso bili lusje ne sivi, ne kostanjevi. „Vrag vedi, kakšni so!" je vzdihnil Jareb in takoj se mu je razvedrilo srce, ko se je ozrl nekoliko nižje in je ugledal košate, temnokostanjeve, fantovsko zavihane brke. Tudi najdostojnejši človek in največji rodoljub je časih pogumen in samostojen. Ta redka in velika čednost se pojavlja po navadi le v malenkostih, ampak pojavlja se. Nekateri imajo krepko hojo, drugi kolnejo, da, celo taki so, ki nosijo klobuk postrani. Jareb je imel fantovsko zavihane brke. Morda je nekoliko pretiraval, ampak vendar je bilo nekaj resnice v njegovih ponosnih besedah: „Dobro vem, da nekaterim ljudem niso pogodu moji brki; zadnjič me je okrajni glavar hudo pogledal... toda jaz sem samostojen Človek, štiridesetleten mož in vesten uradnik; da bi bilo veliko takih, dobro narodu!" Poslednjikrat se je ozrl v ogledalo, pomaknil je okrogli svetli klobuk precej nizko v čelo, kakor se spodobi uradnikom, stopil je parkrat po izbi s krepko lagotnim, mladeniškim in vendar popolnoma spodobnim korakom, zavzdihnil je in se je napotil. Prelepo jutro je bilo, dolina šentflorjanska pa ni uživala te lepote s hvajeznim in veselim srcem. Neprijazna senca, kakor slutnja še nepoznanega zla, je ležala preko doline; oči je niso videle, duša pa jo je globoko občutila. Ko je stopal jareb z lepo umerjenimi koraki po beli cesarski cesti, je bil njegov obraz resen in mrk, skoro sovražen. Gledal je v tla, časih je udaril z drobno palico po kamenju, nasutem ob cesti. Z lahkimi, poskakujočimi koraki mu je prišel naproti davčni praktikant Jerina, mlad in lahkomiseln človek, ki še slutil ni resnobe in dostojanstva uradniškega življenja. Oblačil se je precej malomarno, klobuk je nosil postrani, smejal se je neprestano, če je bilo potreba ali ne, in z vsakim vagabundom je pil bratovščino; ponoči, kadar je spala vsa dolina šentflorjanska, je sedel ob oknu in brenkal na citre, tako da so se budile v pol vzdramljenih srcih po-hujšljive sanje. Široko je zamahnil Jerina s klobukom in je pozdravil tako veselo, kakor da ni ležala neprijazna senca na dolini šentflorjanski in na resnem obrazu Jarebovem. „Ze tako zgodaj, gospod Jareb? Lepo jutro je, lep večer bo!" Jareb je pogledal jezno, komaj se je dotaknil klobuka s kazalcem in je šel molče dalje. Jerina je gledal začuden za njim, nato je nenadoma nabral ustnice kakor v poljub in je tiho zažvižgal predse. Ko je prišel Jareb v bližino Hojzičeve krčme, je krenil na drugo stran ceste in je pospešil korake; toda Hojzič, ki je stal na pragu golorok in v copatah, ga je ugledal ter ga je pozdravil z obema rokama. „Hej, kam tako naglo, gospod kancelist?" Jareba je zgrabil tolik srd, da je zardel v obraz. „Delat, lenoba, delat!" .Kdo pa bo danes delal, gospod kancelist?" se je zasmejal Hojzič za njim. Kakor je bil Jareb spodoben in miren človek, tako da je zaklepal svoje srce vsem strastem, velikemu sovraštvu in veliki ljubezni: kadar je ugledal Hojziča, mu je zavrela kri; in kolikor večji je bil srd v njegovem srcu, toliko bolj srdit je bil nazadnje nad svojim srdom samim. Že pred mnogimi leti, takoj v prvem trenotku, ko je ugledal Hojziča, je čutil Jareb: ta človek sedi tam in molči in me zasmehuje! Zakaj Hojzič je bil popolnoma nespodoben človek; ni je bilo nečednosti na svetu, ki bi se ne bahal z njo; razkazoval je svoje grehe in hudodelstva z očitno radostjo in prešernostjo, v pohujšanje vsej dolini šentflorjanski. Samec je bil, mlad krčmar, postaren fant, in nobena ženska, še tako čednostna in sramežljiva, ni šla mimo njegove hiše, mimo njegovih hudobnih oči, da bi ne zardela ter pogledala v tla; nič ni rekel, še nasmehnil se je komaj in takoj je človek vedel, kako in kaj. V cerkev je res hodil, še k deseti maši je prišel časih, toda boljše bi bilo, da je bil ostal doma; če se je useknil med pridigo, so vedeli vsi, da se ni useknil iz potrebe, temveč Bog vedi zakaj. Najbolj nespodoben pa je bil v politiki in v javnem življenju doline šentflorjanske; vse je oskrunil, česar se je dotaknil, kar je le pogledal s svojimi nečednimi očmi. Ko so blagoslavljali čitalniško trobojnico in je gorela vsa dolina šentflorjanska v rodoljubnem ognju, se je I prikazal nenadoma s tremi pijanci in je razvil frankfur- Mladina v prvih vrstah v boju proti preštevanju V McJc/jo 77. /?o izveJcMO poseM Mo prcštcMMje M!^M;š;M v /lwtr;'j;. N^ poJ/ag; teg^ preštcvMM;J, tore; M^ poJUg; štev;/^ ;M oJ-stot^o-u MUTMfrdcg t?UJ^ JcM; Muro jMostM;;;; M!UM;š;MUM! pruMce. Vse to Jc/u c? prepr;čaM;M, Ju potrebujejo večje MtuMjšine več pruv;c, wuMj-še pu MMMj a/: sp/ob MobeMib. 7*0 MUS M!OČMO SpOM2;Mju Mu čuse, bo so s; /ustih' ve/;b; MuroJi, zuspiep/jer;; o<7 r;ečiovešb;b :Jeoiog:j, vse pruvice, tuJi tisto, Ju "Sebi v priJ" uničijo Jruge, bi so munjši uh pw Jru-guče r::so pogoja. Nujbujši pr?M!er tubegu o J-Mosu Jo Mtunjsin SM!o borosbi ^/ovenci Joživeh za časa Jruge svetovje vojne, bo Mas je neM!-Šb; /ašizCTTz bote/ popoMonzu uM;čit;, Ja 7*: s ten: „ res;/ borosbo vprašanje enbrut za vse- Korošbi ^/ovenci swo sc oJ/očih, Ja borr;o ugotuv/junje munjšine, Za neJfTMo/zraJčm in p!*oZzMzaM;š:Ms^z ubrep uvstrijsbe viuJe, bojbo-tiruh/ Zubuj bomo to štorih? 7*o boM!o nupru-vih zaZo, ^ ber čien 7 uvstrijsbe Jržuvne pogojne iz /etu 7933 Me preJvzJeva presZevaMja ntunjšin,- ^ ber je Jobro ZMaMo, bje borosbi S/oven-ci živinto,- ^ ber oprav/jaMzo vse o^vezMosZz bot uv-strijsbi Jrzav/jaMŽ s/oveMsAe MuroJnosti zM bi M že Juvno čas, Ja se Za Jz' uvstr;jsbu repubii-bu boMČMO SpOZMMŽ SVojib ojzveZMOSZŽ Jo M!UMj-šzMe, b: p/z že 27 /et Mz zzpo/M;eva/a; ^ ber nibjer Ma svetu niso pruvice Mazeja oJvisne oJ oJstotbov,- ^ ber /zočezMO eMa^opz'avMo zM Mzzz-MO sožitje obeb nuroJov Ma KorošbeMt; ^ ber so pz*esZevaM;e zubtevui; Mašz Maj/zajsz MusprotMtb;, nernsb; MaczoMa/zsZz, b; so zbruni oboh ^oz*oš^ega č/ezzMazJzeMsZa. V MeJezMo^raZzcMŽ posZope^ pzrsZevaMja je v^/jačeMa ZaJz' vsa ZM/aJzzza oJ /7. /eZa Maprej. ZaZo /zoMzo pz*av ZMz zzz/aJz 77. Movezz-z/zra po/za-za/ž, Ja se Me pasZzzMo pz-esZevaZz zM soz-Zzz^Zz ^oz žzvzMa. ^zMo svo/zoJMo zMzs/ečz zM/aJz /jajje, ^z veMzo, Ja vsa^ Jz^ZaZ s^oJaje. ^azMŽ ZMazMO pz-esoJzZz, /zaj je pz-av zM JezHo/zz-aZzČMO zM ^aj je McJezzzo/zraZzčzzo ZM MazaJMjaš/zo. ZaZo /